INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1. Slovenija, telJtax: 0608/21-876, 22-861, 22-090, 22-064 928 VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 8270 KRŠKO LICO AFP AFP d.o.o. Dobava Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 DPEL6 d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 39 / LETO XVII / 10. OKTOBER 1996 120 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERME ČATEi ToplUkt ce»t» 33, 8250 Brežice Športna dvorana in klubi v Brežicah Denar za dvorano bo, za klube pa ne? 3. in 7. stran JaLalalLt B^ ^V jL$i -' 4H Napetost v papirnici narašča Krško okrožno sodišče ustavilo proizvodnjo v Vidmu Vitacel in Videm papir ostajata, samo delati ne sineta Ba^aTaalaUaUalarJjl Cnn i-rjaun amn tnlrrat kar nHronll e ctranil OmerzeM in Leksetu ni uspelo Dr. Drnovšek z vladno delegacijo obiskal občino Kozje V ospredju problemi brezposelnosti in težave izvoznikov Kozje, 5. oktobra - Občino Kozje je po dveh letih dogovarjanja obiskala vladna delegacije na čelu s premierjem, dr. Drnovškom, ministrom za gospodarstvo Metodom Dragonjo, direktorjem urada za informiranje Borutom Šukljetom ter Mojco Osolnik in Hildo Dolenc iz kabineta predsednika vlade. Ljubljana, 6. oktobra - Na zadnji letošnji dirki za DP posameznikov v speedwayu se tekmovalcem krškega AMD ni posrečil veliki met. Na mokri progi se namreč niso uspeli enakovredno kosati z ljubljanskimi tekmovalci, kar jih je na koncu stalo zmage in naslova. Pred zadnjo dirko sta bila v vodstvu Krešo Omerzel in Gregor Pintar, ki se je za zadnji dirki nekoliko bolje znašel od veterana slovenskega speedwaya in ga ob pomoči domačih tekmovalcev tudi prehitel v O letošnji r*i» .« trgatvi (zaradi slabega 5 s« vremena) i$h\ samo simbolično Utrinek z Bizeljskega na strani 6 1 skupnem seštevku. Omerzel, ki je imel tudi težave z motorjem, je na ljubljanski dirki zasedel 4. mesto, mesto pred njim pa je pripadlo Gerhardu Leksetu, ki je v državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Žal se napovedi krških ljubiteljev speed-waya niso uresničili: po naslovu državnega prvaka v dvojicah in ekipnem naslovu še naslov za posameznika. Letos je to uspelo Ljubljančanau Pintarju, kar je že njegov šesti naslov. Krčanom pa več športne sreče v prihodnji sezoni. (GAIex) Povojna množična grobišča tudi v Posavju Komisija DZ RS za raziskovanje povojnih množičnih pobojev v Brežicah in v Kostanjevici - Nadaljnja raziskava po volitvah Po informacijah Slovenske tiskovne agencije (STA) se je v četrtek v Posavju mudila komisija Državnega zbora RS za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, ki si je ogledala množično povojno grobišče pri Mostecu v bližini Brežic, t.i. protitankovski jarek. V brežiškem mestnem parku pa so si prav tako ogledali dve mesti s povojnimi strelskimi jarki. V bližini Kostanjevice si je delegacija ogledala 13 do 15 množičnih grobišč, ki so vidna, mnogo pa jih je zabrisanih in na prvi pogled nerazpoznavnih. Predsednik komisije, dr. Jože Pučnik, je bil z ogledom zadovoljen, saj so člani komisije izvedeli vrsto neznanih podrobnosti, ki so jim jih razložili tamkajšnji domačini, med njimi tudi eden, ki je bil določen za pokopavanje ubitih. Kdaj pa bo komisija nadaljevala raziskovanje? V tem mandatu verjetno ne, zagotovo pa po volitvah. Najbolje bo, da čim prej. (GAIex) ISSN 1318-7-791 KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI •IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0609/614-460 RD d d, TOMŠIČEVA 3 TEL.: 061/1 S-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽB* d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DOMKE IZ JAVNE PRODAJE: Orogi, (Man. Kovtnofekai, Sivi, Meruloc, Rito, Pivovarni Laika, Lek, Mor, Mini Ponora!, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL:IMa721-S22 NOVO MESTO: ADO d.o.o.. PREŠERNOV TRS S, Ta.: 068/121-Z2S Minister Umek v Posavju: Krški kolesarji izpolnjujejo * trenerjeve zahteve 4. stran U aO-1 inGuest d.o.o. w.F!ffl$&M laikov dO-"] ifctBValJe, »n*liw(** ta iOP" sHEUJl* .adjUsdl ¦M) kšega (ON. Tel/F«: 060W^568 Mobitel: (»609/625-087 HYunnni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov ČMNMT PE Krško. CKŽ Po vrnitvi z mednarodne kolesarske dirke v Italiji, na kateri so kolesarji KD Savaprojekt krojili sam vrh, so se • pokali in priznanji oglasili tudi pri Petru Žiganteju, predsedniku Upravnega odbora KD Savaprojekt, ki se je kljub pozni uri poveselil z njimi. 9771318779018 Se pomnite tovariši - res pomnite! Vsakič, ko nasprotna (iz besednjaka bi lahko sklepal da tudi sovražna) stranka SDS napade Združeno listo, začuti gospod Jurečič potrebo, da užaljeno očita Našemu glasu vse sorte umazanih podrobnosti. Saj nam je jasno, da bi si nas že brez predvolilne evforije vsaka stranka rada podredila in da prav nobena ni zadovoljna z uredniško politiko Našega glasa. Ker ni samo »njen«. Sumim, da to velja celo za stranko, ki v Našem glasu trenutno naroča najobsežnejše objave. A tako pač je, in to vrsto očitkov ali nepriljubljenosti smo pripravljeni vzeti v zakup. Tokrat pa je šel gospod Jurečič s svojimi očitki na račun strahu prenizko. Naš glas je pač prišel pogledat, ali se delavcem Metalne da pomagati, in ni imel namena oprSNljati političnega marketinga za katero koli stranko. Zato se nismo spuščali v besedne dvoboje govorcev. Ker bi v nasprotnem primeru naše poročilo vključilo tudi besede govornika, ki je strnil politično-retorični spopad. Nekako takole je rekel: »Pustite politike in njihove besede. Mi smo na cesti in brez plač!« Gospod Gorenc je v imenu ZLSD delavcem Metalne obljubil pomoč preko klopi občinskega sveta in ko mu bo to uspelo ali ko se bo zanje boril, mu bo Naš glas rad pomagal. Poročali smo tudi že o njegovih naporih na prejšnji seji občinskega sveta. Vse ostalo pa sodi v kategorijo bolj ali manj prikritih groženj, ki jih na Naš glas in njegovega urednika redno naslavljajo predstavniki skoraj vseh strank. Le da tistim, izrečenim osebno, odgovarjamo osebno, vam gospod Jurečič, pa odgovarjamo tako, kot ste nam pisali. Z vprašanjem: če že niste odgovorili na ploho napadov konkurenčne stranke, ki se vas je lotila v resnici na nelep način in bi se jih verjetno zlahka ubranili, kako to, da kuhate toliko zamer za Naš glas? Ali smo res novinarji edini, ki se jih ne bojite? (Ika) Občankam in občanom občine Krško Po šestih letih demokracije in petih letih samostojne Slovenije, se tudi v Krškem vse pogosteje oglašajo posamezniki in skupine, ki opozarjajo na probleme, včasih na razsulo, pozabljajo pa, da sta vse to in še več, naša država in tudi občina Krško morali podedovati po razpadu komunističnega totalitarizma in prejšnje države. Ti posamezniki in skupine so po večini legitimni nasledniki prejšnjega sistema, zbrani predvsem v ZL in LDS. Ker se očitki in napadi ha zaposlene v občini Krško stopnjujejo in ker se pri tem velikokrat zgodi, da se napadeni ne more braniti, se nam zdi nujno potrebno, da občanke in občane občine Krško opozorimo na nekaj splošno znanih in že objavljenih ugotovitev. V letih od 1972 do 1991 seje prejšnja unitarna država nenormalno zadolževala. Dolg SFRJ je ob razpadu znašal okoli 25 mrd USD, končna višina dolga širši javnosti ni bila nikoli znana. Kakorkoli že, po osamosvojitvi je morala Slovenija nemudoma prevzeti vlogo države in tako tudi svoj del obveznosti, ki jih mora izpolnjevati do pogodbenih strank (bank, držav). In tako pridemo do bistva problema, ki danes ovira razvoj ne samo občine Krško, pač pa tudi razvoj naše države Slovenije. To so podedovane obveznosti! To je denar, ki ga potrebujemo in zaslužimo vsi, pa ga ni, ker ga moramo dosledno vračati tistemu, ki ga je nekoč posodil. Koliko je bilo posojenega, komu, kje in za kaj je bil denar porabljen, se točno ne ve! Ne bi smeli dovoliti, da nam bodo predstavniki in člani bivše partije govorili o sposobnosti in demokratičnosti. Krško prehudo čuti breme prejšnjega sistema, zato ne smemo nasesti provokacijam, ki velikokrat presegajo mejo vljudnosti in tolerantnosti. Če govorimo o propadu krškega gospodarstva, se je potrebno vprašati, kdo je za to odgovoren. In če vemo, da za to ne morejo biti odgovorni delavci, potem pade odgovornost lahko samo še na vodilne v podjetjih in na nosilce družbeno-ekonomskega sistema. In če je vprašanje jasno, je lahko jasen tudi odgovor. Kdo so bili direktorji, se ve, koliko dolgov so ustvarili se tudi ve, kdo je vodil državo, se ve, kakšna je bila, se ve in koliko je sedaj Slovenija dolžna, se tudi že ve. Kdo je za to odgovoren? Morda demokracija, država Slovenija kot taka, občina Krško, morda kateri posamezniki, zaposleni v občinski upravi, morda brezposelni ali mnogi slabo plačani delavci, morda kmetje? Nikakor ne! Breme je hudo in težko, žal pa ga bomo morali nositi tudi tisti, ki tega bremena nismo nikoli hoteli in si ga nismo želeli in o njem nismo odločali! SOP, Kovinarska, Videm, Metalna, Rudnik Senovo, Novoles, Labod, Žito, Kostak, Transport, IGM Sava, Savaprojekt... Naj se tisti, ki so (bili) tam zaposleni vprašajo, kdo je lahko (bil) odgovoren za uspešno oz. neuspešno poslovanje podjetja? Odgovor je že v naprej znan. Tisti, ki podjetje vodi, ali pa država oz. vlada, ki zagovarja neustrezno gospodarsko politiko. Na slednje, državno vlado opozarja že večina županov slovenskih občin, pa tudi mnogi direktorji podjetij, ki bijejo še zadnji boj pred vdajo in propadom. Ali je lahko za strahovito Dr. Drnovšek z vladno delegacijo ______obiskal občino Kozje______ V ospredju problemi brezposelnosti in težave izvoznikov Kozje, 5. oktobra • Občino Kozje je po dveh letih načrtovanja in dogovarjanja obiskala vladna delegacije na čelu s premierjem, dr. Drnovškom, ministrom za gospodarstvo Metodom Dragonjo, direktorjem urada za informiranje Borutom Šukljetom ter Mojco Osolnik in Hildo Dolenc iz kabineta predsednika vlade. Predsednika vlade in člane delegacije je pozdravil Jože Pirš, predsednik KS Kozje. Obisk je bil namenjen predstavitvi in razrešitvi gospodarskih problemov občine Kozje. Najprej je spregovoril župan, dr. Božo Sok, ki je goste seznanil z gospodarskimi razmerami in problemom brezposlenosti. Povedal je, da imajo v občini Kozje le 570 delovnih mest, večina jih je v tekstilni in steklarski panogi, ki pa sta velika izvoznika in najbolj občutita valutna in druga neskladja. V občini se bojijo, da bodo ta neskladja pripeljala do zmanjšanja števila zaposlenih. Dr. Sok je posebej izpostavil probleme glede zapiranja in krčenja delovnih mest v občini Krško, še posebej na Senovem (Rudnik, Metalna), kar se neposredno odraža na stanju brezposelnosti v občini Kozje. Opozoril je tudi na probleme kmetijstva, ki zadevajo veliko kmetov, saj se kar 29 odstotkov aktivnega prebivalstva v občini ukvarja s kmetijstvom. Gostom so svoje probleme predstavili predstavnik Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, v sklopu katere sta tudi Dekor in Estet Kozje, predstavnik Monta Kozje Veljko Kolar, o kmetijstvu je govoril predstavnik Zadruge Šmarje, v imenu Lipe Bohor, ki je tudi lastnik žage v Kozjem (ne obratuje - 20 delavcev), g. Jurančič in v imenu Kozjanskega parka direktor Franci Zidar. Ta je po predstavitvi parka in njegove dejavnosti predsednika vlade povabil na otvoritev Bavarske hiše, ki bo v soboto, 26. oktobra, v Podsredi. Zbranim gospodarstvenikom je dr. Drnovšek povedal, da imajo enake probleme kot v drugih podjetjih. Zatrdil je, da ima vlada pripravljene ukrepe, s katerimi bo pomagala aktivnim izvoznikom, med njimi bo zagotovo steklarna v Rogaški Slatini, posredno pa bosta pomoči deležna tudi obrata v Kozjem. Vlada pomaga tudi kmetijstvu, saj se zaveda, da ga mora usposobiti in pripraviti za trd konkurenčni boj v EU. Gospodarski minister Dragonja je zatrdil, da bo vlada storila vse, da ohrani dobra podjetja in velike izvoznike. V ta namen bodo namenili del sredstev Sklada za razvoj gospodarstva, saj se banke na njegove potrebe ne odzivajo. Več sredstev pa vlada namenja Skladu za skladnejši regionalni razvoj. Po končanem sestanku so si gostje ogledali proizvodnjo v Dekorju in Estetu Kozje, posebno zanimanje so namenili proizvodom in spretnim brusilcem, ki okrog 85 odstotkov svojih izdelkov prodajo na zahtevnih tržiščih Zahodne Evrope, Amerike in Japonske. Po ogledu brusilnice so vsi udeleženci odšli na Zdole, kjer so si ogledali izletniški turizem Pirš in ob kosilu nadaljevali pogovore. (Toni) Informacija v zvezi s pripravami na v izgradnjo SSC Krško Zaradi najrazličnejših dezinformacij, ki krožijo v javnosti v zvezi z izgradnjo Srednješolskega centra Krško (SŠC) in večnamenske športne dvorane, Urad župana Občine Krško občankam in občanom posreduje naslednje pojasnilo: Aktivnosti v zvezi z naslovno problematiko. 1. Že v letu 1994 je takratni Izvršni svet Občine Krško sprejel sklep, da bo občina Krško pripravila in dala na razpolago komunalno urejeno zemljišče. Takoj v letu 1995 je bil izpeljan postopek za spremembo zazidalnega načrta - Spodnji Grič, kjer je določena lokacija za izgradnjo SŠC. S tem so bili že v letu 1995 izpolnjeni vsi pogoji za začetek priprav na izgradnjo. Pomembno se zdi poudariti, da je izgradnja srednješolske mreže v pristojnosti MŠŠ RS, ki bo v primeru gradnje v Krškem investitor, kar pomeni, da Občina Krško ne more vplivati na velikost in ne na dinamiko izgradnje. V prizadevanjih, da se gradnja čim prej začne, smo se udeležili prenekaterih pogovorov z uslužbenci MŠŠ in vedno dobili zagotovila, da se bo gradbišče odprlo še pred koncem leta 1996. Urad župana vztraja na stališču, da se morajo roki spoštovati in da ni ovir, da se terminski rok pričetka izgradnje ne bi realiziral. 2. Občina Krško je v dogovoru z MŠŠ že v začetku 1995. leta pričela z aktivnostmi v zvezi z izgradnjo večnamenske športne dvorane ob ŠSC Krško, katerega nadstandardni del (nad 1200 m2 do 2480 m2) bi financirala Občina Krško. Občinski svet je na svoji seji dne 26.4.1996 sprejel sklep: občina Krško pristopi k sofinanciranju izgradnje večnamenske športne dvorane v višini 162,5 mio SIT, za kar se MŠŠ kot investitor zaveže, da bodo zgradili športno dvorano v velikosti 2480 m2, po idejni zasnovi, ki jo bo izdelalo podjetje Elite d.o.o. Krško. S sprejetim sklepom je soglašal tudi državni podsekretar v MŠŠ Niko Žibret, ki je seji občinskega sveta tudi prisostvoval. Občinskemu svetu je zagotovil, da bo po izgradnji SŠC Krško, ministrstvo preneslo v brezplačno uporabo stavbo sedanje SŠ Krško na Hočevarjevem trgu za potrebe osnovne šole v Krškem. Urad župana je na osnovi sprejetih sklepov OS že v mesecu maju 1996 MŠŠ poslal v podpis pogodbo o sofinanciranju izgradnje SŠC Krško, podpisano s strani župana občine Krško. Kljub večkratnim intervencijam. MŠŠ še do danes ni podpisalo pogodbe. 22.8.1996 smo po telefaxu prejeli pripombe na našo pogodbo v obliki osnutka nove pogodbe, ki jo še usklajujemo. Upamo, da bo MŠŠ v na|krajšem času podpisalo pogodbo, ki bo usklajena s sklepi občinskega sveta. MŠŠ zagotavlja, da do danes nepodpis pogodbe ni oviral dinamike priprav za pričetek izgradnje SŠC Krško. Urad župana občine Krško Informacija o poteku izgradnje Doma starejših občanov Širša javnost je bolj ali manj seznanjena s problematiko izgradnje Doma starejših občanov (DSO) v Krškem, ki je v gradnji že več kot sedem let. Pred nadaljevanjem izgradnje je bilo nujno razčistiti nekatera vprašanja v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so že bila porabljena, potrebno je bilo tudi preveriti obseg opravljenih del, prav tako pa tudi ugotoviti obseg potrebnih del za dokončanje objekta. Največji problem predstavlja stečaj SGP Pionir Novo mesto, kije bil izvajalec del na DSO. V postopku razčiščevanja in ocene stanja so bila ugotovljena naslednja dejstva: 1. V postopku revizije je bik) preko izmer ugotovljeno, da se popisi del, narejeni s strani revizorja, niso skladali z dejanskim stanjem na objektu. Ta postopek je zahteval veliko časa in vloženega dela, kar pa se je krepko obrestovalo, saj se je predviden strošek na podlagi ponudb znižal iz 360 mio SIT na 199,5 mio SIT. Konec meseca septembra je bila za ta znesek med Občino Krško in podjetjem Resa Krško podpisana pogodba za izvedbo del in dokončanje DSO. Uspeli smo prihraniti velikanska sredstva (160,5 mio SIT), kar je gotovo dobro za občinski proračun in zanima davkoplačevalce. 2. Ugotovljeno je bilo, da je Občina Krško že plačala 77 mio SIT avansa v obliki cesije za notranjo opremo. Ta sredstva so bila nakazana krškemu podjetniku, ki ni imel definiranega projekta za notranje opremljanje. Ce bo Občina Krško uspela, da bo že avansirana vrednost opreme realizirana, bo potrebno iz občinskega proračuna zagotoviti še okoli 20 mio SIT. Trenutno je v pripravi »projekt opreme«, na osnovi ponudbe pa bo izbran najugodnejši ponudnik. 3. Iz revizijskega poročila in ostalih podaktov je ugotovljeno, da je bila investicija zelo slabo vodena in nadzorovana. To je bil tudi glavni razlog za številne nepravilnosti pri gradnji tega objekta. Glavni krivec za tako stanje je podjetje CRT iz Trbovelj, ki je po pogodbi za Občino Krško kot investitorja, opravljal inženiring in nadzor. Šele po odločitvi občine, da se naredi revizija poteka izgradnje in ugotovi, koliko sredstev je bilo porabljenih, je sedaj znano, da je bilo v objekt vloženih 600 mio SIT, medtem ko je bilo porabljenega denarja za 900 mio SIT. Tej ugotovitvi podjetje CRT v svojem poročilu ni nasprotovalo. To podjetje si je s prikrivanjem dejstev o preplačilih obračunavalo storitve, ki niso bile opravljene, in sicer v višini 8,1 mio SIT. Občina Krško je zaradi teh dejstev prekinila sodelovanje s CRT-jem in napovedala razvezo pogodbe. 4. Urad župana si bo še nadalje prizadeval, da se gradnja DSO konča v roku, to je do 15. februarja 1997, da pa se istočasno zaščitijo interesi občinskega proračuna in davkoplačevalcev tako, da se izterjajo dolgovi, nastali v času izgradnje DSO. Pri tem smo v veliki meri odvisni tudi od drugih institucij pravne države, zato upamo, da bodo pri tem svojo vlogo opravili tudi Občinski svet občine Krško, Ministrstvo za družino, ki je projekt tudi sofinanciralo ter organi pregona, ki na zahtevo OS ugotavljajo nepravilnosti in nastalo škodo. Za kako velike zneske gre, pa podatek, da je občina preko javnega pravobranilstva v Celju pripravila zahtevo za plačilo terjatve do Pionirja v stečaju v višini 385,9 mio SIT. Urad župana občine Krško porazno stanje v Sloveniji krivo vodstvo občine Krško? Je morda sedanje vodstvo občine Krško krivo za propad mnogih podjetij v občini? Ali je lahko za vse zgrešene investicije v občini Krško krivo sedanje vodstvo občine? Ne, ker so dolgovi iz zgrešenih investicij podedovani, ker za pomembnejše investicije sedanje občinsko vodstvo ne bo zmoglo denarja, saj je bil ta v prejšnjem desetletju in pol premnogokrat nestrokovno porabljen in končno, ker se zavedamo in vemo, da občinsko vodstvo ni krivo. Občina Krško je zadolžena za več letnih proračunov, zadolžena je naša, ne dolgo tega rojena država Slovenija, plače mnogih generacij v prihodnosti bodo obremenjene zaradi vračanja dolgov, ki so jih nekoč, enkrat, morda celo po pomoti in v čudnem stanju, najemali komunistični samodržci. Danes si ne bomo dovolili očitkov o nesposobnosti s strani LDS in ZL, saj je največji del krivde za velike probleme, s katerimo moramo živeti, ravno na njihovi strani. OO SDS KRŠKO Danilo KORITNIK OO SKD KRŠKO Danilo SITER OO SLS KRŠKO Branimir VODOPIVC NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. Z 2. nadaljevanja 20. seje krškega občinskega sveta S šolo ne bo (letos) nič! Del svetnikov se ni strinjal, da bi se razkril krivec za nekajmesečno spanje Krško, 2. oktobra • Tudi drugo nadaljevanje 20. seje krškega občinskega sveta ni dalo odgovora, kdaj se bo, če se sploh bo, pričela v Krškem graditi nova srednja šola. Čeprav je tudi tokrat šlo le za informacijo o poteku aktivnosti v zvezi z načrtovano novogradnjo, za katero so se svetniki odločili že februarja, se je seja ponovno povsem izrodila. Nihče ni namreč položil kart na mizo in svetnikom jasno povedal, kaj je vzrok popolnemu mrtvilu pri gradnji šole, za katero ni še nihče niti zasadil lopate. Pa jo bo? « Nihče v Sloveniji ne more dati zagotovila, da se bo šolski center v Krškem res gradil. Kmalu bodo namreč v parlamentu sedeli novi ljudje, ki bodo lahko imeli povsem drugačno mnenje o usmerjanju šolskega tolarja, kot ga imajo sedanji. Tudi sofinanciranje izgradnje športne dvorane je le vprašanje dobre volje, te pa tu očitno ni,« je bil skeptičen poslanec Branko Jane. Da s pričetkom gradnje v tem letu ne bo nič, je menil tudi svetnik Peter Žigante. »Letos kvečjemu lahko poiščemo izvajalca, za kaj več pa ne bo časa. Saj niti projekti še niso gotovi, je dejal. Silvo Gorenc pa je bil še bolj črnogled: »Vlak smo za letos zamudili. Denarja ne bo, kriva pa je občinska uprava. Če ne bomo sprejeli določenih sklepov, ki bodo za županov urad obvezujoči, bo vsako nadaljnje razpravljanje podobno debati o lanskem snegu.« Ker pa ni nihče pripravil sklepov, je predsednik OS Franci Bogovič odredil polurni odmor, da bi jih ožji kolegij zbral. Ko se je po uri in pol svet znova sestal, je kmalu postalo jasno, da prave volje za premik z mrtve točke pri krških svetnikih tudi tokrat ni. Kolegij je sklepe sicer pripravil in v njih med drugim zapisal, da morajo pristojne občinske službe takoj urediti lastniška razmerja na območju načrtovane gradnje (od februarja do oktobra jim niti tega ni uspelo nareditil), da je treba nadaljevati izdelavo tehnične dokumentacije za športrno dvorano ter da se čim prej podpiše pogodba o sofinanciranju izgradnje Srednješolskega centra Krško. Po ponovnem predolgem in brezplodnem prerekanju o nepomembnih pomembnostih svetniki predlaganih sklepov nazadnje niso sprejeli, s čimer so dobili svoj prav tisti, ki so ves čas trdili, da si občinska uprava sploh ne želi gradnje srednje šole, ampak da bi ji bil bolj pri srcu nov zdravstveni dom. (ES) Gradnja sre centra Krško Občinski svet Krško, je na 20. seji obravnaval poročilo o pripravah za izgradnjo srednješolskega centra (SŠC) z večnamensko dvorano, o čemer je bil sprejet sklep 25. aprila 1996. Investitor in financer za SŠC je Ministrstvo za šolstvo in šport, občina pa sofinancira del športne dvorane in pripravo zemljišča za gradnjo. Po termlnskem planu bi se morala gradnja pričeti 1. oktobra 1996. Vse priprave bi morale biti zato podrejene začetku del. To je bilo pomembno zato, ker bi se že dnješolskega zelo zamuja! v letošnjem letu začela koristiti sredstva iz republiškega proračuna in bi se s tem zagotovila kontinuiteta financiranja za prihodnje leto. Na seji občinskega sveta pa so svetniki ugotovili, da se s pripravami močno zamuja in da vodstvo občinske uprave ni izvedlo nalog, za katere je bilo odgovorno po sklepih občinskega sveta. Vsled tega se gradnja ni mogla pričeti 1. oktobra, morda se bo s šestmesečno zamudo. V tem času nI bila usklajena in podpisana osnovna pogodba med občino in Ministrstvom, niso bila urejena lastniška razmerja na gradbišču, ni izvedena komunalna opremljenost zemljišča, ni izveden postopek za potrebna lokacijska in gradbena dovoljenja. Nerazumljiva pasivnost občinskega vodstva, ki se žal kaže tudi pri drugih večjih nalogah, kot npr. problematika Rudnika Senovo, Metalne, Doma starejših občanov itd., je tudi tukaj povzročila nepotrebne zaplete in zamude. Na seji so svetniki izrekli ostro kritiko na račun župana Siterja in tajnika Baha, ki je tudi predsednik programskega odbora za izgradnjo SŠC, ker pri tem za krško občino in za izobraževanje mladine Bizeljanci so odločni tako pomembnem objektu nista opravila svoje dolžnosti. V želji, da se odnos vodstva občine do tega projekta bistveno spremeni ter da se po možnosti še nadoknadi zamujeno, je svetniška skupina Združene liste predlagala sklep z navedbo nalog, ki bi jih moral opraviti župan v točno določenih rokih. Žal predlog po zaslugi svetnikov SKD ni bil sprejet. Stvari bodo zato verjetno tekle po starem. Čas neusmiljeno hiti, izgradnja SŠC pa se vse bolj odmika. Odgovornost morajo prevzeti tisti, ki so prevzeli vodilne dolžnosti v tej občini in ki so menda za to tudi dobro plačani. Silvo GORENC občinski svetnik ZLSD Prodati tistemu, ki bo zagotovil več novih delovnih mest Zgodba o prodaji opuščenega Iskrinega objekta na Bizeljskem bo dobila še tretji polčas Brežice, 3. oktobra - Na Bizeljskem že več let sameva proizvodni objekt, v katerem je nekoč svojo dejavnost vršil obrat kranjske Iskre. Občina se je odločila, da ga proda na javni dražbi, a se kupci sploh niso pojavili. Zato so v drugo objavili razpis za zbiranje vlog interesentov in prijavila sta se dva. Agrad z Bizeljskega in Slogold iz Ljubljane, katerega lastnik je Bizeljanec Ivan Krkač. m UR v.jj mM '"'¦' f- ^^SL^^attKs^— aJHBV pp %i'-rr ¦ Atesi IgflHjKBi SHIliB^B k|i ? ijjdB T w$s& wi • < ':' 1 - Ji *"'¦ *i -' jij?jft Z odločitvijo bo treba pohiteti, sicer bo rastlinje opuščeni objekt povsem preraslo. Da pa zadeva ne bi bila preveč enostavna, so poskrbele vse tri udeleženke natečaja. Slogold ponudbe ni poslal v zaprti kuverti, kot je bilo zahtevano v razpisu, ampak kar po faksu in brez nakazane varščine, Agrad pa je s slednjo zamudil kake pol ure. Kljub temu se je občinska komisija odločila za slednjega, čeprav je medtem Slogold ponudil za nakup objekta že deset milijonov tolarjev (a jih ni pokazal), Agrad pa je ostal na »izklicnih« sedem. To je izzvalo protest vodstva krajevne skupnosti Bizeljsko in župan Jože Avšič se je odločil sklep komisije razveljaviti. Na zadnji seji občinskega sveta pa je zadeva ponovno prišla na dnevni red in po daljšem ugotavljanju dejstev so se svetniki odločili za ponovitev razpisa (bolje golob v roki kot vrabec na strehi), saj so menili, da prvotni sklep občinske komisije pravde ne bi vzdržal, ker pri odločanju niso dosledno upoštevali razpisnih pogojev. S tem pa so dali obema ponudnikoma, ki roko na srce, zaradi osnovnošolskih napak ob prijavljanju na razpis delujeta nadvse neresno in nezrelo, da v tretje vendarle upoštevata vsa določila razpisa, če si nista medtem že premislila in objekt obsodila na nadaljnje propadanje. In kaj meni o zadevi lokalna oblast na Bizeljskem? Milko Veršec, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Mi bi raje videli, da postane lastnik objekta nekdanje Iskre Slogold, ker ponuja takojšnjo zaposlitev desetih ljudi, kar je v času velike brezposelnosti po mojem odločilno. Poleg tega pa so ponudili tudi tri milijone tolarjev več kot Agrad, ki pa novih zaposlitev ne omenja.« (ES) Nov razlog za razburjenje med brežiškimi športniki Do poravnave najemnin klubi ne bodo dobili občinskega denarja Ta sklep občinskih svetnikov bo lahko »ukinil« kar nekaj športnih klubov z bogato tradicijo Brežice, 3. oktobra • »Pil bi že vsak hudič, plačal pa nič,« poje neka slovenska narodna pesem. Nekaj podobnega se dogaja tudi v brežiškem športu. Nekateri klubi namreč najemnin za športne objekte ne plačujejo, čeprav v njih redno vadijo, drugi pa svoje obveznosti poravnavajo stoodstotno. Brežiški in dobovski rokometni klub ter nogometaši imajo skupaj menda že za nad 650 tisoč tolarjev dolga. Da bi temu naredili konec, so svetniki občinskega sveta na svoji 23. seji sklenili, da bo posameznim klubom dolžnikom pristojna občinska služba najemnino poravnala iz sredstev, ki jih prejemajo od občine kot dotacijo za svojo redno dejavnost. To pa pomeni, da bodo nekateri športniki čez noč ostali brez vsakršne občinske denarne pomoči. »Zaradi velikih dolgov posameznih klubov pride s tem ukrepom lahko celo do njihove ukinitve,« je menil svetnik Dragotin Sotler. Svetnica -Milena Jesenko, ki se je kot ravnateljica brežiške osnovne šole znašla tudi v vlogi upnika, pa je povedala, da so največjemu dolžniku izdali že zadnji opomin pred tožbo, a se boji, da domači rokometni klub ne bo imel kje vzeti. Bo torej nov in kot kaže resen postopek pobiranja najemnin za športne objekte povzročil propad nekaterih klubov z dolgoletno tradicijo, kakršna sta denimo brežiški rokometni in nogometni klub? (ES) Otroški parlament 1996 Imam pravico -imaš pravico Krško, 4. oktobra - V organizaciji Zveze prijateljev mladine so se v sejni dvorani Občine Krško na rednem parlamentarnem srečanju zbrali otroci iz osnovnih in srednjih šol na temo Imam pravico -imaš pravico. Zbrane je pozdravila predsednica ZPM Danica Zalokar, navzoča pa sta bila tudi oba »prava« parlamentarca iz naše občine, Branko Jane in Franc Crnelič. Na izbrano temo je nekaj misli mladim posvetil tudi župan Danilo Siter s primerom o pravici do življenja, ki izhaja iz pravice enkratnega človeškega in neponovljivega bivanja, o svobodi in o pravici misliti drugače. Že na začetku so bili otroci z OŠ Jurija Dalmatina mnenja, da so parlament organizirali prezgodaj, ker da se nanj niso imeli časa pripraviti. To pa je le pokazalo, da na njihovi šoli mentorji niso pravočasno seznanili otroke s temami, ki bi bile izhodišče razprave Imam pravico - imaš pravico. Otroci so se hitro vključili in imeli veliko povedati. Izkazalo se je, da njihove težave izhajajo iz Otroški parlament '96 S stališča organizatorja, ZPM Krško, moram žal ugotoviti, da 7. otroški parlament, ki je zasedal v petek v Krškem, ni uspel. Namen organizatorja je bil, da ugotovimo, ali se v našem okolju uresničujejo otrokove pravice, kot so zapisane v konvenciji, slovenski zakonodaji in pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, ne pa, da se otroci spoznavajo z vrednotami posameznikov iz vrst politke. Prav zato smo na otroški parlament povabili poleg mladih parlamentarcev tudi starše, svetovalne službe, mentorje, učitelje in seveda ravnatelje. Kakšna je bila udeležba teh struktur, ste videli sami, prav tako ste imeli možnost slišati, da je bil parlament organiziran prezgodaj in da otroci še niso seznanjeni s pravilnikom, kar prav gotovo ni odgovornost ZPM Krško. Menim, da so imele vse zainteresirane strani, vkljuno s predstavniki občinske in šolske oblasti, možnost, da aktivno sodelujejo pri pripravi »občinskega« otroškega parlamenta, ne pa, da vidijo v ZPM organizacijo, ki jim »hodi v zelje«. Mi smo in ostajamo nevladna in nestrankarska organizacija, ki dela izključno v dobrobit otrok in zato nam ne more biti vseeno, ko se nad njimi znašajo na primer nekateri hišniki in snažilke. Vida Ban ZPM Krško neurejenih razmer v prosveti. Učilnice so prepolne, inventarje svoje že zdavnaj odslužil, učenci pa so preobremenjeni in nezadovoljni s šolo in učitelji, ki pa spet zaradi slabo plačanega dela nimajo pravega interesa vložiti več v svoj poklic. Odgovorov na svoja vprašanja otroci niso dobili in zato parlament ni bi videti nič boljše kot tisti pravi v Ljubljani. Nekajkrat je konkretno odgovarjala le Vida Ban - predvsem na vprašanja srednješolcev -in jih napotila na naslov, kjer bodo lahko uresničevali svoje pravice in tako reševali probleme, ki bi jih morali reševati skupaj z učitelji na svojih šolah. Večji del težav temelji na prostorski stiski. Sicer pa je med otroško populacijo zavladala moderna problematika, ki se je preselila k nam iz urbanih- središč, saj npr. izsiljevanja doslej tu nismo poznali, zadnje čase-pa so mu otroci priča vsak dan in ni jih malo, ki v šolo odhajajo s strahom pred starejšimi izsiljevalci, ki ne zahtevajo bonbonov, pač pa denar. Učenki iz kostanjeviške šole ni bilo jasno, kako jo lahko šolska kuharica pošilja med dežurstvom po cigarete, in še je primerov, ki bi bili vredni resnejše razprave. Skratka, začaran krog je pripomogel k temu, da je bil otroški parlament videti kot slab cirkus. Tako so se na zboru odpirale rana za rano, a vse je kazalo, da starejši, ki so odgovarjali na vprašanja, niso našli primernega obliža, ki bi rane prekril. Lahko bi sklepali, da bi bilo bolje, ko parlamenta sploh ne bi bilo, ali pa: bil je samo zato, da je bil. Imeli smo torej parlament otrok, polnih želja po boljšem jutri zase in za svoje sošolce, pa se je prehitro končal, ker so otroci sami ugotovili, da tako ne bodo rešili svojih problemov in problemčkov. Nekako razočarano in poklapani so zapustili prizorišče, kjer so upali, da bodo našli odgovore za svoje težave, pa jih žal niso. (Mr. Jožo) STUDIOBREŽICE RADIO POSAVJE GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 39 -10. OKTOBER 1990 ©OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Obvestilo kovinarjem Vse obrtnike kovinarske dejavnosti obveščamo, da je sekcija kovinarjev pri Obrtni zbornici Slovenije pripravila dvodnevni seminar, ki bo potekal 30. novembra in 1. decembra letos v hotelu Ajda v Moravskih toplicah. Kotizacije za seminar ni. Informacije v pisarnah Območnih obrtnih zbornic Posavja. Razpis izobraževanj Območni obrtni zbornici Sevnica in Brežice sta za svoje člane oblikovali program izobraževanja za jesen 1996. Program OOZ Sevnica zajema računalniške tečaje in tečaje tujih jezikov, OOZ Brežice pa ob tem ponuja svojim članom še tečaj varstva pri delu, telaj higienskega minimuma in strokovne seminarje. Člani zbornic so bili o tem že pisno obveščeni in če ste se odločili za katero izmed razpisanih izobražanj, se prijavite v pisarnah območnih zbornic najkasneje do 11. oktobra. Jesenske ekskurzije Vse tri območne obrtne zbornice Posavja organizirajo za svoje člane ter njihove partnerje strokovno ekskurzijo. OOZ Krško organizira v petek, 18. oktobra, enodnevno ekskurzijo v Belo krajino. Prijave do 14. oktobra. OOZ Brežice organizira 19. in 20. oktobra dvodnevno ekskurzijo na Primorsko. Prijave do 11. oktobra. OOZ Sevnica pa organizira tridnevno ekskurzijo na otok Elbo z odhodom v petek, 18. oktobra. Prijave do 11. oktobra. Vse ostale informacije dobite v pisarnah območnih obrtnih zbornic Posavja. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje Ponovno vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo na seminar Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje. Nove publikacije GZS Združenje podjetnikov Slovenije je izdalo brošuro z naslovom Viri financiranja za mala podjetja in podjetnike, kjer so predstavljeni načini financiranja, vrste kapitala, ki ga podjetje potrebuje, in predvsem, kje in pod kakšnimi pogoji je mogoče iskati in pridobiti finančna sredstva za poslovanje podjetja. Obdelane so banke, različni skladi, proračun in drugi viri ter načini financiranja (factoring, leasing, tuji krediti ...). V dodatku pa so predstavljene tudi ponudbe nekaterih slovenskih bank. Brošuro lahko brezplačno dobite na OGZ Posavje. Podelitev koncesije na spodnji Savi Predstavniki posavskih občin in Območne gospodarske zbornice Posavje so imeli 25. septembra 1996 razgovor z ministroma Dragonjo in dr. Gantarjem o problematiki podelitve koncesije, saj se rok za oblikovanje predloga Vladi RS za podelitev koncesije odlaga iz meseca v mesec. Predstavniki občin in gospodarstva so poudarili pomen investicije, ki lahko omogoči ponovno oživitev industrijske proizvodnje Slovenije v kovinskopredelovalni in elektro industriji, industriji gradbenega materiala, gradbeništvu, terciaru, vključno z znanostjo ipd. Prisotni so predlagali, da vlada RS čim prej - še v tem mandatu - izbere najugodnejšega koncesionarja in sklene ustrezne pogodbe. Ministra sta v razgovoru obrazložila, da strokovnjaki pripravljajo ustrezne pogodbe, ki naj bi jih vlada ponudila v podpis izbranemu koncesionarju. Pri tem nastajajo še določene težave predvsem zaradi financiranja in ekonomskega dela, ki v javnem razpisu ni bil dovolj natančno določen. Zagotovila sta tudi, da bodo pri tem upoštevali tudi interese prostora, tako da bodo ustrezne osnutke pogodb dali na vpogled in za pripombe. Ravno tako pa bodo tudi pravočasno obveščali o novih aktivnostih pri odločanju za podelitev koncesije. Prostovoljno gasilsko društvo Krško vabi na POHOD V NARAVO v soboto, 12. oktobra 1996. Prijave in zbor pri gasilskem domu v Krškem, na Bohoričevi ulici. Odhod ob 13.30 in vrnitev do 16.30. Pot bo peljala po vzpetinah okoli Krškega in je primerna za vse starosti. Vsi, ki se prijavijo (prijavnina 400 SIT), dobijo spominsko priznanje, malico in osvežilne napitke. Priporočamo primerno obutev. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO POHOD 19. OKTOBRA. OGLAŠEVANJE JE KUUC DO USPEHA, OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU! Napetost v papirnici narašča Krško okrožno sodišče ustavilo proizvodnjo v Vidmu Vitacel in Videni papir ostajata, samo delati ne smeta Krško, 3. oktobra - Okrožno sodišče v Krškem je izdalo začasno odredbo, s katero nalaga dosedanjima najemnikoma Vitacel d.d. in Videm papir d.o.o., da takoj ustavita vso proizvodnjo ter se jima prepoveduje vsakršna nadaljnja uporaba oz. proizvodnja na sredstvih, ki jih je na marčevski javni dražbi kupilo podjetje ICEC d.o.o. iz Ljubljane. Iz začasne odredbe sodeč morata Vitacel in Videm papir tudi takoj in brez vsakih zadržkov omogočiti novemu lastniku ICEC vstop v tovarniške prostore ter inšpekcijo vseh premičnin in nepremičnin. Po besedah odvetnika Mira Senica, pravnega zastopnika podjetja ICEC, se zaradi izkoriščanja in izrabljanja premičnin, ki so v lasti ICEC-a, vrednost premoženja z vsakim dnem zmanjšuje. »S tem nastaja naši stranki ICEC d.o.o. Ljubljana škoda, ki je mnogo večja kot pa utegne biti škoda ob zaustavitvi proizvodnje,« je še povedal Senica. Kot smo izvedeli, se je proizvodnja v petek tudi ustavila oziroma se je začela postopno ustavljati. Direktor Jože Klemenčič je v izjavi za TVS povedal, da je takšna odločitev najslabša možna rešitev za kakršno koli nadaljevanje proizvodnje. Te odločitve najemnika namreč ne razumeta, vendar jo bosta vseeno spoštovala, nanjo pa se bosta tudi pritožila ter zahtevala povrnitev škode, ki je nastala z ustavitvijo proizvodnje. Kaj pa na to pravijo zaposleni delavci v tovarni? Le nemo in s sklonjenimi glavami razmišljajo, kaj bo. Pravijo, da si želijo le delati in dobiti za to plačilo. Zakulisne igrice jih ne zanimajo. Prav za njih pa je zanimiva tudi ICEC-ova izjava za javnost: »Podjetje ICEC d.o.o., Ljubljana ponavlja zagotovilo vsem delavcem, ki so doslej delali pri proizvodnji celuloze in papirja v Krškem, da jih bo takoj zaposlilo z enakimi pravicami, kot so jih imeli doslej.« (GAIex) Videm - še eno nadaljevanje žalostne zgodbe: Obfeščen sem, da je Vaš časopis podjetju ICEC'poslal tekst govora, ki ga je Vaš novinar opravljal z mano. teksta še nisem videl in avtoriziral. Menim, da gre za zelo nekorektno obnašanje-in Vam sporočam, da teksta razgovora z mano ne avtoriziram in objave v Vašem časopisu ne dovolim! Direktor družbe i Jože Kit \\0 \\0lW Izjava urednika: Gospod Klemenčič ni zahteval avtorizacije svoje izjave niti po tistem, ko sem poudaril, da bom V njegovo izjavo ohranil SKB BAMKA d.d. POSLOVHA ENOTA KRŠKO OB MESECU VARČEVANJA UVAJA SKB BANKA d.d. TOLARSKE VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO SKB banka je v svojo ponudbo ponovno uvedla vezavo tolarskih sredstev i devizno klavzulo, ki občane ščiti pred negativnimi posledicami morebitne inflacije in nihanja deviznih tečajev. Občani lahko od l. oktobra dalje v SKB banki vežejo tolarska sredstva z devizno klavzulo, in sir.er: od 91 do 180 dni po fiksni obrestni meri od 181 dni do 1 lela po fiksni obrestni meri 1 leto in 1 dan po fiksni obrestni meri 4,5 odstotkov 5,0 odstotkov 7,5 odstotkov V primeru vezave višjih zneskov se obrestni meri prišteje od 0,2 do 0,7 odstotne torke, in sicer glede na dobo vezave in glede na višino vezanega zneska. Na osnovi vezanih sredstev, pa tudi na osnovi kupljenih obveznic SKB banke tretje izdaje, kijih banka v tem času prodaja, lahko obrani zaprosijo za lombardno posojilo. Dodatne informacije: SKB banka, zeleni telefon 080 15 15 in poslovalnice SKB banke d.d PF. KRŠKO Agencija Brežice Ekspozitura Krško Agencija Sevnica telefon 0608/61-227 telefon 0608/21-566 telefon 0608/41-607 Minister Igor Umek v Posavju Bizeljanci ne želijo imeti _______posodobljene ceste_______ Ministrovi sodelavci so v Sevnici obljubili veliko: telefon v vsako vas (razen gorjansko), asfaltno prevleko magistralke do Krške vasi, morda pa celo kak železniški nadvoz Sevnica, 7. oktobra - V ponedeljek popoldan se je v Sevnici mudil minister za promet in zveze Igor Umek, ki se je na tamkajšnjem gradu skupaj s sodelavci z ministrstva udeležil pogovora z župani in popslanci iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. V uvodu v pogovor o tem, kje in kakšne so težave oz. želje posameznih občin na področju cestnega in železniškega prometa ter telekomunikacij, so resorski državni sekretarji navzočim predstavili, kaj se je v minulem štiriletnem obdobju na posameznih področjih zgradilo in posodobilo. Enotna ocena sodelujočih v razpravi je bila, da je ravno to ministrstvo pustilo za sabo najbolj plodno obdobje, a vprašanja so se bolj dotikala prihodnosti. Kot je že v navadi, se je največji del pogovora sukal v smeri izgradnje in posodobitve cest. Državni sekretar Marjan Dvornik je ob tem izrazil zadovoljstvo nad doseženim, saj so v zadnjem letu presegli načrtovano posodobitev 200 kilometrov cest, med katerimi je bil tudi lep del t.i. bizeljske, ki pa je ravno skozi Bizeljsko ostala nedokončana. «Ljudje na Bizeljskem očitno ne želijo imeti obnovljene ceste,« je rekel Dvornik in dodal, da bo zaradi posameznih trdih (bizeljskih) glav država verjetno primorana uvesti tudi kakšen razlastitveni postopek. Po njegovih besedah bo dolenjska magistralka že prihodnjo pomlad dobila novo asfaltno prevleko, na vrsto pa bo prišla tudi cesta med Brežicami in Dobovo. Manj zadovoljni bodo tudi v prihodnje tisti prebivalci odročnih vasi na Gorjancih, ki že dolgo čakajo na telefonske priključke. Teh prihodnje leto še ne bo, ker ekonomsko niso upravičeni. Pod enako etiketo pa sodi tudi večja posodobitev slovenskih železnic. »Slovenija je premajhna za železnice,« je dejal minister Umek. Kljub temu pa že poteka izdelava študije, kje bi bilo potrebno zgraditi izven nivojska križanja cest in železic. (ES) Študentski servis Maribor ___________________V Posavju je presežek del_______________________ invalidsko, kar je pri drugih študentskih servisih prava redkost,« je povedal direktor Marjan Krajnc. Mariborski študentski servis, ki ima po vsej Sloveniji razpredeno mrežo enaindvajsetih enot, se vsako leto izkaže tudi z vrsto dodeljenih štipendij. Pri tem pa ne gledajo le na socialni položaj in učni uspeh študenta. Imajo svojstven pravilnik, po katerem so si vsi člani enaki. Lani jih je za štipendije zaprosilo 1.600, dodelili pa so jih kakih 60, pri čemer so upoštevali zastopanost vseh regij. «Opažamo, da se študenti ne zaposlujejo le pri sezonskih delih. To področje potrebuje servis vse leto in ne le poleti, kot je bilo nekoč. V vsej državi se srečujemo tudi z dokaj močno konkurenco, toda naš nadvse korekten odnos nam zagotavlja uspeh. Dela v tem koncu Slovenije je veliko, tako da se srečujemo celo s presežkom del. Zato delo Mariborski študentski servis, ki je pred dobrim letom odprl svojo enoto tudi v Brežicah, je v Posavju z enoto na CKŽ 15 v Krškem prisoten že 10 let. Kot je povedal njegov direktor, Marjan Krajnc, so z odzivnostjo tako študentov in dijakov kot delodajalcev zelo zadovoljni, kar je po njegovem v prvi vrsti posledica dobrega in prizadevnega dela zaposlenih v študentskem servisu. «Padec nekaterih posavskih gigantov se pri naši ponudbi skoraj ni opazil, saj je na tem območju veliko novih, majhnih podjetij, ki za krajši ali daljši čas potrebujejo delovno silo, kakršno jim lahko ponudimo. Lahko rečem, da je zanimanje mladih za priložnostna dela zelo veliko, saj si tako bistveno izboljšajo »proračun«, pripravljeni pa so prijeti praktično za vsako delo. Pri študentih opažam, da se še najraje odločajo za lažja fizična dela, saj jim ta po napornih študijskih obveznostih pomeni Marjan Krajnc neke vrste sprostitev. Edino dekleta se izogibajo strežbi v lokalih, kar pa je razumljivo, saj so nekateri gostje včasih prav neprijetni in jim je težko priti na kraj. Še to. Pri nas je vsak študent zavarovan kot vsak drug delavec. Tudi posredujemo tudi študentom iz drugih delov države,« je zadovoljno dodal direktor mariborskega študentskega servisa, katerega enoto v Krškem lahko pokličete na telefonsko številko 21 -980, v Brežicah pa imajo mobilni telefon, ki sliši na številko 0609-610-455. (ES) Ureditev razmer v Labod - Libna d.o.o. Podjetje LABOD - LIBNA d.o.o. v Krškem je bilo ustanovljeno avgusta letos. Specifičen položaj konfekcijske industrije kot delovno intenzivne panoge vzbuja določene skrbi o možnostih obstoja novoustanovljenega podjetja. Skrb pa še povečuje neurejena kadrovska problematika. O navedeni problematiki so imeli na pobudo GZS - Območne zbornice Posavja Danilo Siter, župan, in Vinko Bah, tajnik Občine Krško, Jože Černoša, predsednik OO ZSSS Posavje, Emil Vehovar, predsednik UO, in Valentin Dvojmoč, direktor OGZ Posavje, delovni razgovor z Andrejem Kirmom, glavnim direktorjem koncema Labod Novo mesto. Labod Novo mesto je pridobil v postopku lastninjenja od Agencije za prestrukturiranje že drugo soglasje. Pristopajo h konstituiranju organov koncema, saj so delavci, vodstvo in upokojenci Laboda 60-odstotni lastniki koncema, preostalih 40 odstotkov pa je v lasti državnih skladov. Za zagotovitev ustreznega tržnega položaja so preko koncema ustanovili samostojna podjetja za razvoj in marketing ter za proizvodnjo po proizvodnih programih, ki so razporejeni v različnih krajih Slovenije. Preko koncema pa se bodo prevzemale obveznosti podjetja v celoti, na osnovi konkurenčnih ponudb se bo zagotavljala proizvodnja, skupne službe pa bodo opravljale vse druge posle, ki jih zahteva moderno organizirano podjetje, če naj bodo konkurenčni po ceni, kvaliteti in rokih. Za proizvodne usluge iz Krškega so po besedah Andreja Kirma zelo zainteresirani. Število delavcev in njihova strokovna sposobnost zagotavljata, da ne bo problema za izkoriščenje proizvodnih kapacitet tudi vnaprej. Za boljšo Dalje na strani 6 Božji Naša anketa mlini Nas bo zaradi počasnih božjih mlinov pravičnosti kriminal prehitel? Nočem po nemarnem imenovati božjega imena, a nekako taka misel se utrne človeku ob vseh sedanjih razpravah na račun bombnega napada na dom in družino mariborskega sodnika in na vse tiste, ki so oziroma bi morali biti v zadevo tako ali drugače vpleteni. «Morali biti vpleteni« lahko pomeni, da bi morali resno vzeti grožnje, izrečene v sodni dvorani, ali pa da bi morali organi reda in pregona resneje vzeti v razmislek vsako kolikor toliko resno izrečeno grožnjo komur koli. Seveda mi je jasno, da s tem svojo Slovenijo lahko spremenimo v absolutno policijsko državo, saj bi morali imeti veliko več policistov in jim dati toliko pooblastil, da bi lahko potem svoje svoboščine in človekove pravice obesili na klin. Ob takih mislih mi vselej vdrejo v spomin podobe iz psevdofantastičnih (ali futurističnih) zgodb, kjer v strogo zaključenih in varovanih mestih živijo ljudje pod budnim očesom varuhov reda, ki si počasi prilaščajo tudi vlogo njihovih paznikov, izven mestnih ograj pa je sicer svoboda, je pa tudi zakon divjine. Seveda je težko imeti dovolj pameti, da dosežeš učinkovitost in da preprečiš absurd. Da razglasiš grožnjo za kaznivo dejanje in da ne uzakoniš lova na čarovnice. Da uzakoniš učinkovito kaznovalno politiko in ne drakonskih kazni za vsak nesmisel. Po drugi strani kaže opozoriti na nekaj, česar se marsikdo izmed povprečno dobro plačanih ljudi ne zaveda vselej dovolj živo ali pa se temu ogiba. Sloj revnih ljudi, ki nimajo možnosti, da bi s svojim poštenim delom preživljali sebe in svoje družine, se kljub statističnim Marjan Semenič, pek iz Brežic: »Bolj varno bi bilo, če bi imeli več policistov. Prej jih je bilo več, sedaj jih pa ni videti več toliko. Tukaj ob meji smo po mojem bolj ogroženi kot drugod, ker se po skrivnih kanalih pretaka mnogo orožja in ljudi. Toda sam zase ne bi mogel reči, da se počutim manj varnega kot nekdaj. Ne vem. Eksploziv, ki je bil podtaknjen mariborskemu sodniku, pa je gotovo nastavil nekdo, ki se mu je sodnik s kakšno svojo odločitvijo hudo zameril.« Jože Savnik, vodja brežiškega policijskega okoliša: »Meja v naši bližini na varnost tukajšnjega prebivalstva bistveno ne vpliva, saj je bila tu že prej, le da ni bila državna. Res je, da se tod tihotapi med ostalim tudi dosti orožja, največ se ga odkrije na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, toda to so pač tihotapski posli in ti niso uperjeno proti prebivalcem ob meji. Želim pa si, da bi z ljudmi še naprej dobro sodelovali, saj so nam njihova obvestila v zvezi s sumljivimi dogodki lahko prav koristna.« Matija Mavrer, študent filozofske fakultete iz Sevnice: »Kritika je jasna: v tej državi nekaj ne klapa in to se opazi od samostojnosti naprej. Tako kot na filmih se sedaj to doživlja v resničnosti. Ni več moralnih vrednot. Ljudje bodo počasi pravico vzeli v svoje roke, ker sodstvo ne funkcionira in eden od odgovorov, zakaj bombni napadi, je to. Pravico ima mafija v svojih rokah že par stoletij, ker je mafija v duši vsakega človeka. Tudi pri nas v Posavju se verjetno dogajajo nečisti posli, vendar zaenkrat ne obračunavajo z bombaVni.« poročilom, ki pričajo o znosno povprečnem življenju, čedalje bolj krepi. Številčno in v (samo)zavesti prizadetih. Bolje bi bilo reči v samozavedanju svoje številčnosti, nejevolje in obupnega položaja, v katerem kmalu ne bodo imeli več česa izgubiti. Gledano z njihovimi očmi, je povprečje videti čisto drugačno kot ga vidijo neprizadeti, recimo naši številni slavnostni govorniki vseh barv in usmeritev. In iz lastne skromne izkušnje lahko zatrdim, da človek v podobnem položaju ne pestuje nič kaj nežnih misli in želja. Priče, na primer zajeti italijanski ali ameriški mafijaši, lahko k tej zgodbi dodajo še kaj: »Zakaj lopovi! Dela in kruha ni bilo, moj stari je pri »sindikatu« dobro zaslužil in seveda so na njegovo priporočilo vzeli tudi mene.« Vedeti je treba, da je med ljudstvom na jugu Italije mafija spoštovana združba, ki skrbi za razvoj vsega kraja. Na njenem čelu je sicer botrov klan, a v čem se tak klan, lepo vas prosim, razlikuje od drugih klanov? Samo v tem, da učinkoviteje odstrani nasprotnike in neubogljivce? Je to res dovolj? Če razdelimo vse zgoraj navedeno s količnikom »Slovenija«, bo zgodba kaj pisana, in s tem ne mislim na prispodobo z barvitostjo, pač pa na ono s »pisanim pogledom«. Ali bodo naši vrli dečki v modrem in v civilu nekoliko učinkoviteje ne le »lovili falote« (izraz nadšerifa ministra Štera), ampak tudi ščitili vsaj tiste, ki bi jih kazalo v interesu boljšega javnega počutja obvarovati čim več hudega (sodnike, priče, izvedence ...), ali pa se nam bo kar nekako čez noč zgodil narod. Obupani bodo čez noč našli nove delodajalce in zaščitnike in temu bomo lahko potem poiskali kako ustreznejše, slovensko ime. Da ne bomo uporabljali tujke »mafija«. Res je težko najti pravo razmerje med učinkovitim pregonom zločincev in ohranjanjem človekovega dostojanstva skozi zaščito njegovih osebnih svoboščin, med dovolj pravočasnim preventivnim ukrepanjem, učinkovito strogim kaznovanjem zločincev in njihovih sodelavcev ter med preprečevanjem inkvizitorstva ali lova na čarovnice na drugi strani. Zato sem v začetku omenil božje mline. Končno »dečki« (od prej) v veliki meri preganjajo le posledice vzrokov, ki so nekje drugje, dovolj daleč, da se lahko delamo, da jih ne vidimo. Naše anketirance smo povprašali samo po drugem delu zgodbe. (Ika) Sodelovanje med policijo in občani za večjo varnost Mariborski bombni napadi so dodobra razburkali slovensko javnost. Državljanom se v teh dneh poraja vrsta odprtih vprašanj o grožnjah, maščevanju oziroma o mafijskem obračunavanju v deželi na sončni strani Alp, kjer smo se, čeprav nehote, srečali tudi s tovrstno obliko kriminala, ki v Evropi ni nič kaj novega. Kaj pa to pomeni z varnostnega vidika? Je življenje pri nas sploh še varno? Za območje Posavja bi po informacijah Uprave za notranje zadeve Krško težko rekli, da ni. »Nihče nikogar ne napada kar tako,« pravi načelnik Rajmund Veber in dodaja: »To naj ne bi bili mafijski obračuni, ampak gre v večini primerov za Za varnost na območju Posavja skrbi v sklopu UNZ Krško tudi strokovno usposobljena skupina za protibombno zaščito, ki se lahko pohavli z najboljšim slovenskim psom za iskanje bombnih teles. Njene naloge so predvsem preventivno preprečevanje in odkrivanje kanalov za orožje, kar vršijo tudi na mejnih prehodih poračunavanje oz. izsiljevanje finančnih dolgov med dolžniki in upniki, kar izhaja predvsem zaradi finančne nediscipline pri nas. Pozivamo vas, da se ne spuščate v posle s sumljivimi osebami. Če pride do groženj, se ni dobro (op.a. beri varno) zapletati, ampak takoj prijavite policiji, ker je vedno lažje v kali preprečiti kot pa potem, ko je že prepozno. Policija je zainteresirana za vse podatke (lahko tudi anonimno), ki bi pripomogli k preprečevanju kaznivih dejanj.« Policisti tudi ugotavljajo, da je pri nas še vedno vedno veliko min in bomb iz prve in druge svetovne vojne, zato pozivajo občane, da se tovrstnih najdb ne dotikajo, ampak jih o tem samo obvestijo. Le sodelovanje med policijo in občani lahko pripomore še k večji varnost in boljši kakovosti življenja. (GAIex) j&:; -"v j : < - \1, m J llPik *n y ^1 l^^^^^-^ 'v ^jp^liiiii |d&\$ n» Tomaž Pavkovič, študent fakultete za šport iz Sevnice: »To je surov način obračunavanja s sodstvom. Doslej tega nismo bili vajeni, videti pa je, da se približujemo krutemu vsakdanu, kot je na Vzhodu in Zahodu. Ne čudim se, da se je kaj takega zgodilo v Mariboru, ker je pač take vrste mesto in na pomembnem geokrižišču. Pri nas tega še ni in upam, da tudi ne bo. Te stvari so obvezno povezane z trgovino orožja. V Mariboru je že nekaj časa vroče; tam se je vse začelo in bi se lahko tudi končalo.« SIETOnCCA Prešernova 2, nasproti Izbire Lalko POSaSfeOVARSž DLtA 0UAKOM iN 6TODOTDM tel.: 0608/41 647 **?**5&*>** *rieV?*S l«bA»') "Uboo '**- rSJs**** Pri 'spisa pDltrctajtS: hranilno knjižico ali TR (pri kateri koli banki) dijaiko/ltudentsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o šolanju) KOŽEmiHANIOOVOU... mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. s Trdinovega vrha na hanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAM In po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE ¦ ¦ :::-: / ¦:¦¦: .. ¦-." . ¦ ¦ PO Ki A Kotlovnica v Trnju dobila upravitelja Posamezniki že dve leti ne plačujejo ogrevanja, zato skupni dolg znaša že poldrugi milijon tolarjev Brežice, 4. oktobra - Po nekaj mesecih negotovosti, kdo bo postal upravitelj kotlovnice v brežiški stanovanjski soseski Trnje, je končno rešena tudi ta negotovost. Upravnik petinšestdesetih odstotkov lastniških stanovanj, podjetje Usluga iz Brežic, je namreč do petka zbral potrebno število podpisov lastnikov stanovanj in tako bo takoj po izvršeni primopredaji pričel skrbeti za vse v zvezi z ogrevanjem omenjene soseske, kajti kurilna sezona je pred vrati. Dejstvo, da so dobili novega upravitelja kotlovnice, so stanovalci, ki so se zaradi tega sestali v sejni sobi v Kregarjevi ulici, sprejeli mirneje, kot je bilo pričakovati, kajti govorilo se je, da bodo člani dosedanjega neformalnega kurilnega odbora takšni odločitvi nasprotovali. Direktorju Usluge d.o.o, Stanku Pavlicu, so namreč očitali velik dolg pri poravnavi stroškov nabave kurilnega olja. Ta je očitke zavrnil in povedal, da so dolžniki l^tisti stanovalci, ki že vrsto mesecev ne plačujejo prispevka za ogrevanje, teh pa ni malo. Vsota neporavnanih računov za stroške ogrevanja tako znaša kar milijon in 472 tisoč tolarjev, Usluga pa je zoper dolžnike že zahtevala izterjatveni postopek pri brežiškem okrajnem sodišču. Obenem pa je Pavlic zbranim povedal, da zaradi tega ne bodo na mrzlem, ker bo namesto dolžnikov denar za nabavo kurjave priskrbelo njegovo podjetje. (ES) Zakaj še ni prišlo do realizacije oddaje »Lahkih nog naokrog« Po mnenju avtorja bi bila ta lahko ena najboljših Brežice, septembra - Lahkih nog naokrog je poučna 40-minutna mladinska oddaja, ki ste jo najbrž že kdaj zasledili na prvem sporedu nacionalne televizije. Predvajajo jo vsak drugi petek popoldne. V tem času TV-ekipa s pomočjo učencev lokalne šole predstavi nek kraj ali širše območje v Sloveniji, ki je zaradi svojih enkratnih značilnosti gledalcem še premalo znano. Ne gre za »razglednice« krajev, prej za zgodbe, ki te v preverjenem dramaturškem slogu zadržijo pred ekranom do konca oddaje. Za to se trudi njen avtor in scenarist Tomaž Grubar. V priznanje si šteje, da oddajo zaradi poučnih vsebin vrtijo po nekaterih šolah tudi pri urah geografije. Še kako pa so bili veseli povabila turističnega krožka z OŠ Bizeljsko z že izdelanim podrobnim opisom možnih posnetkov za oddajo. Da bi pokrili večje področje, so televizijci k sodelovanju povabili tudi gimnazijo Brežice in izbrali tri vodiče za oddajo, katere rdeča nit bi bil preplet vino-voda. Obdelali bi trgatev in vinsko pot na Bizeljskem z njenimi Letos bo vino bolj mokro Bizeljsko, 5. oktobra - Vreme se je letos zarotilo proti vsem, ki so odvisni od njega. Potem ko so najprej obupali turistični delavci, se te jesenske dni zaskrbljeno ozirajo v nebo tudi kmetovalci in še posebej vinogradniki. Grozdje je dozorelo, preše so žejne, moča z neba pa trgačem ne pusti v gorice. Toda navkljub sila neprijaznemu dežju, ki se ni in ni znal zaustaviti, smo v soboto in nedeljo na cestah opazili mnogo osebnih vozil in traktorjev s sodi, čebri in brentami na prikolicah, ki so hiteli proti bizeljskim gričem. Stopili smo za njimi. Premočeni in premraženi so trgači vztrajali med z grozdjem obloženimi trtami in v glavnem nemo ali godrnjaje zaradi mokrote, ki je silila za vrat, trgali žlahtni pridelek. Vinogradnika Jožeta Martinija z Bizeljskega, v čigar vinogradu kar 2.500 trt čaka na zaslužen počitek brez grozdnega bremena, smo povprašali, zakaj se je s svojimi trgači kljub dežju lotil laškega rizlinga. »Grozdje propada. Vsaj za doma moramo natrgati. Dokončali pa bomo, ko bo lepo vreme. Toda napoved je tudi za prihodnje dni slaba, zato ne vemo, kdaj se bomo vrnili. Danes bomo pobrali le najnujnejše. Pridelek pa bo povprečen. Ne predober, ne preslab.« (ES) posebnostmi, novo vodno učno pot Gabernice z ekološkega vidika in turistične značilnosti brežiške občine. Dijaki so se za projekt zagreli, tudi za proste filmske dni pred njimi, vendar do snemanja pred 14 dnevi ni prišlo. Zakaj seje pri 27. oddaji prvič zataknilo in kakšne so možnosti, da bi se pričakovanja ljudi dobre volje uresničila, smo povprašali Sreča Mihelčiča, odgovornega za marketinško plat Lahkih nog naokrog, (ana) Odpovedi TV snemanja oddaje iz serije LAHKIH NOG NAOKROG se namenja vse več pozornosti. Splet okoliščin nam ni bil naklonjen, da bi oddajo realizirali v Brežicah-Bizeljskem. Popolnoma se ograjujem od morebitnih lokalnih razprtij in zavračam namen, da se »kopja lomijo« na naši seriji. Tistim, katerim smo predstavili okvirno vsebino naše oddaje, niso razumeli sporočilnost, ki jih te oddaje za posamezni kraj nosijo. V dveh letih, kolikor se ta serija že snema po Sloveniji, je bilo sedaj prvič, da smo bili kot ekipa na terenu nazaželeni. Kako pa so nekateri užaljeno odpovedali sodelovanje, pa naj služi dopis Vina Brežice, ki vam ga pošiljam. V upanju, da bomo morda v letu 1997 le našli ustrezne sogovornike in sodelavce tudi v vašem kraju, vse lepo pozdravljam MICOM Ljubljana d.o.o, direktor: Srečo Mihelčič OS Raka: za dva dni v naravo Posavje, 3. in 4. oktobra • Že nekaj let na razredni stopnji OŠ Raka v času tedna otroka izvajajo mini šolo v naravi. Otroci skupaj s svojimi učiteljicami preživijo dva dni v naravi z velikim poudarkom na vzpostavljanju trdnejšega stika z njo. Za otroke je pravo doživetje opazovati nastajanje noči in zvezdnega neba ter doživljati naravo z vsemi čuti. Med njimi pa se tkejo nepozabne vezi prijateljstva. Mnogi izmed njih preživijo tedaj prvo noč proč od svojih staršev in tako premostijo še korak več na poti k samostojnosti. Tudi letos jim je bilo vreme naklonjeno in so svoj program, v veliko veselje udeležencev, izpeljali v celoti. Prvošolčki so dva dni preživeli v domači okolici, drugi in četrti razred na Kalu nad Hrastnikom, tretješolci pa na Lisci in na kmečkem turizmu Bogolin na Sromljah. (nlc) v/\ Sevnica, 2. oktobra - Občinska knjižnica v Sevnici je srečanje za svoje reševalce knjižnega kviza Otroci so bogastvo sveta priredila šele ta mesec. Vseh rešitev je bilo 156, vse pravilne, sodelovali pa so učenci osnovnih šol z Blance, Mednarodni knjižni iz Boštanja, Krmelja, Tržišča, Šentjanža, Sevnice in še kdo. Vsi mali gostje so dobili lične kapice z znakom mednarodnega knjižnega kviza, ki sta jih dala natisniti knjižnica in ZKO Sevnica, potem pa jih je presenetil še glasbeni gost - Adi Smolar, ki je imel tudi častno nalogo izžrebati nekoga za obisk sklepne prireditve kviza v Ljubljani. Sevniško občino bo tam zastopala Maja Pelko, sedmošolka iz Krmelja. Polurni koncert se je sprevrgel v pravi žur, Adi pa ne bi bil Adi, če ne bi zapel še tistih nekaj Pujsinih pesmi iz svoje otroške knjige Pujsa in Andrej Migec. (nic) žur POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ! L Šmarje 13 ^ 068/81-118 P.E. NOVO MESTO Ljubljanski c. I? 068/323-000 J&L- * Šopki * Zavijanje daril -m «~ -M-v-tr? qt~\tt * Razne dekoracije hACBEFUlKl * Poslovna darila VRTNI CENTER &'CVETLIČARNA CKŽ 65a 8270 KRŠKO - TeL (0608) 31-457 Izdelki Zlatarn Celje DELOVNI CAS: ponedeljek - petek 7h - 19h, sobota 7h - 19h, nedelja 8h -1 lh SLOVENJA STE VI! POČAKAJ! AM MSI II 1»! S\V1 YII|» IIMIMI. lii si /i 11.10 višji . hoijši i\ 11 M) / Y\SI>!I MOTIVI BOS IM>M»I I OO SVOJIH /I I J \. Ureditev razmer v Labod - Libna d.o.o. Nadaljevanje s 5. strani fleksibilnost in reakcijo na potrebe tržišča bo potrebno za Labod -Libna d.o.o. preko koncema izdelati program modernizacije strojnega parka in za to zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Tako bo še bolj zagotovljena konkurenčnost podjetja na tržišču. Glavni problem pa je, da se v najkrajšem času po predpisanih postopkih zasede delovno mesto direktorja podjetja Labod - Libna. Da bi dobili ustrezne kvalitetne kandidate, bo potrebno tudi notranje stabilizirati položaj. S sindikati bo moralo vodstvo sprejeti socialni sporazum, ki bo ustrezno overovljen tudi na sodišču. V sporazumu bodo opredeljeni glavni odprti problemi kot npr. gibanje plač v naslednjih obdobjih v primerjavi s kolektivno pogodbo, neizplačani del plač do kolektivne pogodbe naj bi se do konca leta izračunal za posameznega delavca in se prenesel v lastniški delež ipd. Ta ključna vprašanja je potrebno razrešiti v najkrajšem času, kar je edini pogoj za normalno delovanje. Očka in mamica! Igrajta se z mano, pojdita na sprehod v gozd, na igrišče, v živalski vrt. Pojta in plešita z mano, bodita norčava. Pripovedujta mi ali berita najlepše pravljice tega sveta. Veselita se mojega otroštva, ki je temelj srečnega življenja. Tudi mi se veselimo srečnega življenja. Še posebej smo obeležili teden otroka v našem vrtcu. Vsaka skupina je izdelala skupaj z otroki plakat. Organizirali smo veliko zabavnih igric, sprehodov, odšli bomo tudi v lutkovno gledališče. Vrhunec vsega pa so bile »Karaoke za najmlajše«. Te so potekale v dveh delih. V prvem delu so se predstavili otroci iz enot, v drugem pa otroci iz Cicibana. S prisrčnim povezovanjem programa in ob spremljavi sintesajzerja in kitare so otroci z ubranimi glasovi in z leskom v očeh odpeli vsak svojo pesem. Tudi najmlajši so dokazali s svojimi čarobnimi glasovi, da so spretni mojstri obvladovanja glasbenih višin in nižin. Zato pa sva se odločili, da bova delali v tej smeri in vključili v naslednje karaoke vse predšolske otroke v krški občini. Pri nas je domišljija močnejša od znanja. Petra UREK in Silvana CIGLAR-AŠIČ MARTE in ALLEGRO GUME - NAJUGODNEJŠE TA HIP $ Tirestone _________ff GTRAP1AL_______ PRODAJA IN MONTAŽA: AUegro d.0.0., Vulkanizerstvo, prodaja avioplaSf ev in menjava olja, Gorjupova 10A, 8311 Kostanjevica na Krki _____________Tel.: 0608/87-562; Mob.: 0609/640-066_____________ BREZPLAČNA MERVIN UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE DOSTAVA NA DOM Salon pohištva MERVIN d.0.0., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058 i NAŠ GLAS, 39 - 10. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 10. IN 16. OKTOBROM 1996 10 z. OVEN 21-3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. DEVICA 243.-23.9. TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. rMJO KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Utegne se vam zgoditi, da boste nekaj dni zelo zmedeni, o sebi in o drugih boste imeli nerealne predstave in še huje, vedeli boste, da ste v čudnem stanju, pa ne boste mogli storiti nič. Taka stanja lahko napravijo veliko škode, lahko pa tudi pomagajo, če človek ve, da mora nekaj storiti zase. Na splošno bo tole kar ugoden čas za vas, predvsem zaradi dobre Venere, zaradi katere boste imeli kar nekaj uspešnih stikov z ljudmi, pa naj bodo to prijateljski, ljubezenski ali poslovni. Po drugi strani pa pazite na svoje strasti, ljubosumje in pohlep, da se vam kaj ne zgodi. Ta čas bi lahko bil za vas zelo dober, vendar nikoli ne gre brez težav. Mnogo bo stikov z ljudmi, vendar vam marsikaj ne bo všeč, posebno ko boste naleteli na zamorjene in težavne ljudi. Tedaj bo čas, da pogledate vase in si priznate, kolikokrat ste sami takšni. Potem bo bolje. Zaradi dveh planetov v Tehtnici, ki je intelektualni zrak, se ne boste počutili prav dobro, kajti intelekt, razsodnost in umirjenost pač ni vaša dobra stran. Zato bodo pod udarom ravno te lastnosti, ki jih nočete videti, priznati ai sprejeti. Kaže na težave na poti. Imeli boste precej možnosti, da vzpostavite stike z mnogimi ljudmi, med drugim se utegne zgoditi kaj novega tudi na poslovnem področju. Izkoristite priložnost, vendar le, če vam zares ugaja. Nikakor pa ne delajte stvari, ki vam ne »pasejo«. To bi bil greh, uperjen proti vam samim. Venera v vašem znamenju ne pomeni nujno, da boste našli svojo idealno ljubezen. Venera se namreč v vašem znaku ne počuti dobro, zato bo bolj delovala na drugem področju. Večji uspeh si lahko obetate od neke poslovne stranke ali od nekoga, ki je na višjem položaju - v katerem koli smislu. Tisti, ki ste rojeni v tem znaku, boste malce frčali nad oblaki, a le pazite, da ne bo pristanek pretrd. Morate se potruditi, biti vedno tukaj in zdaj, ne pa v svoji domišljiji letati okrog, delati načrte, potem pa priti dol v to kruto realnost in ugotoviti, da ne gre. Ne uporabljajte svoje volje v sebične namene. S tem ne boste škodovali samo drugim, ampak predvsem sebi. Vsaka akcija ima v istem trenutku tudi reakcijo, ne pozabite na to in pazite, kaj delate. Fizikalni zakoni vladajo vsemu vesolju in tudi vi niste izvzeti. Pokazale se bodo priložnosti za uresničitev kakšnega cilja, zato jih izkoristite. Ne sedite doma in ne čakajte, da se bo kaj zgodilo samo od sebe, ampak pojdite v akcijo. Stvari se vedno ponujajo same, ie videti jih je treba. Potem se je treba samo odločiti in to storiti. Imeli boste nekaj težav, ker se včasih ne znate pogovoriti tako, da bi vas vsi razumeli. Težave bodo zato, ker se v kakem poslovnem ali družinskem pogovoru ne boste mogli izraziti na pravi način, drugi vas ne bodo razumeli in tako bo možen tudi prepir. To ni dober čas za načrtovanje prihodnosti, ker se vam utegne vse porušiti. Dokler niste prizemljeni ki nimate razčiščenih pojmov, je bolje, da počakate. Lahko bi se namreč znašli v težavah. Raje dobro razmislite, preden se odločite. Možno nenadno potovanje. Tudi vi se boste najbrž počutili precej zmedeno, včasih ne boste vedeli, _______ _________ kdo ste in kaj delate. Priporočam vam, da ne uživate alkohola, ker bo to stanje še poglobilo, zadovoljite se z vodo, ki je bo v tem obdobju očitno dovolj. Če ne celo preveč. Ne delajte računa brez krčmarja. Bono Baršek d.0.0. MENIRING-TRGOVINA Finigar/en 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, lan: 62-780 apufiLe>n« *1ropl izdelava aluminijastih stropov in brisolejev J kMAUf @ms!rong Cirje 6. 8274 Raka Tel&fax: 0608/75-051 Tel: 0608/75-494 Moblte! 0609/624-655 uvrd Krška vas Tel.: 0608/ 59-059 Novo mesto, Ločna Tel.: 068/21-123 EDINA V Brežicah bodo gradili športno ___________dvorano___________ Priložnosti ne smejo izpustiti iz rok_____ _______________ Brežice, oktobra - V Brežicah bodo gradili športno dvorano. Tako odločitev so brežiški svetniki sprejeli že pred mesecem dni, saj so spoznali, da Je zaradi soudeležbe državnega denarja, ki pomaga graditi novo srednjo ekonomsko šolo, to enkratna priložnost, ki Je ne sme zavreči niti tanki občinski proračun. Potrebna denarna sredstva v tem trenutku res še niso v celoti zagotovljena, toda inačic, kako do denarja, je več. Predračunska vrednost dvorane znaša 394 milijonov tolarjev In 35 odstotkov te vsote zagotavlja Ministrstvo za šolstvo in šport Ker naj bi po predloženih izračunih občinski proračun Robert Ferenčak, študent iz Sel pri Dobovl: »V Brežicah je športna dvorana potrebna, saj si brežiški športniki zaslužijo objekt, ki bi služil tudi njim in ne le šolarjem. Vendar se tudi ti lahko vključujejo v športne dejavnosti klubov. Je pa gradnja gotovo cenejša sedaj, ko se že gradi šola s telovadnico, zato je treba to priložnost izkoristiti, kajti nihče ne more zagotoviti, da bo jutri denarna stiska kaj manjša, kot je danes. Dvorana bi gotovo lahko služila tudi v gospodarske namene, kot do nedavnega dvorana nekdanjega IMV-ja, kjer sta bila obrtni in novoletni sejem, ki sta zbudila pri ljudeh veliko zanimanje. Hkrati pa upam, da bomo tudi brežiški strelci dobili novo strelišče, saj si ga tudi zaslužimo.« Dragotin Sotler, občinski svetnik iz Brežic: »Dvorana je nujno potrebna, ker so Brežice le večje mesto. Tu gre poleg telovadbe še za več; za predstavitev gospodarstva, za razne prireditve, športna srečanja na višji ravni... Sedaj je enkratna priložnost, ker bi se športna dvorana gradila v sklopu ekonomske šole oz. njene telovadnice. In takšnih razmer v naslednjih nekaj letih ali več ni pričakovati. Stroški take gradnje bodo bistveno nižji, ker je infrastruktura že zgrajena, urejena pa je tudi organizacija izgradnje. Vsak dodatni (nov) poseg v neko urejeno urbano naselje pa bi pomenil dodatne obremenitve in dodatne stroške. Občina Brežice je trenutno res v finančnih škripcih, vendar se zadeve za nazaj počasi sanirajo. Za letošnje leto smo sicer načrtovali proračunski primanjkljaj, in to zgolj iz razloga, da ne zamro določene aktivnosti pri izgradnji infrastrukture in v ostalih akcijah. Mislim pa, da je treba k financiranju športne dvorane pristopiti bolj agresivno in bolj organizirano. V mislih imam ostale vire, ki jih je potrebno angažirati. To so sredstva donatorjev, sredstva od reklame, tudi variante, da bi prihodnji investitor ali soinvestitor imel v dvorani svoj lastninski delež, ni zavreči. Zato predlagam, da bi se ustanovil iniciativni odbor, ki bi praktično pritegnil gospodarstvenike in morebitne financerje v izgradnjo športne dvorane. Na ta način bi se bistveno zmanjšala bremena občinskega proračuna. To pobudo bi morala dati občina oz. svetniki na občinskem svetu. Dvorana bi bila tako v mešani lasti, kar ni noben problem. To je le dodaten impulz in garancija za pozneje, ko se bo razpravljalo o pokrivanju stroškov vzdrževanja dvorane. Solastništvo ni problem, važno je, da se dvorana zgradi.« prispeval 42 odstotkov sredstev, bo treba torej poiskati denar le ie za preostalih 23 odstotkov predračunske vrednosti dvorane. Po predlogu županovega urada naj bi 15 odstotkov zbrali v krajevnih skupnostih Brežice, Zakot-Bukošek in šentlenart, ostalo pa bi prispevali zunanji investitorji. So seveda ie druge, za proračun občanov ugodnejše inačice, o čemer smo povprašali nekaj mimoidočih, ki pa so vsi po vrsti soglašali v najpomembnejši zadevi. Brežice športno dvorano potrebujejo! (ES) Anica Hribar, pomočnica predstojnika oddelka za družbene dejavnosti Občine Brežice: »Menim, da je treba izkoristiti priložnost, ki se ponuja, saj takšne ne bo gotovo še nekaj desetletij, kajti v naši občini ni na vidiku nobene gradnje nove šole. Glede denarja pa razmišljam, da bi bilo mogoče dati na stran kako drugo stvar, da bi se lahko izgradila ta dvorana, ki ima v perspektivi velik pomen. Katera stvar bi to bila, pa ne morem red. S to dvorano bi se vsej občini odprte velike možnosti, ne le na področju športa, tudi na kulturnem. Pa tudi za mlade bi se recimo tu lahko dogajale prav zanimive stvari, da ne govorim še o drugih prireditvah, predstavitvah, sejmih ... Vsi, ki bi imeli tu interes, bi se lahko združili. Terme Čatež bi na primer športnikom od drugod nudile prenočišča in prehrano, vadbeno dvorano pa Brežice. In tu bi se morale Terme, kot največje turistično podjetje, povezati z mestom in pomagati graditi novo dvorano. Mi imamo določene institucije, ki imajo znanje in bi se na tem področju lahko povezale s Termami. Takšno sožitje bi koristilo obema stranema.« Maja Zobarič, prodajalka z Mosteca: »Ena športna dvorana je že v Dobovi, ki naj bi izpolnjevala vse te zahteve. V njej bi bilo morda prostora tako za košarko kot za rokomet, če bi se lahko uskladili termini. Meni osebno je pravzaprav vseeno, ali je tu ena dvorana ali pa sta dve. Verjetno bi zadostovala ena. Ta v Brežicah pa mora zadostovati zares vsem potrebam. Dobovska dvorana recimo nima dovolj mest za gledalce, torej se v njej ne morejo odvijati odmevnejši športni dogodki, kot so recimo tekme slovenske reprezentance in podobno. Pa tudi tukajšnji šport, ki se močno razvija, če pogledam samo rokometaše v Dobovi in košarkarje v Krškem, potrebuje nekaj večjega.« LJUDJE BEREJO ČASOPISE, OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU! ODKOP DELNIC ZA 2 GOTOVINO Pivovarne UNION y KRKE Novo mesto * 10.000,00 SIT v %/ Pivovarne LAŠKO A 1.800,00 SIT 7.300,00 SIT tfPETROLA * 9.600,00 SIT PIAČUO f? 0608/33-562 TAKOJ ZŠF* Štipendije in posojila Posredovanje dela za dijake in študente Barvno in črno-belo fotokopiranje \ c^3 Vezava Delovni jas ¦- Eriko: vsak dan od 7.30 do 16h ob sredah od 7.30 do 17h Brežice: vsak dan od 7.30 do 15h ob sredah od 7.30 do 17h vr Se vedno brez naslova četrtek, 3.10.1996 Že dolgo nisem vodil modne revije; zadnja je bila zelo neuspešna oz. zelo neorganizirana in prav zato sem se jih izogibal. Ob neorganiziranih prireditvah je voditelj tista oseba, ki je najbolj na udaru in mora zapirati vse luknje, ki nastanejo. Mnogokrat je lukenj preveč in takrat se zadeva enostavno pretrga. Tokrat je bilo vse O.K., vse je funkcioniralo, manekenke so bile dobre, manekeni odlični, nastopajoči vroči in »mišice« so bile ... Letos jih nisem spremljal tako kot prejšnja leta, tako da je bilo današnje srečanje prva prava priložnost za pogovor z njimi. Za drugo spremljevalko Stančko se je pisalo, da se je na finalni prireditvi kislo smejala, ker je računala na naslov miss, morda je tudi to res, vsekakor pa je res, da nima zoba in da se ji ob širokem nasmehu to kar lepo pozna. Prva spremljevalka Martina je zelo »fejst« punca z močnim karakterjem, osebno menim, da bi lahko zmagala, sicer pa je stara šele 17 let, videti ji jih je 25. Miss Slovenije '96 je deklica, ki ji še sedaj ni jasno, da je zmagala. Takoj se vidi, da nima potrebnih izkušenj. Pravi čudež bo, če bomo po novem letu še kdaj slišali zanjo. Smili se mi in tisti, ki jo je nagovoril za tekmovanje, ji je naredil medvedjo uslugo. petek, 4.10.1996 Moja trditev, da so povverdancerke edine prave zvezdnice na slovenski dance sceni, se je danes zopet potrdila. Kako si lahko drugače razlagam Krunotovo odločitev, da jim da v uporabo reklamni avto. Redki so tisti estradniki, ki jim je to uspelo; Kruno na enak način sodeluje samo še s Sašom Hribarjem. O njegovih sposobnostih pa ne bom izgubljal besed. sobota, 5.10.1996 Karaoke, ki imajo še vedno ogromno privržencev, so postale en ogromen »šit«. Prav očitno se oddaja privatizira in kot glasbene goste videvamo samo ene in iste obraze; največkrat so to Gimme 5. če so zaradi znanih vzrokov iz repertoarja odstranili določene pesmi, je skrajni čas, da to naredijo še z določenimi gosti. Zgodbe o popularnosti in gori dopisnic ter pisem nam ni potrebno prodajati. (EDI) SwCT?^S«^t^iYiŠ PA SE SLIŠI ... Brežiški svetniki so minuli teden na svoji seji obravnavali predlog odloka o plakatiranju, a ga po-vrsti bolj ter predvsem manj pametnih predlogov na koncu demokratično niso sprejeli. Predsednik vseh svetnikov, dr. Alojzij Slavko Sušin, je takoj po štetju glasov eksplodiral: »Pazite, da vam ne bodo politične stranke svoje plakate prilepile na hrbte, ker bodo sedaj imele vso pravico!« Kljub temu, da na Levstikovi ulici ne stoji noben prometni znak, ki bi voznikom prepovedoval parkiranje pred Modo in Niko, so se brežiški komunalci domislili, da bi na svojo pest zaprli zaključek omenjene slepe ulice. Toda dva betonska cvetličnjaka, ki naj bi predstavljala cestno zaporo, sta bila za ljubitelje parkiranja na lepo ograjenem in z verigami zavarovanem prostorčku na koncu ulice očitno lahek zalogaj. Vsak dan znova so ju razmaknili in naredili prostor svojim jeklenim konjičkom. Tretjerazredno zelenje se pa res ne more primerjati s plemenito pločevino! Ko smo že pri zelenju, še tale cvetka Iz brežiškega svetniškega vrta. Že pred časom so ti posvečeni vrtnarji imenoval odbor, U na) bi bedel nad hortikuiturno ureditvijo občinskega središča. Toda svetnik Marjan Hladnik je ugotovil, da ta deluje podtalno, toraj v ilegali, ker občinska statutarno pravna komisija še ni določila pristojnosti tega »zelenega« odbora, ter predlagal komisiji, da pohiti. Saj res, bela zima je pred vrati. Če je država revna, še ne pomeni, da je reven tudi duh njenih državljanov. Ker na vstopu v Slovenijo pri meddržavnem mejnem pregodu v Rigoncah ne stoji noben danes že kar običajen uradni pano, ki bi tiste, ki vstopajo v našo državo, opozoril, da so prišli v deželo prijaznih ljudi (osrednja državna turistična zveza za kaj takega menda nima denarja), so zagnanci iz TD Dobova izdelali in postavili dokaj neobičajno in izvirno tablo, ki tujce slikovito opozarja, da prihajajo v Dobovo. Upamo, da vsi vedo, da se ta kraj nahaja v Sloveniji. Na otroškem parlamentarnem cirkusu, ki se je dogajal ondan v sejni sobi občine Krško, so bili otroci nezadovoljni z odgovori, ki so jih dobili kar od mentoric s svojih šol. Takole so se potožili delovnemu predsedstvu: »Po odgovore smo prišli k vam, ne pa da nam naše tovarišice prodajajo že znane odgovore brez rešitev.« aSF§w (sfcaGa te ftsOsS :«x. & »s obr OKO* *» rji- V tfJ tr LV3 c* • • 85**1* kovinOtehna Supervaja se poslavlja s piknikom Kot smo izvedeli iz prve roke, od liderja skupine Stenka, bo Supervaja po vsej verjetnosti še delovala, vendar v drugačni obliki kot doslej. Obljubljajo, da bodo zapluli v trše vode. Razlog prenehanja delovanja v tej postavi tiči v odhodu basista Tomija in bobnarja Gogija, ki svojo glasbeno pot že nadaljujeta s kitaristom Markom (bratom bobnarja bivše Malce). Še zadnjič pa vas vabijo, da se udeležite zadnjega nastopa v latino obliki, za katerega so se posebej pripravili in se bo zgodil to soboto, 12. oktobra, ob 19. uri v Baltazarju. O njih bo še govora. Vidimo se, ko se zagledamo. (Mr. Jožo) Ročk ob tednu otroka Senovo, 5. oktobra • Zveza prijateljev mladine je v svoj program ob tednu otroka uvrstila tudi rockovski koncert z zvenečimi imeni iz Posavja: Maže, Nova3, Holder, Spirttual Pvrotechnics in gostje iz Kamnika - Orgasmus BB. Zaradi težav s prostorom, ki bi ga morali nameniti mladini za koncertna dogajanja v Krškem, so se organizatorji morali zadovoljiti z dvorano Doma XIV. divizije na Senovem, ki pa za koncerte ni najbolj primerna, v skrajni sili pa le zadovolji potrebe, še posebej, če je organiziran prevoz, kot je bil tokrat. Več kot dvesto mladih glav je dokaz, da interes za tovrstno glasbo je, prav pa bi bilo, ko bi tudi preko ZPM sprožili debato glede prostorskih zagat z odgovornimi, ki bi doslej morali že kaj storiti, pa ne kažejo interesa pomagati svoji mladini. Doklej? (Jozofon) Demolition group na gostovanju v Skopju Neuradno smo izvedeli, da se naša mega zasedba Demolition group nahaja na področjih bivše matične domovine, kjer bodo po dolgotrajnih prošnjah Skopljancev le odigrali že za lansko leto napovedane koncerte. Poskusno kulturno izmenjavo med Slovenijo in nekdanjimi sorepublikami so izpeljali že v Ljubljani kmalu po vojni. Za to priložnost pa je v nekdanjo Jugoslavijo potovalo nekaj zasedb, ki naj bi se prepričale o normalnem stanju in varnosti. Za obratno promoviranje je poskrbel glasbeni paket, ki je že gostoval po Sloveniji in je vseboval najboljše, kar trenutno zmore nova rockerska generacija z juga. Prepričali smo se lahko, da jih je vojna še prekalila in naredila dobre: Kazna za uši, Goblemi, Dukele in še bi lahko naštevali. Izkušnja posavskih veteranov Da bo dobrodošla tudi domačim potencialnim kandidatom za v^čje glasbene turneje. (Jozofon) NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE P&J Tokratni sponzor nagradne križanke je Trgovina P&J na Cesti 4. julija 129/A v Krškem (Stara vas). In kaj ponuja P&J? Že dober mesec pri njih lahko izbirate med različnimi vrstami obutve, od moške, ženske do otroške, zimske in letne. Za kupce, tako športnike kot rekreativce, so pripravili bogato ponudbo izdelkov iz programa Adidas, in sicer športno obutev, trenirke, puloverje in majice. Med ostalimi izdelki so na voljo še usnjena galanterija Pigal (ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, kožni pasovi ter ostali drobni izdelki), moško in žensko spodnje perilo Lormar in Piere Cardin, bunde Mont, konfekcija MO-JA (oblačila za prosti čas) in še in še. Najbolje bo, da se kar oglasite v Trgovini P&J v Krškem. Nagrade tokratne križanke v vrednosti 2, 3, 4, 5 in 6 tisoč pa so zagotovo razlog več za nakup v Trgovini P&J. Nič lažjega: samo križanko pravilno rešite, malo sreče v žrebanju in nagrada je vaša. Obilo užitkov ob reševanju. Križanke, izrezane iz časopisa, pošljite najkasneje do naslov NAŠ sobote, 19. oktobra 1996, na KRŠKO, GLAS, CKŽ 23, s priposom »Nagradna križanka Trgovine P&J«. ;:;:::;:v:;:::::;:::;:;:;:;:::;:;:;W::;:v:;:::;;:::vv:;:^:;:::vv;;:;:::::::v:;::-:;¦;¦¦'¦ : ' .' " '.: ¦ .......mišim....... Dr. Vekoslav Grmič: »V naši javnosti včasih zmanjka čut za resnico« %- s i*? !2a ¦ iv m 1 Krško, 25. septembra -Krška knjigarna Opus in kulturni forum krških demokratov sta v zbližajočem prostoru knjigarne pripravila prijeten klepet z upokojenim profesorjem ljubljanske teološke fakultete in naslovnim škofom ucchitanskim, dr. Vekoslavom Grmičem. Dr. Grmiča in njegovo delo je predstavil mag. Marjan Žnidarič, direktor mariborskega Muzeja NOB. Ker je bilo govora tudi o lani izdani knjigi Moja misel, je dr. Grmič povedal, zakaj se je pisanja sploh lotil: »Zdi se mi, da v naši javnosti včasih zmanjka čut za resnico. Govorijo o nekem enoumju prejšnjega režima, ki ga je zdaj treba nadomestiti še z večjim enoumjem. Ta čas želijo prikazati kot en sam zločin, ki da se je storil nad slovenskim narodom. Če pa je bil nekdo priča vsemu temu, kakor sem bil sam, čutim dolžnost o vsem tem spregovoriti.« Dr. Grmič ni samo humanist in krščanski socialist, ne brani se niti označevanja za angažiranega teologa: »Vedno sem se zanimal za angažirano teologijo, ne za neko papirnato. Vera je lahko človeku spodbuda za delo. Božje kraljestvo je označil papež Pavel VI. za popolno ljubezen, to pa ni nič drugega kakor popolni humanizem. Božje kraljestvo je tukaj, na Zemlji! Poznate priliko o usmiljenem Samarijanu? Vidite, to je vsa krščanska morala: Pojdi in tudi ti tako delaj! Podlaga za vero pa je najprej narodnost, to je trdil že Slomšek; najprej smo dobri sinovi svojega naroda, potem šele dobri kristjani.« "Teologija skuša odgovoriti na vprašanja, ki jih ljudje zastavljajo. Mi poznamo nekatere odgovore, ampak teh vprašanj ljudje danes ne zastavljajo več. Najprej je treba ljudem prisluhniti. Zato je več različnih teologij - odgovori na različna vprašanja, podlaga pa so različne filozofije. Tu vlada pluralizem, tako da je včasih večja razlika med dvema katoliškima teologoma kot med katoliškim in protestantskim. Biblija je simbolična govorica, vprašanje je, kako jo razlagati. To je vnesla protestantska teologija, Luter, pri nas Trubar. Katoliška cerkev je od tam sprejela marsikaj, kar je nekoč zavračala, npr. elemente liturgičnega obreda, poudarke na milosti, Kristusu, Sv. Pismu. V času pluralizma nazorov pa je potrebna strpnost, pripravljenost, da se od drugih učimo.« O verouku: »Po vojni smo si zgradili veroučne učilnice. In verouk, to je uvajanje v versko življenje, spada tja, ne pa v šolo. Pouk o krščanstvu in religijah, da, vendar za to ni treba posebnega predmeta, ker se to obravnava pri različnih predmetih. Prav pa je, da otroci krščanstvo spoznajo, saj je vsa zahodna kultura prežeta z njim.« (nic) Občni zbor krških filatelistov bo v nedeljo: Nekateri člani morajo dvigniti zaostale (naročene) znamke Srečanja z izmenjavo bodo tudi v prihodnje vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu po deveti uri v jedilnici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem Krško, oktobra - Krški filatelisti načrtujejo za nedeljo, 20. oktobra, ob 9. uri mini občni zbor, na katerem bodo dopolnili svoje vodstvo, predstavili delo društva in člane skušali pritegniti k nadaljnjemu delu, zlasti k pridobivanju novih zbirateljev. Zato vabijo vse, ki že zbirajo znamke ali pa bi se z njimi radi ukvarjali, naj pridejo na nedeljski občni zbor. Pa še to: nekaj skopih informacij o izhajanju znamk in delovanju filatelije (možnostih nabave in pomembnih srečanjih) lahko zainteresirani dobijo na teletekstu TV Ljubljana, in sicer na strani 357. Andrej Repše: »Potem ko smo iz naših vrst izgubili Lada Hartmana, se je v društvu pojavila vrzel. Gospod Hartman je bil pač zlat človek, ki je članom naročene zbirke znamk raznosil kar na dom. Če znamk ni bilo pravočasno na krški pošti, jih je sam priskrbel. Tako so se naši filatelisti nekoliko razvadili in prenehali hoditi na redna nedeljska srečanja, ki so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, v Jedilnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem. Tam bodo lahko tudi v prihodnje člani društva prejemali naročene znamke, včasih pa vodstvo kluba tja povabi tudi zbiratelje od drugod, tako da se možnosti menjave še povečajo. Zaradi sedanjega zaostajanja pri dvigovanju znamk njihova cena namreč narašča in ne bi radi, da zaradi enkratnega previsokega zneska nekateri člani ne bi več mogli prevzeti naročenih znamk.« Predvsem pa bi radi razširili svoje vrste. Krški filatelisti vodijo krožek na senovški in videmski šoli, po zagotovilih predsednika Slavka Šribarja pa pridejo na pomoč tudi drugam, kamor koli jih povabijo. V prvem razredu otroke k zbiranju znamk s čim več področij in držav spodbujajo mentorji - da si razširijo obzorje in izoblikujejo odnos do posamezne tematike. Slavko Šribar: »Da otrok ugotovi, kaj ga zanima. Filatelija namreč človeka vleče v raziskovanje, vsaka znamka je informacija zase, posvečena posameznemu dogodku, kraju, predmetu ... Filatelist si bo poiskal vsaj tiste informacije o posamezni znamki, ki so dosegljive v katalogu. Z dozorevanjem otrok odraščajo tudi njihove zbirke znamk, specializirajo se in omejijo na zbiranje domačih znamk (iz domovine) in še na eno ali dve temi. Marsikdaj je to pogojeno tudi z možnostmi »dotoka« novih znamk. Bodisi da gre za sorodnike bodisi za znance ali prijatelje iz drugih držav.« Krški filatelisti svojemu podmladku vestno omogočajo nabavo znamk iz preteklega časa: poštne ovojnice zbirajo v večjih pisarnah, znamke pa shranjujejo. Ko posamezne znamke ni več mogoče priskrbeti, posežejo po zalogi in tako mladim članom pomagajo izpopolniti zbirke. Več o delu filatelističnega društva po njihovem občnem zboru, vse pa lahko izveste tudi na srečanju v nedeljo. (Ika) Študijski krožki: Učenje tudi v tretjem življenjskem obdobju Krško, 4. oktobra - V prostorih Valvasorjeve knjižnice so člani Posavskega centra za permanentno izobraževanje predstavili delovanje in rezultate trenutno delujočih kožkov. Predstavitev je bila zaključek dejavnosti v tednu vseživljenjskega učenja, v svetu že dalj časa praznika izobraževanja odraslih. V uvodu zaključnega večera je najprej direktorica PCPI Monika Novšak na splošno predstavila krožke, ki so v svetu uveljavljena oblika izobraževanja odraslih, pri nas pa se z njimi šele dobro spoznavamo. Pri krškem Centru za permanentno izobraževanje so v minulem letu delovali trije krožki: Jame -lepote gorjanskega podzemlja, Priprava poslovnega načrta ter Zdravilna zelišča. Vsaka skupina je predstavila rezultate svojega dela, jamarji so svojo predstavitev ponazorili z diapozitivi iz zemeljskih globin, članice poslovnega krožka so pripravile humoren strip na svojo temo, zeliščarji pa so predmete svojega raziskovanja združili v poučno razstavo. Da so se krožki tudi v Posavju dobro »prijeli«, priča zanimiva predstavitev ob zaključku leta, pa tudi vse večje zanimanje za tovrstno izobraževanje. Za novo šolsko leto pri Posavskem centru za permanentno izobraževanje predlagajo tri nove teme: Umetnost fotografije, Stili oblačenja in Kako biti boljši starši, poudarjajo pa, da so teme popolnoma odprte in da lahko vsakdo, ki za določeno temo zbere dovolj članov in pripravi program, krožek tudi ustanovi. (Nena) Devetdesetletnica stare šolske stavbe Kostanjevica, oktobra - V mestu na Krki bo oktobra kar pestro: poleg krajevnega praznika, ki ga obhajajo z vrsto kulturnih prireditev, in tradicionalno bogate športne jeseni bodo letos praznovali tudi v šoli, kajti stari del tamkajšnje osnovne šole, ki nosi danes ime po domačem umetniku Jožetu Gorjupu, je zrasel leta 1906. Kostanjeviška mestna občina je za potrebe šolstva leta 1793 Ob 90-letnici kostanjeviške stare šole: V četrtek, 10. oktobra, bodo šolarji od 16. ure dalje preživeli zabavno popoldne z Edijem Štrausom in njegovimi gosti. V petek, 11. oktobra, bo na razredni stopnji od 9. do 12. ure rajanje z Mojco in Kaličopkom, ob 17. uri se bo v kulturnem domu predstavil Mladi oder s Šolo nekoč in danes, ob 18. uri pa bo v šoli osrednja prireditev, kjer so vam poleg prijetnega družabnega srečanja pripravili še nastop šolskega pevskega zbora, razstavo fotografij o šoli in otroških likovnih del, šolo in dejavnosti v njej si bo moč tudi ogledati, starši in učitelji pa se bodo pomerili v odbojki. Vabljeni! kupila grad na otoku - tam je danes Lamutov likovni salon - ga preuredila deloma v župnišče in deloma v šolo. Prvi zapis o krajevnem učitelju pa sega v 1789. Novo šolsko poslopje so zgradili leta 1906, zanj pa sta si še posebej prizadevala dobravski posestnik Ivan Globočnik in nadučitelj Anton Pavčič. Med vojno je bilo deloma porušeno, zato je pouk potekal le v severnem delu, po vojni pa so ga obnovili. Leta 1953 je prišel v Kostanjevico poučevat Lado Smrekar, ki je tudi šolo vključil v »kostanjeviški kulturni čudež«, saj spada šolska galerija pod okrilje galerije Božidarja Jakca. Še za časa svojega ravnateljevanja je poskrbel za novo šolsko stavbo (odprli so jo leta 1982), ki skupaj s starim delom tvori homogeno celoto, v kateri je dovolj prostora za vse dejavnosti dobrega pouka. (nic) Krško - med obračuni in prihodnostjo Krški občinski svetniki nikakor ne morejo končati zadnje redne seje, ampak se razidejo po dveh opravljenih točkah dnevnega reda. Vprašanje Je, kje so vzroki za takšen (ne)razplet. Ali v odsotnosti župana, očitani nestrokovnosti in nesposobnosti občinske uprave, mogoče pa svetniki potrebujejo dodatni čas za premislek ali zaslužek. Vemo namreč, da je čas, ki ga ljudski izvoljenci namenjajo svojim podanikom ustrezno finančno ovrednoten. S tem, ko svetniki razkazujejo tako ali drugače razvite strankarske mišice, prav gotovo bistveno ne prispevajo k bodvbilderski kulturi, ampak je njihov prispevek evidenten v »razvoju« občine, ki se vedno bolj oddaljuje od slovenskega povprečja. Zadnji dogodki so nas lahko prepričali, kako malo mar je nekaterim za razvoj te občine in normalno življenje njenih prebivalcev. Neaktivnost občinske politike pri izgradnji novega šolskega centra in večnamenske športne dvorane, je več kot samo norčevanje iz tukaj prisotne populacije. Je zavestno siromašenje področja intelektualnega razvoja, je nasilna emigracija, gospodarsko, kulturno in sploh socializacijsko zaviranje razvoja. In kdo to počne? Ne naš zunanji sovražnik, ampak tisti, ki jim je podeljena pravica in naložena dolžnost, da skrbijo za dobro tega območja In življenja v njem. Vsa določila, zapisana v »temeljnem splošnem aktu i občine«, so samo neprepričljiva osnova za razna strankarska preigravanja, pravice in dolžnosti izvoljenih, imenovanih ali kakorkoli drugače zavezanih pa so raztrgani žepi, skozi katera polzijo morala, odgovornost in denar. V kolikor je pomlad to, kar se v tem trenutku dogaja v naši občini, si želim, da sneg nikoli ne skopni in da oblast za vedno nosijo ledeni možje. Zadnji dogodki v občinskem svetu nazorno kažejo na to, da nas oblast rabi samo v tistem kratkem trenutku, ko mora biti izvoljena, vse kar se dogaja po tem ne sme biti več predmet naših ocen in naših presojanj. Tako dobro znano makiavelistično geslo, da cilj posvečuje sredstvo, se v naši občini uporablja sprevrženo in sicer, da so sredstva vse, cilj pa je zmešnjava. Za takšno stanje se nikakor ne more iskati opravičilo v tem, da je v sedanji predvolilni vročici vsem nam usojeno, da se vsak pomembnejši predlog ali mnenje izrodi v do kraja spolitizirani pojav, namesto prizadevanj za pameten dogovor pa se povečuje zmeda. Občina Krško se je znašla v obdobju ponovne inkvizicije, ker se vse, kar je različno vladajočemu mnenju, označi kot demagoško. Vse skupaj se je sprevrglo v obračun s tistimi, ki so obračunavali z onimi, ki so še prej obračunavali s prvimi. V dobro občine bi bilo, da se župan ZAVE, da mora koristno županovati tudi v dobro tistih, k! ga niso volili, so mu pa po izvolitvi priznali legitimnost vladanja. Damjan LAH stf M«F xov eVfc »v. IH3ZEE Krčani se pripravljajo na srečanje s Celjani Pretekli teden in prosti vikend, ko ni bilo ligaškega tekmovanja v 1. SRL, so krški rokometaši izkoristili za temeljite priprave in za zdravljenje poškodovanih igralcev. Med tednom so marljivo vadili v domači dvorani, v nedeljo pa so odkjrali prijateljsko srečanje z ekipo Andor Jadran. Trener Arslanagič je v Kozini dal priložnost vsem igralcem in je bil z igro zadovoljen. Rezultat 25:24 za domače je posledica »domačih« sodnikov, ki Krčanom niso pustili zmagati. Krški rokometaši so vodili še z rezultatom 22:21, potem pa sta jih sodnika z izključitvami dobesedno zrezala. Domači so zmagoviti zadetek dosegli po izteku igralnega časa iz strela z devetmetrovke. Kljub porazu pa so Krčani izpolnili nalogo trenerja in vse kaže, da so na pravi poti, da ponovno dvignejo formo in raven igre. V soboto čaka v Celju ekipo Krškega najteži slovenski nasprotnik, ekipa Celja Pivovarne Laško. Kaj si obetajo od tega težkega srečanja? Predvsem želijo zaigrati svojo igro in z dobro obrambo povzročiti nasprotniku čim več preglavic. Seveda pa se zavedajo, da igrajo proti velikemu nasprotniku, eni najboljših evropskih ekip. Uspeh bo že ne previsok poraz, izognili pa bi se radi tudi poškodbam, ki se jih letos kar držijo. (J.A.) Iz tabora rokometnega kluba Lisca I. Ko boste to prebirali, bo za ekipo RK Lisca že 4. kolo v 1. SRL, saj so včeraj gostovali v Dobovi. Skoraj dvotedenski premor so v klubu izkoristili za analize doslej opravljenega dela in seveda za dodatne treninge. In kakšnaje bera prvih treh kol? Novinec v ligi je zbral eno točko, in sicer proti Rudarju v Trbovljah, doma je s Prulami izgubil, prav tako pa tudi z odličnimi Celjani. V klubu so z doseženim zadovoljni, čeprav bi si zaslužili tudi kakšno točk več. In kako naprej? Tomaž Čater uspešno okreva po bolezni, počasi je začel trenirati, ampak na »tuli« še ne more. Z normalnimi treningi pa je pričel Blagojevič, ki se po bolezni pridno »polni«. Nekateri mlajši igralci so vtem mesecu pričeli tudi svojo drugo igro - študij v Ljubljani, vendar se redno vozijo na treninge, tako da ne bodo izgubili rokometnega »grifa«. Vsi torej trenirajo in se pripravljajo na nadaljevanje lige, ko si bodo prizadevali osamljeni točki prikljufiti še kakšno. Med tednom so odigrali tudi treningtekmo v Ribnici in z ekipo Inlesa igrali nedoločeno 26:26, po desetih minutah dodatka pa so bili boljši Sevničani z rezultatom 32:29. Takšen je trenutni utrip v sevniškem prvoligašu, kaj več pa boste lahko prebrali v naslednji številki. (»MIDVA«) Iz tabora rokometnega kluba Lisca II. Članice RK Lisca so v domači dvorani remizirale z ekipo Ptuja in dosegle rezultat 19:19 (11:8). Za Lisco so nastopile in dosegle zadetke: Biderman, Planine 2, Brestovac, Sunta 2, Pozderac 1, Gabrič, Zahirovič, Rozman 5, Dražetič 9, Sotošek. Kadeti RK Lisca so v Hrastniku premagali vrstnike ekipo Kaj Dol z rezultato 34:23 (17:11). Najboljši strelec je bil Dražetič z devetimi zadetki. Starejše deklice pa so se pomerile z ekipo Škocjana in jo premagale z rezultatom 20:14 (13:6). Pri domačih je največ zadetkov dosegla Glasova, in sicer 13. (»MIDVA«) Zupane klubski zmagovalec Prihajajoči konec tedna bodo pričeli ligaška tekmovanja tudi strelci. S puško bodo nastopale kar tri ekipe, in sicer v II. ligi sever ekipi SD Heroj Marok iz Sevnice in SD Kanja Leskovec, v III. ligi jug pa SD Kanja Leskovec II. Strelci Kanje so se na tekmovanje pripravljali tri mesecem, na zadnjem preizkusu pa se je najbolj izkazal Dejan Župane. Rezultati: 1. Župane 589,2. Fridl 581,3. Zorič 572,4. Mlakar 568,5. Arh B. 568,6. Arh U. 567,7. Arh Š. 554.8. Vrščaj 549. Nastopili so tudi pionirji, in sicer Zorko 180, Šumej 180 in Arh G. 177. (J.A.) > Državno prvenstvo v standardnih plesih Ljubljana, 6. oktobra • PK Urška Ljubljana je v nedeljo organiziral državno prvenstvo v standardnih plesih, ki so se ga udeležili tudi pleslaci Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Rezultati - mlajši pionirji: 7. mesto Luka Kunšek in Mateja Slapnik, 8. mesto Luka Vodlan in Maja Bromše; pionirji: 8. mesto Jaka Piltaver in Tina Korber, 10. mesto Peter Toporišič in Tina Strgar, 16. mesto Nejc Zvar in Suzana Navoj; mlajši mladinci: 16. mesto Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 20. mesto David Kozmus in Maša Piki, 22. mesto Klemen Škobeme In Staša Puntar; 13. mesto Sebastjan Vodlan In Urška Klakočar. MALI NOGOMET Blondy se ne da Samo trije krogi so še do konca malonogometne lige Cerklje-Krška vas, Beli konjiček, ki si je prvo mesto zagotovil že zdavnaj, pa neusmiljeno melje dalje. Tokrat je bil njihova žrtev tretjeuvrščeni Kolibri, ki so ga konjički kar osemnajstkrat obrcali. Sicer pa je bilo najbolj razburljivo v Krški vasi, kjer sta se srečala Sobenja vas in Blondv. Prvi so vodili že s 4:2, a so jih vztrajni blondind le še ujeli in izenačili na 4:4. Ko pa so nogometaši iz Soben je vasi v zadnji minuti ponovno povedli, je kazalo, da je srečanje odločeno. Toda Blondv je borih 15 sekund pred koncem srečanja dosegel še en zadetek in tako pripravil največje presenečenje tega kroga. Rezultati: Boršt - Sušica '93 10:2, Cerklje - Krka Krška vas 6:0, Sobenja vas -Blondv 5:5, Jurček - Gazice 5:4, Pirošica - Natalija 2:10, Kolibri - Beli konjiček 1:18. Vrstni red: Beli konjiček 57, Cerklje 40, Kolibri 34, Sobenja vas 33, Gazice 31, Jurček 30, Boršt 29, Natalija 23, Bloridv 21, Kika Krška vas 13, Sušica 93 7, Pirošica 7(ES) Derbi prepričljivo pripadel Belemu konjičku Srečanja petega kroga občinske malonogometne lige so v deževnem vremenu potekala na igrišču v Dobovi. Branilka naslova, Gradbena hiša Cepin je doživela še drugi poraz. Tokrat so bili proti moštvu Belega konjička v močno podrejenem položaju, slednji pa so tako še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh posavskega malega nogometa. Prve zmage so se v nedeljo veselili pri dobovskemu Olimpu in Elektronicu iz Obrežja. Slednji so tekmo dobili brez boja, ker nasprotnikov iz Pisec ni bilo. Rezultati: Olimp -Videoteka Sony 3:2, Bijou bar - Artiče 6:6, Elektronic -Maksi 5:0 b.b., Bizeljsko - Studenec 5:9, GH Cepin - Beli konjiček 3:11, Sela - TVD Partizan 1:4. Na lestvici vodi Beli konjiček pred Artičarni in Studencem.(ES) Tretja evropska Interierjeva zmaga, nato pa kot Barcelona Interierjevi košarkarji so v tekmovanju za pokal Radivoja Korača zmagali še v tretje. V prvem srečanju skupine F so gladko premagali Bipo Modo iz ukrajinske Odese, razlika pa bi bila lahko še višja. Kakor koli že, uvodne tekme krških košarkarjev so pokazale, da tudi na mednarodni sceni nekaj veljajo, na kar je lahko ponosna tudi širša krška, posavska in slovenska javnost. Vsi nasprotniki sicer ne bodo »šli skozi« tako zlahka kot Ukrajinci. Prvo težje srečanje so odigrali že sinoči v francoskem Nancvju, takih pa bo zagotovo še nekaj. Vprašanje je tudi, koliko bo neprekinjeno igranje po urniku sreda-sobota Radejeve fante utrudilo, čaka pa jih tudi še nastopanje v slovenskem pokalu. Vseeno pa lahko mirno zapišemo, da je letošnji start Interierja ugodno presenetil vse poznavalce te kraljice iger z žogo. Olimpija je v srečanju z Interierjem ponovno dokazala, da je letos v slovenski košarkarski ligi razred zase, na kar je krški trener Vinko Jelovac opozarjal že pred pričetkom prvenstva. Če se Ljubljančani ne bodo odločili drugače, letos na domači sceni zagotovo ne bodo izgubili nobene tekme. In kako so igrali Krčani? Že takoj na začetku srečanja so pokazali, daje sredina zmaga Oiimpije nad Barcelono nanje naredila velik vtis. Po drugi strani pa so Ljubljančani zaigrali enako resno in zavzeto kot v Euroligi. Tako je razlika kmalu narasla na nedosegljivih 26 točk, kar je Krčane povsem razorožilo. Kljub temu so se po svojih močeh upirali do konca, čeprav je bil Jelovac do svojih varovancev po tekmi zelo kritičen. Morda celo preveč, saj Krčani konec koncev niso odnesli dosti slabše od slovite Barcelone.(ES) Remi krških mladincev za zgornji del lestvice Mladinska ekipa NK Krško, edina nogometna ekipa iz Posavja, ki nastopa v državnem rangu, nadaljuje z uspešnimi nastopi. Na težkem gostovanju v Šmartnem ob Paki so si Krčani izborili neodločen rezultat 1:1 (1:0) in tako obdržali mesto v zgornjem delu lestvice. Po dobrem začetku, ko sta Dvorančič in Panič zapravila priložnosti za zadetek, so gostitelji prevzeli pobudo. V končnici prvega polčasa pa so domači izkoristili napako krške obrambe in prišli v vodstvo. Drugi polčas se je začel z napadi Krčanov, ki so v 60. minuti mojstrsko premagali vratarja domače ekipe in rezultat je bil izenačen. Strelec je bil Mlakar. Potem seje igra odprla, priložnosti so se vrstile na eni in drugi strani, vendar zadetkov ni bilo. Za NK Krško so nastopili: Ribič, Bakič, Prosenik, Cedilnik, Černoga (Pavlovič), Panič, Mlakar (Seferovič), Dvorančič D., Zorko, Dvorančič S., Sotlar NK Brežice - NK Krško 2:2 (2:0) Po dveh pokalnih seje tretje (prvenstveno) merjenje moči med brežiškimi in krškimi nogometaši v zadnjem mesecu dni končalo brez zmagovalca. Tako so po 4. krogu Brežičani ostali na vodilni poziciji celjske MNZ in so največje presenečenje letošnjega prvenstva. Tekma, ki se je zaradi težav z igriščem začela z zamudo, je na začetku potekala napadalno z obeh strani in že v 6. minuri je Jernej Zorko v soloakciji dosegel vodstvo za domače. V končnici, polčasa so Brežičani presenetljivo prišli še do novega zadetka, z dvajsetih Karate klub Brežice organizira: -mini šolo karateja; -začetniškl tečaj; -nadaljevalni tečaj. Če vas borilni športi veselijo, lahko Izbirate med športnim in tekmovalnim karatejem, karatefitnessom, katami, samoobrambo... Treninge vodijo priznani trenerji: Veljko Jukič, 3. dan (3. mesto v Evropi), Christian Kajtna, 1. dan (državni prvak), Senad Sadikovič, 1. kyu, Darko Cicvarič.1.kyu. Informacije o vpisu in vadbi lahko dobite pred začetkom treningov, M se pričnejo v telovadnici brežiške osnovne šote vsak ponedeljek ob 18.00 ter vsako sredo ob 17.30. Krški kolesarji izpolnjujejo trenerjeve zahteve Pordenone (I), 6. oktobra - V nedeljo so štirje kolesarji KD Savaprojekt nastopili na mednarodni kolesarski dirki. Na 100 km dolgi progi, ki je bila po ocenah trenerja najtežja v sezoni, je v deževnem vremenu slavil Gregor Zagorc, ki je 8 km pred ciljem pobegnil in s prednostjo 50 sekund premagal klubskega kolega Primoža Četrti ča. Damjan Prevejšekje zasedel 9. mesto, Dejan Žnideršič pa je odstopil. Zagorc in Žnideršič sta osvojila po en leteči cilj. Krški kolesarji so slavili tudi v ekipni razvrstitvi, posamezne uvrstitve pa so izpolnile zahtevo trenerja Stojana Kajbe pred dirko: »Trije med prvih deset.« S to tekmo so tekmovalci Savaprojekta zaključila tekmovanja vtujini in čaka jih le še DP na velodromu v Novem mestu, ki bo sredi meseca. To pa pomeni, da morajo krški kolesarji večkrat izostati tudi od rednega pouka, vseeno pa ob redni trdi vadbi še vedno ostajajo dobri dijaki. Vodstvo kluba pa si bo v soboto in nedeljo ogledalo svetovno prvenstvo v Švici, kar jim bo zagotovo koristilo pri nabiranju novih izkušenj. ŠAHOVSKI KOT(ICEK) Cerjak in Krajnc uspešna v na Češkem Na mednarodnem šahovskem turnirju v čeških Dobrošah sta v konkurenci več kot sto šahistov nastopila tudi Cerjak iz ŠK Triglav Krško in Krajnc iz ŠK Milan Majcen Sevnica. Na turnirju kjer so zmagali domači šahisti, je Cerjak s 6 točkami zasedel 6. mesto, Krajnc pas 5,5 točke 13. mesto. (J.A.) Uspešen začetek Posavcev v II. šahovski ligi Pretekli teden seje pričelo tekmovanje v II. slovenski šahovski ligi - jug, kjer nastopajo tudi ekipe iz Posavja: ŠK Triglav Krško II, ŠK Marton Leskovec in SK Milan Majcen Sevnica. V prvih treh kolih je ekipa ŠK Triglav Krško II dosegla tri zmage in je trenutno med vodilnimi. Med posamezniki je najbolje začel Samo Štajner (ŠK Marton Leskovec), kije premagal vse svoje nasprotnike. 1. kolo: ŠK Paloma Sladki vrh - SK Milan Majcen Sevnica 1,5:4,5, ŠK Gorišnica - ŠK Triglav Krško II 2:4, ŠK Fužinar Ravne - ŠK Marton Leskovec 3,5:2,5; 2. kolo: ŠK Milan Majcen Sevnica - ŠK Radenska 1:5, ŠK Triglav Krško II - ŠK Radlje ob Dravi 4,5:1,5, ŠK Marton Leskovec- ŠK Črna Ravne4,5:1,5; 3. kolo: ŠK Ptuj - ŠK Milan Majcen Sevnica 1,5:4,5, ŠK Zagorje - ŠK Triglav Krško II 2:4, ŠK Slovenj Gradec - ŠK Marton Leskovec 3:3. (J.A.) jciini u »\ KK Interier - KK Bipa Moda (Ukrajina) 88:71 (44:24) Jeklin 7, Sullivan 17 (4:4), Murovec2, Bošnjak 2, Nakič 38 (4:6), Ademi 15 (5:6),Kralj5(1:1),Vukič2. KK Smelt Olimpija - KK Interier 101:69 (49:32) Jeklin7,Sullivan24(6:7), Bošnjak6, Nakič23(4:5), Ademi5(1:2), Vukič4. metrov je iz prostega strela zadel Zofič. V drugem polčasu so Krčani prevzeli pobudo in v 53. minuti je Zlobko iz prostega strela zadel v polno. Od 55. minute so gosti ostali brez izključenega Kožarja, vseeno pa so nadaljevali napadalno in v 78. minuti prišli do zasluženega izenačenja. Strelec je bil Zakšek. Zeneli, trener NK Brežice: »Brez petih standardnih članov prve postave smo odigrali taktično zelo modro. Krčani so bili prepričani v lahko zmago, podobno kot v pokalnem tekmovanju, mi pa smo jih presenetili s hitrim vodstvom. V prvem polčasu smo bili boljša ekipa, v drugem smo kondicijsko padli in Krčani so to izkoristili. Sojenje je bilo korektno.« Maurer, trener NK Krško: »V prvem polčasu smo po naši krivdi dovolili nasprotniku, da izkoristi svoje priložnosti. Igrali smo taktično napačno zaradi nediscipline posameznih igralcev. V tem obdobju nas je tudi oškodoval zelo slab sodnik. V drugem polčasu smo z agresivno in dobro igro nadigrali nasprotnika in si ustvarili veliko število priložnosti za zadetek. Zahvaljujoč takšni igri iz Brežic se vračamo neporaženi. Ponavljam, najslabši posameznik na derbiju je bil sodnik Šajn. <¦ NK Brežice: Hečimovič, Zore, Pešec, Polovic M., Polovic B., Račič, Zofič, Hervol (Rašovič), Zorko (Hrandek), Kožar (Ban), Bršec. NK Krško: Vučenovič, Trebše, Molan M. (Voglar), Kalender, Zorko, Kožar, Zlobko, Molan V. (Bovha), Zakšek, Brdik, Ameti. V 6. krogu prve lige MNZ Celje za mlajše in starejše dečke so Brežičani gostovali v Šentjurju. Mlajši so proti vrstnikom iz Šentjurja izgubili z rezultatom 4:0, starejši pa so se bolj uprli vodilni ekipi lige. Rezultat je bil 4:2 za gostitelje. Krški dečki so doma gostili celjski Publikum. Mlajši so v derbiju odigrali neodločeno 1:1, strelec za Krčane je bil v zadnji minuti srečanja Urbanč. Starejši Krčani niso bili kos fizično močnejšim Celjanom in so izgubili z rezultatom 0:1. (pilip) Državni turnir ju-jitsu v bojih »Policisti« v samem slovenskem vrhu Gornji Grad, 5. oktobra - V soboto je v Savinjski dolini potekal v organizaciji domačega ju-jitsu kluba Samuraj državni turnir v ju-jitsu bojih za mladince in člane, ki se ga je udeležilo 7 klubov oziroma 58 tekmovalcev. Zmagali so tekmovalci ju-jitsu kluba Tacen s86 točkami, drugi so bili člani ŠD Policist Krško z 57 točkami, za njimi pa so zaostali PKBV Celje, Ju-jitsu klub Maribor itd. Tekmovalci ŠD Policist Krško so dosegli naslednje uvrstitve-mladinci in mladinke - do62 kg: 3. Andrej Vidmar; do 69 kg: 5. Klemen Krajndč; do 76 kg: 1. Matej Močnik; do 83 kg: 2. Klemen Krajnčič; med mladinkami so bila dekleta SD Policist Krško najboljša v absolutni konkurenci, saj je zmagala Mojca Škof pred Katjo Urek i n Majo Hotko. Rezultati člani - do 62 kg: 2. Robert Javršek; do 82 kg: 3. Toni Koželj; do 92 kg: 3. Andrej Lisec; nad 92 kg: 3. Bernard Močnik. Turnir Gornji Grad '96 je bil zadnji kvalifikacijski turnir v bojih, ki je štel tudi za izbor kandidatov za državno reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu novembra v Parizu. ŠD Policist Krško je na osnovi doseženih rezultatov in po sklepu predsedstva ju-jitsu zveze Slovenije poleg že znanih treh reprezentantov v duosistemu (Vanja Preskar, Gorazd Kostevc, Anita Strgar) pridobil še četrto reprezentantko Mojco Škof v duosistemu in reprezentančnega kandidata med borci do 62 kg Roberta Javrška. Športne prireditve ob krajevnem prazniku v Kostanjevici Sreda, 16.10., ob 15.30: MNOŽIČNI TEK PO ULICAH DOLENJSKIH BENETK (start pri Lamutovem likovnem salonu); Sobota, 19.10., ob 9. uri: NOGOMETNI TURNIR (igrišče OŠ); Nedelja, 20.10., ob 10.30:13. REGATA OKOLI KOSTANJEVIŠKEGA OTOKA (posebnost: veslaški dvoboj med otočani in kontinentalci); Nedelja, 27.10., ob 9. uri: TURNIR TROJK V KOŠARKI (telovadnica OŠ). Vabljeni v čim večjem številu! 38 NAŠ GLAS, 39 - 10 OKTOBER 1: ŠPORT 2. ulični tek za pokal Sevnice v Olimpijec Muhr iz Avstrije in Anica Zivko osvojila pokal Igor Umek, predsednik organizacijskega odbora 2. uličnega teka za pokal Sevnica, v družbi Srečka Vodeni ka, tehničnega vodje AK Sevnica. Atletski klub Sevnica |e organiziral 2. ulični tek za pokal Sevnice, ki se ga je udeležilo 150 atletov in 18 atletskih klubov. V 14 kategorijah so ae pomerili tekači od cicibanov do članov, poslastica pa je bil zagotovo tek politikov, diplomantov in gospodarsrverakov. V članski konkurenci sta slavila olimpijec Werner Muhr iz Avstrije in Velenjcanka Anica Živko. Odlično so nastopili tudi domači tekmovalci, ki so tudi dvakrat slavili in dosegli še vrsto odličnih mest. Na najvišjo stopničko na zmagovalnem odru pa sta se povzpela Borut Veber in Petra Radišek. Med politiki se je najbolje znašel Ignac Polajnar, kije prehitel Toneta Peršaka in Pavla Zupančiča. V družinskem teku so 2. mesto zasedli Bregarjevi (Zvonka, Marko, Maja), 3. mesto Drobnetovi (Pavle, Sebastjan, Mateja), 8. mesto Podržajevi (Jadranka, Slovenko, Žiga). Rezultati tekmovalk in tekmovalcev AK Sevnica - cicibani 87 in mlajši: 2. Virtič, 4. Bregar, 5. Drobne, 7. Oroždan; cicibanke 87 in mlajše: 2. Bregar; mlajši dečki 85/86:6. Blatnik, 10. Kozole, 11. Zakšek; mlajše deklice 85/86:2. Hribar, 3. Virtič; dečki 83/84:3. Kralj,4. Vodenik; deklice 83/84: 2. Pinoza, 6. Martič, 7. Radej;starješi dečki 81/82:1. Veber, 2. Papež, 4. Knez, 7. Keber; starejše deklice 81/82:1. Radišek, 5. Pungerčar; mladinci 77 in mlajši: 7. Kosem; mladinke 77 in mlajše: 4. Košar, 5. Tomažin; člani 76 in starejši: 4. Grojzdek. Borut Veber postavil državni rekord na miljo Novo mesto, 4. oktobra -DOmači atletski klub Krka je na stadionu Portoval organiziral tek na eno miljo (1.609 m), ki se ga je udeležilo tudi 7 atletov AK Sevnica. Med njimi se je najbolje odrezal Borut Veber, ki je slavil s časom 4:46,9 In postavil nov državni rekord za pionirje. Ostali rezultati -pionirji: 2. Papež (4:57,8), 3. Knez (5:01,7); mlajši mladinci: 5. Horjak (5:03,8), 6. Kosem (5:12,7); člani: 2. Grojzdek (4:18,0), 5. Pečnlk (5:06,5). (pjer) Atletski pokal Slovenije v mnogobojih Nova Gorica, 4. in 5. oktobra - Na pokalu Slovenije v mnogobojih so kljub slabi organizaciji domačinov atleti in atletinje AK F IT Brežice dosegli izvrsten uspeh. Dekleta so postala ekipne pokalne zmagovalke, medtem ko so fantje ekipno zasedli drugo mesto. Rezultati - pionirji: 3. Planine (6.690točk), 6. Žerjav (6.410), 9. Ožvald (6.253); pionirke: 1. Cepin (5.855), 7. Klakočer (5.358), 12. Molan (5.058); mlajši mladinci: 3. Čurčič (9.464), 6. Gabrič (9.101), 7. Divjak (8.890); mlajše mladinke: 9. Rostohar (5.111), 10. Preskar (4.608); starejši mladinci: 2. Kostevc (5.503), 5. Pangrič (4.346); starejše mladinke: 1. Grame (3.749); dani: 2. Novak (5.410); članice: 1. Planine (4.079). Brežiška gimnazija slavila na področnem prvenstvu Na letošnjem področnem prvenstvu srednjih šol v atletiki se je odlično odrezala brežiška gimnazija, ki je v obeh konkurencah prepričljivo zmagala. Rezultati moški/ ženske-100m:3. Andrej Pungerfič(11,61),6. Robert Pangrič(11,94), 11. Peter Stopinšek(12,39)/1.SandraPlaninc(13,13),5.MarijaŠuler(14,17),11. Nataša Špiler (14,78); 400 m: 3. Jože Teršelič (53,42), 7. Egon Kocjan (57,12), 14. Mitja Kerin (60,23)/1.jasnaZagrajšek(6336),5. Simona Franko (69,33),6. Katja Rostohar (70,31); 1.000 m: 1. Gorazd Divjak (2:44,78), 8. Marčelo Knez (2:55,82), 11. Peter Mlakar (3:02,06)/LKlavdija Tomažin (3:19,93),6. Mojca Čargo (3:30,58), 7. Petra Opravž (3:36,34); 2.000 m: 6. Tomaž Lisec (6:39,37), 8. Danilo Petrovič (6:43,27), Začetek sezone teka v naravi Leskovški učenci so tekli na krosu Z začetkom šolskega leta se je začela tudi sezona krosa. Tako so na OŠ Leskovec konec septembra pripravili šolsko prvenstvo v krosu, ki se ga Je udeležilo 435 učenk in učencev od 1. do 8. razreda. Po večdnevnem slabem vremenu in deževju je tekmovanje spremljalo lepo in sončno vreme, tako da so bili osnovnošolci dobre volje In razpoloženi za tekmovanje. Zmagovalci po posameznih kategorijah: Gabrič (1 .a), Vardič (2.b), Žigič (2.a), Dime (2.b), Vardič (3.c), Gabrič (3.b), Šinkovec (4.b), Jurečič (6.a), Škoda (5.a), Puntar (6.a), Hribsek (6.b), Jagrič (6.b), Božič (8.a), Božič (7.a), Zalokar (8.c), Levičar (7.c). Na sliki nasmejani in zadovoljni zmagovalci od 1. do 8. razreda. 9. Martin Kolar (6:45,77); štafeta 4 x 100 m: 3.1 ekipa (45,12) (Kostevc, Gabrič, Pangrič, Pungerfič), diskvalifikacija II ekipa (Kocjan, Tršelič, Žerjav, stopinšek) /1. I ekipa (51,65) (Šuler, Grame, Markovič, Planine), 4. II. ekipa (55,52) (Špilerm Zagrajšek, Levar, Franko); daljina: 2. Ivan Kostevc (638 cm), 5. pr i mož Gabrič (613 cm), 9. Aleš Plevnik (545 cm) /1. Barbara Grame (518 cm), 2, Daniela markovič (457 cm), 8. Anja Preskar (418 cm); višina: 1. Luka Planine (190 cm), 2. Robert Furar (185),3. Leon Rozman (165cm)/6.manca Vaš (145cm), 9. jelka Levar (140 cm), 12. Tadeja Ris (125 cm); krogla: 2.-3. Primož Kozmus (13,00 m), 7. Gregor Povhe(12,05m), 13. Davor Pinterič(10,33m) /2. Anita Strgar (11,30m), 5. Lidija Novak (11,18 m), 9. Mateja Kmetic (8,95 m); ekipna uvrstitev: 1. GEŠ Brežice (9.684 točk) /1. GEŠ Brežice (9.123 točk). Krški osnovnošolci v samem regijskem vrhu V Novem mestu je potekalo področno ekipno atletsko prvenstvo za osnovne šole, ki so se ga udeležili tud posavski osnovnošolci, in sicer iz OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Brežice, OŠ XIV. divizije Senovo in OŠ Savo Kladnik Sevnica. V ekipni razvrstitvi so se učenci OŠ Krško uvrstili na odlično 3. mesto z osvojenimi 15.050 točkami. Brežicami so zasedli 7. mesto, fantje iz Sevnice in Senovega pa so pristali na 10. oz. 11. mestu. V konkurenci učenk so brežiške osnovnošolke zasedle 4. mesto, mesto za njimi pa je pripadlo vrstnicam iz Senovega. Učenke OŠ Krško in OŠ Sevnica so zasedle 7. oz. 8. mesto. Med posamezniki so zmago slavili: Aleš Jamšek (OŠ Krško) v teku na 60 m s časom 7,76, Mirza Ibračevič z 79,04 m v metu žogice in Borut Veber v teku na 1.000 m s časom 2:52,33. Pohvaliti velja še ostale nastope, predvsem Katica, Šekoranjo, Smoletovo, Pribožičevo, Mausarjevo, Zadravca, Šobata, Pinozo, Molanovo in Brinovčevo. v Turnir trojk Šentjanž '96 V Šentjanžu na Dolenjskem seje odvijal močan turnir v balinanju, na katerem je nastopilo 42 igralcev. Prvo mesto so zasedli igrala iz Krškega (Zekovič, Martinčič, Sekunda), sledijo igralci Mirne (Novak, Novak, Turk), Dolenje vasi (Zaje, Očkerl, Pangrčič), Mirne (Lokar.Turk, Kuplenik) in Šentjanža (Bedenik, Majcen, Železnik). (Janko Pondelak) ril U-Lut: miAo mm /*T*\ (finOO E3 RadanOVie dLo.o. Brežice l^7»y) A » I M Prodojoloc In w»vitor valil VW. AUDI, SEAT ^^y AUOI * t 's* L.,.,ilovo 3. 8750 BREŽICE Delovni čas: od 8-16" h, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 VOZILO GOLF z bogato opremo Cena vozilo 23.495 DM POLOG 10.000 DM Mesečni obroki na: 2 leti 640 DM obrok 3 leta 452 DM obrok 4 leta 355 DM obrok 5 let 305 DM obrok KREDITI-P0SEBN0 UGODNO V OKTOBRU ZAČETNI TEČAJ KARATEJA Karate klub Sevnica v oktobru vpisuje v začetni tečaj karateja nove člane, deklice in dečke vseh starosti. Treningi za začetnike so v TVD Partizanu v Sevnici vsak torek in petek. Informacije dobite neposredno v TVD Partizan Sevnica od 17.30 dalje. Dečki in deklice, pohitite z vpisom v tečaj karateja! Pričakujemo vas vsak torek in petek od 17. ure dalje. Vljudno vabljeni) KARATE KLUB SEVNICA BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 30. septembrom Jn 6. oktobrom so v brežiški porodnišnici rodil«: S ilvij a Polovic iz Rigonc - Petra, Irena Predanič iz Krškega • Tadeja, Sitvtja Jelen Iz Brežic - Nino Marušo, Branka Perdih z Blance - Ano Mar), Biserka Erman iz Brežic • Loro in Brigita Slivšek z Gornjega Obrežja -Martino. Čestitamo! HWtMMMW«WV:: vreMIBHIIHIMMMIMflMMl Zmagovalni zaključek sezone Tekmovalna sezona se končuje tudi za Orientacijski klub Brežice, in to zelo uspešno. Člana Anica Hribar in Bojan Jevševar sta na Soriški planini (28. septembra) osvojila naslova državnih prvakov v kratki orientaciji (sprintu), pionir Andraž Hribar pa je državni prvak v kategoriji do 14. let. Čaka jih še državno prvenstvo v dolgi orientaciji (klasiki), ki bo 2. novembra na Primorskem. Prizadevni pa so tudi tekači maratonske sekcije. V nedeljo, 29. septembra, so se udeležili 11. maratona na Plitvicah. Prvič po vojni so poskusili s tem tradicionalnim tekom, kije bil nekoč zelo znan, udeleževali pa so se ga mnogi svetovno znani maratonci. Organizacija ni bila najboljša, videti je bilo tudi večletno zanemarjenost na objektih, vendar vse odtehta rajska okolica. Tek v takšnem okolju je posebno doživetje, zato bodo brežiški maratonci zanesljivo še tekli na tem maratonu. Anica Hribarje na 15 km osvojila 1. mesto med veterankami in 2. mesto absolutno. V maratonskem teku je bil Matej Mlakar 7., Boris Kuzmin 10., Bojan Jevševar pa 29. * : X ¦¦..:..;..: ;.;.,,. .¦':"" v - ":::¦-.¦:¦::¦:¦¦::¦¦¦:¦:¦.¦:¦¦¦¦..: ¦ :¦¦: -y : ¦¦¦; :¦ Člani Orientacijskega kluba Brežice na PINvtckem maratonu. Boris Kuzmin, Bojan Jevševar, Anica Hribar in Matej Mlakar. DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: STANE ISKRA Šola zdravega življenja upokojencev v Nerezinah V okviru PSK - organizacija dopustov deluje Šola zdravega življenja, ki je letos že devetič organizirala program rekreativnega oddiha krepitve zdravja upokojencev in njihovih svojcev. Zanimanje je vedno večje, saj se je Šole letos udeležita kar 330 upokojencev. Veliko zanimanje izvira iz spoznanja, da smo za zdravje v največji meri odgovorni sami in da je vzrok bolezni največkrat posledica odmika od naravnega načina življenja. Zato smo si v Šoli kot temeljno nalogo zadali, da s pomočjo programa rekreativne dejavnosti povečamo učinke naravnih zdravilnih dejavnikov in na ta način še v večji meri prispevamo h krepitvi organizma in varovanju zdravja. Glede nato, da v naslednjem letu pričakujemo še večje zanimanje, je to obveza, da bomo morali strokovno in organizacijsko izboljšati program Šole. Pred nami je naloga, ki ji bomo morali biti kos, ker se zavedamo, da če vsak dan ne napreduješ, vsak dan nazaduješ. Pri tem pa še naprej pričakujemo pomoč našega dolgoletnega sponzorja Zavarovalnice Triglav Krško. Program ADIDAS tudi v Krškem NI športnika, ki ne bi poznal Izdelkov blagovne znamke Adidas, ki sodi v sam vrh proizvajalcev športne opreme tako v svetu kot pri nas. Odslej lahko po Adidasovih proizvodih posegate tudi v trgovini P&J v Krškem, nata nčnefe na cesti 4. julija 129/A v Stari vasi, kjer bo za vas poskrbela lastnica Antonija Zakšek, ki pravi: -Naj bodo vaše športne aktivnosti odslej še bolj športne.« Oblecite si majico, trenirko in športne copate, pa naravnost na Igrišče, v telovadnico ali na tek v naravo. Če te opreme se nimate, pa naravnost v trgovino P&J v Krškem, kjer vas pričakujejo. Policija mora nasilne voznike onemogočiti število nesreč na naših cestah se še ne zmanjšuje. Zadnje čase smo priče celo čedalje hujšim. Tako so pred tednom na Primorskem v hipu ugasnila tri mlada življenja. Za grozljivo nesrečo je bila kriva mladostna objestnost, uživanje v hitri vožnji, v moči »konj« pod pokrovom motorja. Ta moč je včasih tako opojna, da voznikom posebej močnih vozil stopi v glavo in potem se do ostalih udeležencev v prometu obnašajo prav nasilno. Takega nasilneža smo pred dnevi opazovali tudi na cesti, ki vodi iz Krškega proti Brežicam in Čatežu. Debeluh za volanom velikega zelenega vlačilca, katerega ponjavo krasi velik napis Tespack Brestanica, je vso pot dokazoval ostalim udeležencem v prometu, da je močnejši od njih. Tako se je v križišču pred zapornicami na Brezini s stranske ceste, za katero na prometni tabli piše, da je le železničarski manipulativni prostor, nesramno vrinil v kolono vozil, ki je pred spuščenimi zapornicami čakala na prednostni cesti. Toda to mu očitno še ni bilo dovolj. Pred semaforjem pri brežiški blagovnici se je odločil brutalno prehiteti osebno vozilo, ki je imelo zaradi razvrščanja na levi prorpetni pas vključeno levi smerokaz, ter voznika prisilil, da se je reševal z ostrim zaviranjem, medtem ko je sam znova zavil predenj na del vozišča, ki je namenjen za vožnjo naravnost, pri tem pa se je nemočni žrtvi smejal in mu kazal določene nespodobne gibe z rokami. Morda ne bi bilo slabo, ko bi ga policisti vzeli malce pod drobnogled. Saj ga ne bo težko poiskati. Na vratih mogočnega vozila se namreč blešči napis Avtoprevozništvo Ivo Martinčič, Podbočje. (ES) Kdo bo odgovoril in kdo bo stvar uredil? Kot uporabniki Ceste 4. julija in odcepa za Vrbino sprašujemo odgovorne občinske može sledeče: Kdaj se bo začel izvajati odlok, ki določa, koliko je lahko visoka meja pri vrtu ali ograji, predvsem pa tam, kjer je izhod na cesto. Kot kritičen primer navajamo izvoz s ceste iz Vrbine na Cesto 4. julija, in to pri hiši številka 130. Lastnica ima namreč na vogalu svojega vrta zasajeno razno grmičevje, ki ovira preglednost za izhod na glavno cesto. Voznik mora skoraj zapeljati na sredino cestišča, da se prepriča, ali je smer za Krško prosta. Pripominjam, da je ogledalo postavljeno, pa je žal zelo varljivo. Ker je bilo že precej nesreč, se sprašujemo, ali se čaka na najhujše. Čudi nas pa tudi, da policija ničesar ne posreduje odgovornim, saj so vedno poklicani in so bili tudi že sami žrtve nesreč. Vabimo odgovorne, da si stvar ogledajo in postavljajo ter opazujejo in nato rešijo. Saj verjetno ne bi bilo tako, če bi bil tu doma kakšen občinski mož, vendar ga žal ni. Lepe pozdrave od uporabnikov omenjene ceste Jift FILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 10..11., 12. In 13. X. ob 18. in 20. uri In 14. X. ob 20. uri: TVVISTER (dts), pustolovski 15. X.: ni predstav 16. X. ob 20. uri: LOCH NESS, romantična komedija Kulturni dom Krško 10. X. ob 20. uri in 12. X. ob 16.30 uri: IZBRISOVALEC, akcijski : 11. X. ob 20. uri in 13. X. ob 18. uri: MISIJA: NEMOGOČE, vohunski Kino Kostanjevica 12. X. ob 20. uri: IZBRISOVALEC, akcija 13. X. ob 20. uri: FREEWAY Kino Šentjernej 11. X. ob 18. uri: FREEVVAV 11. X. ob 20. uri: IZBRISOVALEC, akcija BITI MAJHEN NE POMENI BITI NEPOMEMBEN, OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU! OBČINA KRŠKO OBVEŠČA Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d. Ljubljana, Trg republike 3 Na osnovi 6. Člena pravilnika Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d., Ljubljana, o postopkih javnih razpisov za kreditiranje (Ur.list RS št. 41/95 in 54/95) Ekološko razvojni sklad Republike objavlja javni razpis Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je dodeljevanje kreditov Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (ERSRS) za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Krediti so namenjeni za: a) sofinanciranje zamenjave sistemov za ogrevanje oz. pripravo sanitarne tople vode, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod z uporabe okolju škodljivih goriv (premog, drva, druga trdna goriva ali težko kurilno olje) na ekološko sprejemljive vire energije (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, lahko kurilno olje, toplotne črpalke, solarni sistemi) v obstoječih objektih in nadomestnih gradnjah na območjih z onesnaženim zrakom: Dolenjsko območje -Občine: Krško, Brežice; b) sofinanciranje zamenjave desetih sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, ki uporabljajo okolju škodljiva goriva iz podtočke a) z ustreznimi solarnimi sistemi na celotnem območju Republike Slovenije. Iz razpisanih sredstev bo mogoče financirati vsa dela in nakupe opreme, neposredno povezane z namestitvijo solarnega sistema. 2. Višina razpisanih sredstev po tem razpisu znaša 400 milijonov SIT. 3. Pogoji kreditiranja a) usposobljenost kandidata Do pridobitve kredita po tem razpisu so upravičeni: * lastniki objektov; * najemniki ali upravljala objektov s pisnim dovoljenjem lastnika; * ožji družinski člani (zakonec, oseba s katero upravičenec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci oz. posvojenci, starši ali posvojitelji) upravičencev iz predhodnih alinej s pisnim dovoljenjem lastnika. Za kredite za posamezno investicijo lahko zaprosi tudi več upravičencev, pri čemer skupna višina tako odobrenih kreditov ne more preseči 80 % predračunske vrednosti investicije. Kredit lahko pridobijo fizične osebe, ki imajo zadostne redne mesečne dohodke in kredit zavarujejo pri Zavarovalnici Triglav, ki jo je ERSRS izbral na razpisu. Kredit lahko pridobijo pravne osebe, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe pridobijo ustrezno zavarovanje: * bančno garancijo; * v primeru kreditojemalca, razvrščenega v bonitetni razred A in B, tržno zanimivo, bremen prosto hipoteko s tržno vrednostjo v vsaj trikratni vrednosti kredita; * drugo za ERSRS sprejemljivo zavarovanje. b) finančni pogoji kreditiranja S krediti ERSRS je mogoče financirati do 80 % predračunske vrednosti investicij iz prve točke. Najvišji posamični kredit znaša za fizične osebe 1,1 mio SIT, za pravne osebe pa 55 mio SIT. Krediti fizičnim osebam bodo dodeljeni za dobo do 6 let, krediti pravnim osebam pa za dobo do 10 let. Fizične osebe bodo kredit vračale v mesečnih anuitetah, ki praviloma ne smejo biti nižje od 9.000 SIT in ne vije od 25 % povprečnih rednih dohodkov v zadnjih treh mesecih. Pri obračunu anuitet se bo uporabljal konformni način izračuna, s praviloma polletnim spreminjanjem anuitet. Pravne osebe bodo kredit vračale v četrtletnih obrokih, ki ne smejo biti nižji od 90.000 SIT. Krediti bodo obračunavani v tolarski protivrednosti DEM (ob dodelitvi kredita nakupni, ob odplačevanju prodajni tečaj Nove Kreditne banke Maribor, d.d. (NKBM za podjetja), z obrestno mero, ki bo določena kot obrestna mera Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), povečana za dve odstotni točki. Obrestna mera se bo spreminjala dvakrat letno, pod enakimi pogoji, kot bo IBRD spreminjala obrestno mero kredita za Slovenski ekološki projekt, dodeljenega ERSRS. c) ostale določbe Kreditojemalec se bo ob podpisu pogodbe obvezal, da bodo vsa dela opravljena skladno z veljavnimi predpisi. Nespoštovanje tega določila pomeni nenamensko porabo sredstev. Kreditne pogodbe bodo vsebovale klavzulo, s katero se bo kreditojemalec zavezal v primeru navajanja neresnihnih navedb v prijavi ali nenamenske porabe sredstev takoj vrniti celotni znesek kredita, obrestovan od dneva dodelitve kredita po zakonskih zamudnih obrestih. Ta klavzula ne izključuje možnosti, da ERSRS proti takemu kreditojemalcu uporabi tudi druga pravna sredstva. 4. Vsebina vloge Kandidati oddajo vloge na obrazcih, ki jih dobijo v pooblaščenih bankah, naštetih v 5. točki tega razpisa. V razpisni dokumentaciji bodo podrobno opredeljena dokazila, ki jih mora kandidat kot sestavni del vloge predložiti za posamezen tip investicije. Vloga mora vsebovati: a) prijavnico s podatki o kreditojemalcu in objektu; b) dokazilo o lastniškem statusu objekta; c) dovoljenje pristojnega upravnega organa za nameravano investicijo; d) predračun izbranega izvajalca del (3 neodvisne predračune za kredite nad 1,1 mio SIT), izdelanega na osnovi zakonsko opredeljene projektne dokumentacije, s popisom del in materiala ter navedbo odgovorne osebe za izvedbo del e) kopijo odločbe upravnega organa o izvajalčevem izpolnjevanju pogojev za opravljanje ustrezne dejavnosti; f) izjavo izvajalca (sestavni del razpisne dokumentacije); da bodo vsa dela končana najkasneje v treh (fizične osebe) oziroma šestih mesecih (pravne osebe); g) izjavo izvajalca, da bo ob zaključku del pridobil strokovno mnenje o ustreznosti izvedenih del (opredeljeno v razpisni dokumentaciji); h) dokazila o za ERSRS sprejemnljivem zavarovanju kredita - za fizične osebe zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav, za pravne osebe tri bianco podpisane akceptne naloge s pooblastilom za izpolnitev ter v primeru zavarovanja z banhno garancijo pismo o nameri izdaje bančne garancije ene od desetih kapitalsko najmočnejših bank, delujočih v Sloveniji, v primeru hipotečnega zavarovanja pa ocena vrednosti objekta s strani cenilca s certifikatom za cenilca nepremičnin Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter predložitev pogodbe o zastavi nepremičnine ter sporazuma strank; i) dokazila o dohodkih kandidata (sestavni del razpisne dokumentacije - samo fizihne osebe); j) razvrstitev v bonitetni razred, ki jo po računovodskih standardih opravi NKBM (samo pravne osebe). 5. Informiranje kandidatov Razpisna dokumentacija in obrazci za prijavo so kandidatom na voljo v naslednjih poslovalnicah bank: za pravne osebe: Maribor: NKBM, Vita Kraigherja 4, Jelenovec, tel. 062/229-229 Ljubljana: NKBM, Slovenska 27/III, Južnič, tel. 061/220-633 za fizične osebe: Dolenjsko območje: Brežice - Dolenjska banka, Cesta prvih borcev 42, Kranjc, tel. 61-442 Krško - Dolenjska banka, Kolodvorska 1, Balas, tel. 22-762 Dodatne informacije lahko dobijo zainteresirani pri pooblaščenih delavcih teh bank. 6. Rok in način prijave Kandidati se lahko prijavijo na razpis od dneva objave (20.9.1996) dalje. Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 28.2.1997. Kandidat osebno vloži vlogo z vsemi dokazili na okencih pooblaščenih bank, naštetih v 5. točki. 7. Postopek sprejemanja vlog Kandidat skladno z navodili, ki jih prejme v pooblaščeni bančni poslovalnici, predloži prijavnico in dokazila, zahtevana v 4. točki tega razpisa. Če kandidat ne predloži vseh zahtevanih dokazil, banka vlogo zadrži in informira kandidata o potrebnih dopolnitvah. Stroške obdelave in spremljanja vlog NKBM zaračuna kandidatu po ceniku, usklajenem z ERSRS. 8. Dodelitev in vračanje kreditov Vloge kandidatov, ki ne izpolnjujejo vseh razpisnih pogojev, NKBM zavrne in o tem pisno obvesti kandidata in ERSRS. Kreditne pogodbe kandidatov, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje, bodo podpisane s strani ERSRS oziroma njegovega pooblaščenca v desetih dneh po predložitvi vseh zahtevanih dokazil. Kreditojemalec mora skleniti kreditno pogodbo v roku deset (10) dni po dnevu, ko mu je NKBM poslala priporočeno pošiljko z obvestilom o dodelitvi kredita, sicer se smatra, da je odstopil od vloge. Pogoj za črpanje sredstev po pogodbi je za pravne osebe predložitev dokazil o zavarovanju kredita - bančna garancija ali zapisnik z naroka za vknjižbo hipoteke s klavzulo o odpovedi pravice do pritožbe, s potrdilom, da so plačani vsi stroški vknjižbe. V petih delovnih dneh po veljavnosti pogodbe NKBM nakaže na žiro račun izbranega izvajalca del sredstva v višini 60 % odobrenega zneska. Po izplačilu začne NKBM obračunavati interkalarne obresti v višini pogodbenih obresti. Preostalih 40 % odobrenega zneska NKBM nakaže na žiro račun izvajalca v petih delovnih dneh po predložitvi dokazila o zaključku del, za vsak tip investicije opredeljenega v razpisni dokumentaciji. Pred izplačilom preostalih 40 % odobrenega zneska kredita lahko kreditojemalec zaprosi za znižanje že odobrenega kredita. Če kreditojemalec v treh oziroma šestih mesecih ne dostavi dokazila iz prejšnjega odstavka, ga NKBM pisno obvesti o prekoračitvi roka. V primeru upravičenih razlogov lahko kreditojemalec pred potekom tri oz. šestmesehnega roka pisno zaprosi za podaljšanje roka za predložitev dokazil. Če se ne odzove na obvestilo NKBM, pravica do preostalih 40 % odobrenega zneska kredita zapade, hkrati pa zaradi nenamenske porabe sredstev ERSRS lahko sproži postopek za takojšnje vračilo dotlej izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od črpanja sredstev in s stroški izterjave. Po črpanju celotnega odobrenega zneska ali po črpanju 60 % odobrenega zneska in zapadlosti pravice do preostanka kredita po določilih predhodnega odstavka, banka prenese kredit v odplačilo prvega v naslednjem mesecu in prične z zaračunavanjem anuitet oziroma obrokov kreditojemalcu. 9. Postopek za pritožbo Kolikor se kandidat ne strinja s postopki dodeljevanja kredita in nesporazuma ne uspe razrešiti s pooblaščenim delavcem v pooblaščeni bančni poslovalnici, lahko v desetih dneh po zavrnitvi vloge, vloži pisno pritožbo na Upravni odbor Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d. Ljubljana, Trg republike 3, v kuverti z napisom - Projekt APAP - pritožba. UO ERSRS mora v roku 15 dni po izteku roka iz predhodnega stavka odločiti o pritožbi. Če UO ERSRS, pri reševanju pritožbe ne ugotovi nepravilnosti, zadevo preda drugostopenjskemu organu, pri čemer se smiselno uporabijo predpisi, veljavni za izvedbo javnih naročil, (objavljeno v Ur.listu RS, št. 53 z dne 20.9.1996). Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana M&LI ©GLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Lokal ¦ najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501. V Krškem prodamo gostilno Kužnik ali jo oddamo v najem. Tel.: 21-234. Če vam je zavarovalništvo izziv se prijavite na seminar, ki bo 19. in 20. oktobra 1996 v Slovenskih Konjicah. Delo je redno ali honorarno. Dodatne informacije in prijave na telefon: 0608/62-293, vsak dan med 10. in 11. uro. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Vložite certifikat! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik ... Tel.: 062/836-904. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. Ste starejši in sami, ki potrebujete razne oblike pomoči in družbo za popestritev prostega časa me pokličite na telefonsko številko 32-315. Z veseljem Vam bom prisluhnila, z Vami pokramljala in pomagala. Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.: 31-550. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. V najem vzamem cca. 1 ha zemlje, primerne za nasad. Možen kasnejši odkup. Tel.: 31-133. Z novim šolskim letom se vaš otrok srečuje z različnimi učnimi težavami in dilemami. Pravočasno pomoč pri odpravljanju težav, spremljanje, svetovanje in motivacijijo do šolskega dela nudi »PEPELKA«. Pokličite me na telefonsko številko: 32-315. Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, polog 7.500 DEM + 25 x 606 DEM. Tel.: 62-109 ali 62-644. Prodam opel kadet 1,4 LS, letnik april 1990, pet vrat, prvi lastnik. Tel.: 34-981. Tovoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prvi lastnik, cena 11.700 DEM, prodam. Tel.: 31-811. Renault 4 GTL, letnik 1991, rdeče barve, registriran do aprila 1997, prodam. Tel.: 31-811. Kombi IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/ 645-838. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Prodam odlično ohranjeno spalnico. Tel.: 31-009. Prodam kotno klop z dvema stoloma in mizo, peč na trdo gorivo (kiprbuš) in štedilnik (4 plin, 2 elektrika). Tel.: 81-801. Prodam trajno gorečo peč Plamen Magma 7 uporabno. Cena po dogovoru. Tel.:62-726 Prodam štiri leta staro spalnico zaradi selitve. Ogled možen po dogovoru. Tel.: 57-179 (Grame). Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.: 21-286. 'V-/ r i r \ ' i Časopis za Posavje In okolico Li Lriiili!! Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:.................................................................................... (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:....... Kraj, datum: (podpis naročnika In 2ig) OBČINA BREŽICE ŽUPAN Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice Tel.: 0606762-050 Fax.: 0608/61-850 Številka: 902-4/96-2/7 Datum: 27.9.1996 Na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti (sprejet na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Brežice, dne 29.6.1983) in 40. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) razpisujem PODELITEV PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INVENTIVNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1996 1. V letu 1996 bodo v Občini Brežice podeljena priznanja za dosežke na področju raziskovalne, razvojne in inventivne dejavnosti. Število in vrednost priznanj bom določil glede na prispele prijave. 2. Priznanja bodo podeljena za: - izume, tehnične izboljšave in predloge, ki so v praksi že preizkušeni in prinašajo tehniške in ekonomske učinke ter prispevajo k dvigu produktivnosti dela, -predloge, ki prinašajo nove ideje, pomembne za vzpodbujanje poglabljanja in razširjanje znanja, - izvirna dela, ki še niso preizkušena v praksi in ni mogoče ugotavljati ekonomskih učinkov. 3. Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo: - poslovodni in drugi organi ali organizacije v delovnih organizacijah, zavodih in podjetjih, - strokovna društva, zveze društev in združenj, -posamezniki. 4. Predlogom za podelitev nagrad je potrebno predložiti: - osnovne podatke o kandidatih, - kratek opis predlaganega dela, - izvirnost predlaganega dela, - uporabnost predlaganega dela, - strokovno utemeljitev o pomembnosti dela, - pogoje in dobo nastanka predloženega dela. 5. Predloge za podelitev priznanj za raziskovalno in inventivno dejavnost za leto 1996 pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti, do 25.10.1996. 6. Priznanja bodo podeljena v času praznovanj praznika Občine Brežice, sam datum pa bo določen kasneje. Jože Avšič, l.r. Župan OBČINA BREŽICE Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KNJIŽNICE BREŽICE na podlagi določila 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice (Ur. list RS, št.) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice, ki ga je Občinski svet Občine Brežice sprejel dne 26.9.1996 ter Statuta Občine Brežice (Ur. list RS, št. 38/95) objavlja javni razpis za imenovanje Direktorja javnega zavoda Knjižnica Brežice Direktor Knjižnice Brežice opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja knjižnice. Direktor se imenuje za naslednje mandatno obdobje 5 let. Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri, - da ima najmanj 5 let delovne dobe in ustreznih delovnih izkušenj, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela morajo kandidati dostaviti v roku 15 dni od objave na naslov: OBČINA BREŽICE, RAZPISNA KOMISIJA, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, z naznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KNJIŽNICE BREŽICE - NE ODPIRAJ!«. Nepopolnih in nepravočasnih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala. O odločitvi bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od izbire. RAZPISNA KOMISIJA OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti Krško, Cesta krških žrtev 14 Datum: 2.10.1996 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur.l. RS, 26/91 in 13/93), objavlja JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM I. PREDMET NAJEMA je poslovni prostor v II. nadstopju poslovno stanovanjskega objekta Cesta krških žrtev 23 v Krškem - Križmanova hiša, v velikosti 34.30 m2, sestoji pa se iz naslednjih prostorov: poslovni prostor 28.95 m2 sanitarije 5.35 m2 II. IZHODIŠČNA - IZKLICNA CENA poslovni prostor 34.30 m2 najemnina najemnina v SIT/mes v DEM/mes 32.869,00 366,22 III. NAMEMBNOST POSLOVNEGA PROSTORA Lokali so namenjeni storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije ipd. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas. V. VARŠČINA Lidtanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 51600-630-8013042 varščino v višini treh izklicnih najemnin. Varščina se uspešnemu licitantu vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE Licitacija bo v petek, dne 25.10.1996, ob 10. url v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev št. 14 pri ge. Stanislavi Preskar po telefonu 0608/22-771, int. 279. VIII. DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pisno prijaviti udeležbo na licitaciji do 22.10.1996 do 10. ure s predložitvijo naslednjih listin: - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, - obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo, oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Brez pisne napovedi in prilog ter plačane varščine udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po licitacijskem postopku najemnine. Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu. Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnicašt, 190 od 2.10.1996. Tolarske izklicne cene se na dan Icrtacije oblikujejo na podlagi tistega dne veljavne tečajne liste. NsosMea Ivica Puntar, dipl.oec. OBVESTILO O ZAČETKU OBRAČUNAVANJA OBČINSKIH TAKS IN POVRAČIL ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA KOSTAK, Komunalno stavbeno podjetje d.d. obvešča, da je na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi Občinski svet občine Krško sprejel: ODLOK O TAKSAH IN POVRAČILIH ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA IN RACIONALNO RABO TER IZKORIŠČANJE NARAVNIH DOBRIN NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO Odlok o taksah začne veljati s 1.10.1996. Zavezanci za plačilo taks so pravne in fizične osebe, ki so uporabniki objektov ter naprav komunalne infrastrukture, in tudi tisti, ki še niso nanjo priključeni in še niso uporabniki. Takse zaračunava in zbira pooblaščeni izvajalec javnih služb, to je KOSTAK d.d. in znašajo: a) za uporabnike vodovodnega omrežja - 21,6 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu - 32,4 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih b) za uporabnike kanalizacijskega omrežja in uporabnike še nezgrajenega kanalizacijskega omrežja -11,2 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu -16,8 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih h. c) za uporabnike na področju zgrajenega kanalizacijskega omrežja, pa naj niso priključeni -19,2 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu - 28,8 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih d) za uporabnike sistema zbiranja in odvažanja odpadkov ter komunalne deponije - gospodinjstva: 2,4 SIT/m2 za obračunsko osnovo kvadratni meter - v gospodarstvu in ostalih dejavnostih: 3,6 SIT/m2 za obračunsko osnovo kvadratni meter - 200 SIT/m3 za obračunsko osnovo kubični meter e) za uporabnike komunalne deponije izven občine Krško - 400 SIT/m3 deponiranih odpadkov TAKSE NISO DEL CENE KOMUNALNIH STORITEV IN NISO PRIHODEK KOSTAKA. Zbrana sredstva so prihodek Občine Krško, ki se bodo uporabljala za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav komunalne infrastrukture, za izgradnjo novih komunalnih objektov in naprav ter za njihovo širitev zaradi izboljšanja stanja na področju varstva okolja. DIREKTORICA Silvana MOZER, dipl.oec. ^f*l $1 $ Pi F* sH lllllll GLAS, 39-10. OKTOBER 1996 Sanacija divjega odlagališča na Blanci PacifikOV Nepridipravi kar sneli vroči menu Teden nazaj so nam bili v gosteh »Srebrna krila«, in prav presenetljivo je, da so napolnili prostor, ker jih veliko meni, da odkar ni Vlada Kalemberja, to ni to. Pa to ne drži, saj fantje obvladujejo igranje, kar so dokazali tudi v Pacifiku. Za naslednji petek, 11. oktobra, pa se obetajo prav tako gostje iz sosednje Hrvaške, ki slišijo na ime - »Neki to vole vruče«. Pa ja, kdo pa ne »voli vruče«, še sploh, ker ni vstopnine. Za soboto pa normalno, kot ponavadi, disco night ob najnovejši dance glasbi. (Mr. Jožo) KRŠKO tablo s prepovedjo Res je vzpodbudno, za kar so se odločili v KS Blanca, saj je danes le redkokomu mar bližnje okolice. Povrhu pa ni težko z malo dobre volje počistiti, čeprav za drugimi, kot je to ob pomoči sokrajanov izpeljal Branko Kelemina, ki je za sanacijo divjega odlagališča prispeval stroje. V KS Blanca so izdelali načrt, kako očistiti divja odlagališča za cestiščem, ki so najbolj na očesu. Sanirano je največje odlagališče, ki je merilo okoli 70 m2. Ostala so še dva, tri manjša in jih bodo v kolikor se da kratkem času očistili in postavili table »Varujmo okolje«. Table so postavili tudi, ko so očistili to odlagališče, pa se je takoj našel nekdo, ki je odvil vijake ter snel table. Tako, je mislil, področje ni več varovano, in je ponovno odložil smeti. Temu se reče nagajanje. Prav bi bilo, da bi takšne nepridiprave denarno kaznovali, ker pač beseda ne zaleže. V KS Blanca še vedno pozivajo sokrajane, naj se jim pridružijo pri načrtnem čiščenju, saj gre samo zanje, za nikogar drugega. (EkoJozo) Varnost v prometu Semafor naj ne bo le za okras Brežiški komunala bi semafor že zamenjali, toda občina jim zanj ne da denarja, pravijo, da ga še niso dobili od države - Bo potrebna tudi kakšna žrtev, da se bo kdo zbudil? razbitim prednjim delom na robu vozišča. Tudi kri je tekla. Klasika. V tem križišču se namreč"' podobne nesreče dogajajo kar pogosto. Na prvi pogled zelo neobičajno, kajti križanje Ceste svobode z Bizeljsko cesto je široko, dobro pregledno in kar je najpomembnejše - semaforizirano. Toda semaforji so pogosto le za okras in zmedo, saj dostikrat sploh ne delajo ali pa utripa samo rumena luč. Ta voznike včasih prevara, saj zmotno menijo, da se bo kmalu prižgala rdeča in še bolj pritisnejo na plin. Ker enako sodijo tudi tisti, ki prihajajo z leve ali desne, smo lahko zadovoljni, da ni nesreč še več. In ko utihne žvenket zdrobljenega stekla, škripanje zavor in lomljenje pločevine. Krški četverčki - Vsi štirje korenjaki so že doma Krški četverčki po vrsti, kakor so - le s po minutko razlike -prišli na svet: Elvira, Elvir, Hatlda in Amlna Krško, 4. oktobra • Krčanoma Fatmirju in Oarije Ameti se je julija v zagrebški porodnišnici rodilo četvero malčkov, tri sestrice in bratec: Elvira, Elvir, Hatida in Amina. Mamica je bila večino nosečnosti v bolnišnici, malčki pa so morali takoj po rojstvu v inkubator. Ko so dosegli primerno težo, kajti ob rojstvu jih je bilo vseh skupaj komaj za šest kilogramov, so šli lahko domov, vendar ne vsi. Elvir in Hatida sta se morala malo okrepiti, tako da sta lahko domov prišla šele v začetku oktobra. Z malčki je veliko dela, zato se okoli njih suče vsa družina, ponoči pa si jih kar razdelijo: dva pri starših, eden pri babici in eden pri teti. Njihova babica Hatida Ameti meni, da nujno potrebujejo pomoč pri otrocih: »Ne bi verjeli, da je z dojenčki toliko dela. Ponoči še gre, ker si jih razdelimo, podnevi pa se kar ne dohajamo. Upamo, da nam bo lahko pomagal župan, ki sem nam je tudi že najavil na obisk.« (nic) V imenu vse družine, še posebej pa najinih štirih malčkov, se zahvaljujeva osebju Zdravstvenega doma Krško in direktorju Rudolfu Ladiki za izkazano pozornost, darila in pomoč. Zahvala gre tudi Zavodu za zdravstveno varstvo, da je omogočil bivanje v porodnišnici v sosednji državi. Fatmir in Oarije Ameti Križišče pri blagovnici je znova pobralo svoj davek. Brežice, 4. oktobra - V zelo prometnem križišču pri brežiški blagovnici je v petek spet počilo. Beli jugo, ki je prihajal z Bizeljskega, je izsilil prednost sivemu unu s tujo registracijo, ki je pripeljal s Čateža. Uno je pristal na boku, jugo pa z pride policija, da ugotovi, kdo je kriv. In za krivca vedno spoznajo le enega od udeležencev prometne nezgode, odgovorni za pravilno delovanje semaforjev pa ostanejo »neodgovorni« in nekaznovani. Pred petkovo nesrečo semafor že dva dni ni urejal prometa. »Ta naprava je dvakrat starejša, kot bi smela biti. Dovoljena doba obratovanja je sedem let, ta pa je pa tu že 17 let. Mi lahko zamenjujemo le žarnice in fokuse, za elektroniko pa nimamo rezervnih delov. Ponudbe za novo napravo smo že zbirali, a vse se je končalo pri denarju, ki nam ga občina ni zagotovila,« so nam povedali na KOP-u in dodali, da so po njihovem za nesreče kljub temu krivi le vozniki, ki ne spoštujejo prometnih predpisov. Pri tem pa pozabljajo, da otroci, ki se vsak dan skozi to križišče napotijo v šolo in iz šole, teh pravil ne poznajo in so zato še posebej ogroženi, njihovi starši pa prevarani, saj menijo, da elektronski policisti njihovim otrokom zagotavljajo varno prečkanje ceste. Pa še to: V petek so delavci KOP-a takoj po nesreči semafor popravili. To bi lahko storili tudi dan prej. (ES) NAS GLAS DOBRODOŠEL PRIJATELJ V VSAKEM DOMU OB KOFETKU Jeziki sveta od ena do deset Janko Gorenc je dvaintridesetletnik z Drnovega pri Krškem, po poklicu ključavničar, vendar trenutno brezposeln. Pa ne poseda praznih rok. »Veliko berem,« pravi. »Časopise, revije, rešujem križanke, spremljam, kaj se dogaja po radiu in televiziji.« Pred kakimi desetimi leti je dobil v roke neko tujo revijo, kjer so vabili »Naučite se šteti do deset v desetih jezikih«. Članek ga je pritegnil, besede so bile zanimive, zato je pokukal še v kakšno slovnico in si mimogrede pridno zapisoval. Nato so prišle na vrsto knjižnice, kakšno novo zanimivost mu je povedal kak študent, pogovarjal se je z misionarji in popotniki po daljnih deželah ... Tako so se mu števniki namnožili za celo knjižico: od ena do deset - v slovanskih jezikih, germanskih ... nato malo dlje od indoevropske jezikovne družine - za Ural, v Sibirijo, v Azijo in čez ocean v Ameriko... in okrog sveta. Zapiske si je Janko sčasoma uredil po skupinah, zaznamovanih ima več kot 4.000 jezikov, zapisanih števnikov do deset pa več kot 1.300. Tisočtristokrat od ena do deset..., tudi štetje v narečjih si je zapisal. »Vseh jezikov naj bi bilo več tisoč, ni pa gotovo, koliko jih točno je, ker se merila jezikoslovcev pač razlikujejo; dialektov naj bi bilo tudi več tisoč. Kako neenakomerno so vsi ti jeziki razpršeni, pa pokaže podatek, da 95 odstotkov vseh prebivalcev sveta govori manj kot 5 odstotkov vseh jezikov. Veliko plemen izumira, v Avstraliji, Južni Ameriki..., in z njimi tudi njihovi jeziki. Sistemi štetja so silno različni. Nekateri štejejo »normalno« do deset, drugi samo do pet, nekateri jeziki pa poznajo samo števnika ena in dva, to verjetno niti ni več desetiški sistem. In kako se znajdejo za večja števila? Nekaterim je vse od tri ali pet naprej »mnogo«, drugi se do pet ali šest še znajdejo s seštevanjem ena in dva, tretji pa uporabijo števnike iz drugih jezikov. Jeziki, ki ne štejejo po desetiškem sistemu, pripadajo večinoma plemenom v silno odročnih krajih: indijancem v Južni Ameriki, afriškim bušmanom, domorodcem v Avstraliji, na Novi Gvineji in Andamanskih otokih. V nekaterih jezikih se števniki za ljudi, živali in stvari ločijo; v teh primerih sem se odločil samo za števnike za ljudi. Zanimivo je tudi štetje dolenjskih Romov, ki do štiri štejejo s svojimi besedami - JEK, DUJ, TRIN, STAR, dalje pa so prevzeli slovenske števnike: pet, šest, sedem, osem, devet, deset. Števnike, ki vsebujejo korene od ena do štiri, kombinirajo: 23 DUJ DESET TRIN, 51 PETDESET jek .... medtem ko so gorenjski in prekmurski Romi ohranili vse romske števnike.« Janko Gorenc je svoj konjiček še sistematično dopolnil: vse jezike je razdelil po skupinah, ponekod dodal tudi drobne opise glasov, upošteval je tudi tako imenovane umetne jezike, kreolščino, pidžin, »narejene« jezike ..., opisal števnike jezikov, ki jih je že zbral, in vse skupaj zapisal v zanimivi skripti, za katero upa, da bo le ugledala luč sveta, (nic) Kako štejejo Severnoameriški Indijanci Mohave: 1 asentk, 2 havikk, 3 hamok'k, 4 čumpap'k, 5 sarap, 6 amajk-asentk-nik, 7 amajk-havik-nik, 8 amajk-hamok-nik, 9 haljutujk, 10 raphavikk. Pigmejci Onge z Andamanskih otokov (med Malezijo in Indonezijo): 1 juvvoija, 2 ninaga, 3 in več pa je »mnogo«. Tuaripi z Nove Gvineje: 1 ferakeka, 2 orakorja, 3 orojsorja, 4 oraka oraka (2 + 2), 5 maj tjaj ferakeka (ena roka), 6 orojso orojso (3 + 3), 8 maj tjaj ferakeka ajata orojsorja (ena roka + 3), 10 maj tjaj tjaj (dve roki). Brazilski Indijanci Kavapo: 1 pudyi, 2 amaikrut (par), 3 amaikrut ikieket (2 + nepar), 4 amaikrut amaikrut (2 -t- 2), 5 amaikrut amaikrut ikieket (2 + 2 + nepar), 6 amaikrut amaikrut amaikrut (2 + 2 + 2); cesarje več, pokažejo z rokami in rečejo »ane« (toliko), z besedo pa »komet« (mnogo) ali »kram-ti« (veliko, velika količina). Hotentotsko-bušmanski jeziki so znani po posebnih tleskajočih glasovih med zobmi • klikih, ki jih je skoraj nemogoče zapisati. V jeziku Khung štejejo takole: 1 lnwi, 2 ca, 3 Ineni, 4 in več pa je »mnogo«.