LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 297 UDK: 621.9-035.3 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Ocena površine, nastale po odrezavanju, z zna~ilnostmi profila površine Evaluation of Surface after Cutting with Specifications of Surface Profile Marijan MEDIC* Izvle~ek: Topografija površine, ki nastane po obdelavi lesa z odre-zavanjem, nosi v sebi mnogo informacij o kvaliteti tehnološkega postopka, s katerim je ta površina nastala. Mikro-geometrijske zna~ilnosti te površine je mogo~e objektivno meriti s lastnostmi profila te površine. Prikazane so metode ocenjevanja lastnosti profila površine, in sicer tako tiste, ki so `e definirane z mednarodnimi industrijskimi standardi, kot tudi metode, ki izvirajo iz teorije analize naklju~nih funkcij. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da je mogo~e oceniti dele` deterministi~nega vpliva teoreti~nega gibanja orodja proti dele`u drugih naklju~nih vplivov na profil površine. Klju~ne besede: mehanska obdelava lesa, topografija površine, profil površine Abstract: Topography of surface, which is a result after wood cutting, bears inside many informations about quality of technological process which is cause for that surface. Microgeometrical properties of surface can be objectivily measured with it’s surface profile. Shown are the methods of surface profile estimating, as those wich are defined by international industrial standards, as those methods, which derives from theory of random functions analysis. Presented results shows that is possible to estimate part of deterministic impact of theoretic worktool moving against the part of other random impacts on the surface profile. Keywords: mechanical treatment of wood, topography of surface, surface profile 1. UVOD Topografija površine, nastale po od-rezavanju lesa, je odvisna od mnogih faktorjev. V prvi vrsti ima na topografijo novonastale površine vpliv kinematika rezalnega orodja. To kinematiko je mo-go~e poljubno natan~no definirati in tako dolo~iti teoreti~no obliko površine, ki bi nastala, ~e bi bil rezalni rob idealna premica in ~e bi se odrezek lo~il od obdelovanca natan~no v ravnini poti te idealizirane premice skozi les [4 ]. Ve~ je razlogov, da tak idealiziran deterministi~ni pristop za dolo~itev doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 topografije po odrezavanju nastale površine ni dovolj. Rezalni rob no`a ni idealna premica, temve~ prese-~iš~e dveh hrapavih ploskev. Trdnost materiala, iz katerega je no` izdelan, natan~nost ostrenja no`a in stanje tega no`a glede na obrabo, so vzrok za ve~je ali manjše odstopanje oblike konice no`a od ideali-ziranega klina [15]. Les je naravni anizotropni material. Njegove mehanske lastnosti so v razli~nih ravninah razli~ne. Novonastalo površino v veliki meri definira naklju~ni na-~in, globina in smer širjenja razpoke ob konici no`a [1 ]. Ti, med sabo povezani naklju~ni vplivi, so pogosto lahko vplivnejši, kot je determin-isti~ni vpliv kinematike orodja. Posledica teh vplivov so: makrogeo-metrijske napake in mikrogeometrij-ske nepravilnosti na površini, ki je nastala po odrezavanju. Makrogeometrijske napake na površini so obi~ajno dobro vidne poškodbe na nastali površini. Mikrogeometrijske nepravilnosti na površini so ve~kratno manjše od dimenzij opazovane površine. Za opazovanje zna~ilnosti tega reda nepravilnosti na površini obdelovanca prosto oko ne zadoš~a. Kvaliteto površine, nastale po mehanski obdelavi z odrezavanjem, ocenjujemo lahko po mnogih preprostih in bolj zahtevnih metodah [1 ], [2 ], [3 ], [10], [11], [12]. Uporabnost posameznih metod je pogosto omejena. Rezultati, dobljeni po posamezni metodi, rabijo za primerjalne ocene lastnosti površine. Mnoge koristne informacije o površini, nastali po odrezavanju, je mogo~e LES wood 51 (1999) 10 dolo~iti z analizo zna~ilnosti geometrijskega profila te površine v zna~ilni smeri. Na tak na~in pridobljene informacije je mogo~e tudi kvantitativno ovrednotiti. Namen pri~ujo~ega sestavka je predstaviti mo`nosti, ki jih omogo~a metoda ocenjevanja kvalitete površine z analizo profila, posnetega na tej površini. 2. GEOMETRIJSKI PROFIL POVRŠINE Geometrijski profil po obdelavi nastale površine dobimo, ~e to površino prere`emo z ortogonalno ravnino. Profil je torej ~rta prereza površine obdelovanca in ortogonalne ravnine, v kateri ocenjujemo površino. Smer, v kateri je postavljena ravnina, ki dolo-~a profil, je pomembna, saj so zna-~ilnosti površine pogosto v razli~nih smereh razli~ne. Pri obdelavi lesa z odrezavanjem je najbolj zna~ilna smer, ki poteka v smeri podajalne hitrosti obdelovanca skozi stroj. Profil površine je dvodimenzijski zapis hrapavosti površine. Profil zapisuje odstopanje površine v smeri ordinate (y os), vzdol` abscise (x os), na dolo-~eni referen~ni dol`ini l. Odstopanja v smeri y osi so ve~kratno manjša od referen~ne dol`ine. 2.1. Meritev profila površine Profil površine lahko izmerimo s pomikom tipalne igle v smeri referen~ne dol`ine (DIN 4772). Smer pomika igle glede na obdelovanec definira x os, meritev vertikalnega polo`aja otipalne igle pa y os izmerjenega profila. Natan~nost posnetka profila površine je odvisna od ve~ faktorjev. Konica igle je izvedena kot sto`ec s kotom 60 ali 90°. Sto`ec igle je na vrhu zao-kro`en z radijem, ki je lahko od 0,1 µm do 15 µm. Geometrija otipalne igle omejuje natan~nost posnetka profila površine [9 ], [10]. Izgubljene so vse tiste informacije, ki so velikostnega ranga dimenzije radija konice igle. Prav tako se pojavi napaka v posnetku površine, ~e je lokalni nagib profila ve~ji od kota sto`ca otipalne igle. Druga omejitev v natan~nosti meritve profila izhaja iz na~ina zapisa Raziskave in razvoj izmerjenega profila. Zapis je obi~ajno podan kot niz diskretnih vrednosti za višino profila na zaporednih ekvidis-tantnih vrednostih x osi. Podatki, ki so manjši od dimenzije ekvidistantne razdalje med dvema zaporednima to~ka-ma na x osi, so torej `e pri sami meritvi izgubljeni. Pri meritvi profila površine, nastale z odrezavanjem lesa, je potrebno upoštevati še mo`nost raze-nja otipalne igle in deformacijo lesnega tkiva zaradi pritisne sile igle na površino obdelovanca [14]. Hitro oceno o vplivu razenja na kvaliteto meritve z dolo~eno merilno napravo je mogo~e dobiti z ve~kratno ponovitvijo meritve profila na isti sledi. Druga mo`nost za meritev profila površine so opti~ne brezkontaktne metode. Primerna je metoda, ki bazira na laserski triangulacijski metodi [3 ]. Premer laserskega `arka ima dimenzijo nekaj µm. Izgubljene so vse informacije, ki so v tem velikostnem razredu. Primerjalne meritve z lasersko triangulacijsko metodo [14]in z mehansko otipalno iglo pri-bli`no enake dimenzije so pokazale dolo~ene razlike v izmerjenih rezultatih le v primeru pojava globokih in ozkih razpok. V tem primeru je metoda z mehansko otipalno iglo natan~nejša. Slika 1. Profil površine-definicije 298 2.2. Standardi za dolo~itev zna~ilnosti profila površine Standardi, kot so: DIN 4762, DIN 4768, DIN 4772, VDI 3219, ISO 4287 itd., definirajo glavne zna~ilno-sti profila, na~in meritve profila in na-~in vrednotenja karakteristik profila. Standardi dolo~ajo naslednje lastnosti profila: Profilu je mogo~e izra~unati srednjo vrednost profila v smeri y -m. Srednji aritmeti~ni odstopek profila Ra je srednja vrednost absolutnih vrednosti odstopanja profila od srednje vrednosti m (slika 1a) l = referen~na dol`ina, na kateri opazujemo profil. ^e bi profil lahko zapisali z matema-ti~no funkcijo, bi zgornja definicija za-doš~ala. Ker je funkcijo y = y (x) zaradi narave pojava, ki ga opazujemo, analiti~no te`ko zapisati, je prakti~-nejši naslednji zapis za dolo~itev srednjega aritmeti~nega odstopka profila: LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 299 n = število ekvidistantnih razdelkov na referen~ni dol`ini l v smeri x osi y = vsakokratna vrednost profila od i srednje linije profila m. Lastnosti profila so lahko opisane tudi z najve~jo višino profila R (slika 1a) y R= R+ R , y p m kjer je: R = najve~ja višina izbo~in profila, p R = najve~ja globina vbo~in profila. m Višina neravnosti profila ~ez deset to~k R po standardu ISO 4287/1-z 1984 je še ena lastnost, ki pogosto rabi za opis lastnosti profila. R je z srednja vrednost absolutnih vrednosti višine petih najvišjih izbo~in in globine petih najgljobljih vbo~in v mejah ref-eren~ne dol`ine (slika1b). R je defini-z rana z naslednjo ena~bo: Kot so pokazale raziskave [13], obstaja dokajšnja korelacija med karakteristikami, kot so R , R in R . az y Tako opisane karakteristike profila zajemajo informacije o profilu samo v y smeri. Na sliki 2 sta prikazana dva razli~na profila, posneta po obdelavi na istem stroju, pri enakem stanju orodja in pri enakih pogojih. Profila sta bila posneta na Strojni fakulteti v Ljubljani na napravi “Talysurf” proizvajalca Taylor-Hobson. V zgornjem primeru je prikazan profil, ki je nastal na površini obdelovanca iz koterma (plasti~ne mase), na spodnjem delu pa profil, ki je bil posnet po obdelavi lesa bukve. S tanko ~rto je v obe sliki vrisan teore-ti~en profil poti konice no`a, torej de-terministi~ni vpliv na profil površine. Pri izra~unu tega teoreti~nega profila je upoštevana ekscentri~nost skobeljnega vretena in vpliv te ekscentri~nosti na pot orodja [5 ]. Vsak izmerjeni profil je definiran z 2440 to~kami. Razdalja med temi to~kami v smeri pomika tipalne igle je bila 0,018073 mm. Vsak profil je torej posnet na dol`ini 44 mm. Radij konice tipalne igle je bil 0,1 µm. V preglednici 1 so prikazane primerjalne vrednosti za karakteristike, kot so R in R , za ta dva, na sliki 2 predstav-az ljena profila. Preglednica 1. Primerjava R in R za dva profila površine az Material Število R St. dev. RSt. dev. az meritevmm s mms xx koterm 3 9,22 42,4 smreka 9 7,72 0,85 37,76 2,43 bukev 9 9,16 1,02 44,54 7,04 teoreti~no izra~unano 10,85 39,99 Opravljeno je bilo devet meritev profila za vsako od obeh vrst lesa in dve meritvi za obdelovanec iz koterma. Razvidno je, da se, sicer vizualno dobro opazna razlika med profiloma na sliki 2a in 2b, ne odrazi ustrezno v ovrednoteni vrednosti za R ali R . Za ovred-az notenje karakteristik profila je torej potrebno poiskati še druge mo`nosti. 2.3. Profil površine kot naklju~na funkcija Statisti~ne metode omogo~ajo nadaljnje mo`nosti za oceno lastnosti profila površine [6 ], [7 ], [8 ]. Podatki o meritvi profila so obi~ajno zapisani kot datoteka niza parov podatkov za višino profila y = f (x ), merjenih vzdol` ref-i i eren~ne dol`ine l v to~kah x , ki so za i konstanten korak Dx oddaljene med seboj. Takemu nizu podatkov lahko dolo~imo dolo~ene statisti~ne lastnosti tako v smeri ordinate kot tudi v smeri abscise. V smeri ordinate lahko nizu podatkov za y dolo~imo srednjo vrednost in vse i štiri statisti~ne momente. Srednja vrednost m v smeri ordinate x je definirana z ena~bo: Aritmeti~no standarno odstopanje v smeri ordinate je: Slika 2. Primerjava profila površine za dva razli~na materiala, na istem stroju, pri enakih pogojih: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 300 n T~f ■m\ Varianca v smeri ordinate je določena z enačbo: S tretjim centralnim momentom je podana poševnost gostote porazdelitve-ne funcije f(x) v smeri ordinate. S je normirana poševnost. k ^etrti centralni moment podaja merilo sploš~enosti gostote porazdelitvene funkcije v smeri ordinate. E je normirana sploš~enost. k Te karakteristike profila v smeri ordinate lahko dodatno vrednotijo lastnosti profila. ^e je mogo~e s standardnimi statisti~nimi testi dokazati signifikantno razliko teh vrednosti za profile, ki so nastali pod razli~nimi pogoji, lahko to vrednost uporabimo za relativno oceno lastnosti profila. Preglednica 2. Primerjava statisti~nih karakteristik profila v smeri ordinate za tri razli~ne materiale pri enakih pogojih obdelave Material s x S k E k koterm 10,4 0,29 1,3 smreka 8,9 -0,21 -0,73 bukev 10,9 0,24 -0,7 V preglednici 2 so prikazani izra~una-ni rezultati zgoraj predstavljenih karakteristik za profila, predstavljena na sliki 2. Kot je razvidno iz podatkov, pa ti ne nosijo neke evidentne informaci- Slika 3. Porazdelitvena funkcija v smeri ordinate za profil površine; material: bukev Slika 4. Avtokorelacijski funkciji za profil površine za dva materiala pri ve~ji podajalni hitrosti: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 301 je, ki bi opisovala sicer na sliki dobro opazne razlike v karakterju obeh profilov. V tem primeru te karakteristike ne morejo rabiti za razmejitev vpliva naklju~ne in deterministi~ne komponente na karakter izmerjenega profila. Analizo je potrebno torej še razširiti. Na sliki 3 je prikazana porazdelitvena funkcija v smeri ordinate za profil površine po obdelavi lesa bukve za profil, predstavljen na sliki 2b. ^e je profil obdelane površine na-klju~na stacionarna in ergodi~na funkcija, lahko taka funkcija definira nekatere pomembne karakteristike profila vzdol` abscise. ^e je profil izmerjen na dovolj veliki referen~ni dol-`ini, je pogoj o stacinarnosti in ergo-di~nosti izmerjene funkcije obi~ajno izpolnjen. Za vrednotenje naklju~ne funkcije v smeri abcise je primerna avtoko-relacijska funkcija. Normalizirana avtokorelacijska funkcija je definirana kot: * Na sliki 4a je prikazana avtokorela-cijska funkcija za profil površine, nastale po obdelavi plasti~ne mase ko-term, na sliki 4b pa je prikazana avto-korelacijska funkcija za profil površine, nastale po obdelavi lesa bukve pod enakimi pogoji. Razvidna je jasno izra`ena periodi~nost obeh izmerjenih profilov. Valovna dol`ina te periodi~-nosti se pribli`no ujema z izra~unano valovno dol`ino teoreti~nega deter-ministi~no izra~unanega profila, kar je razvidno iz podatkov v preglednici 3. Na tak na~in izkazana periodi~nost profila in valovna dol`ina te periodi~-nosti sta dva kvalitetno pomembna podatka, ki jo ta metoda omogo~a. V predstavljenem primeru valovna dol-`ina ustreza pomiku obdelovanca za en poln vrtljaj vretena. To dejstvo v tem primeru dokazuje znaten vpliv ekscentri~nosti skobeljnega vretena na profil površine. Naklju~na komponenta - šum na izmerjenem profilu - torej v tem primeru ni tako velika, da bi zabrisala periodi~no naravo gibanja konice no`a zaradi ekscentri~nosti vretena. Na sliki 5 je prikazana analogna pri-mejava avtokorelacijskih funkcij za oba enaka materiala, pri sicer enakih pogojih obdelave, na istem stroju, vendar pri polovico manjši podajalni hitrosti. Periodi~nost in ustrezna valovna dol`ina te periodi~nosti profila sta tudi v tem primeru jasno izra`ena. Zaradi manjše podajalne hitrosti je s študijem teoreti~nega gibanja orodja skozi material mogo~e sklepati, da je dele` deterministi~nega vpliva na profil v primerjavi z v principu enakim dele`em naklju~nega vpliva relativno manjši. To dejstvo je razvidno tudi iz grafi~ne predstavitve avtokorelacijskih funkcij. Ob še ve~jem relativnem dele`u na-klju~nih vplivov v primerjavi z deter-ministi~nim lahko pri~akujemo, da se bo periodi~na narava avtokorelacijske funkcije v smeri abscise po~asi izniha-la, oziroma, da se bo ta periodi~na narava popolnoma izgubila v povsem naklju~nem šumu [7 ]. Fourierjeva transformacija avtokore-lacijske funkcije je funkcija, ki dolo~a gostoto energijskega spektra naklju~-ne funkcije. Ker je na abscisi nanesena frekvenca nihanja, je z gostoto energetskega spektra mogo~e potrditi periodi~nost in valovno dol`ino te periodi~nosti, ki jo sicer `e izka`e avtokorelacijska funkcija. Ugotoviti je mogo~e še eventualne druge frekvence, ~e se pojavijo na profilu. Upoštevati je potrebno, da so izgubljene vse tiste frekvence, ki so ve~je od Slika 5. Avtokorelacijski funkciji za profil površine za dva materiala pri manjši podajalni hitrosti: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 302 kjer je D ekvistan~na razdalja med posameznimi zaporednimi vrednostmi na x osi. Na sliki 6 so prikazani posamezni primeri izra~unane gostote energetskega spektra. ^e upoštevamo odvisnost med frekvenco in valovno dol`i-no, se tudi s to ponazoritvijo narave funkcije, ki dolo~a profil površine, izka`eta valovna dol`ina in periodi~- Preglednica 3. Valovna dol`ina profila površine nost. V preglednici 3 so prikazani rezultati take analize za nekatere primere in primerjava z teoreti~nimi izra~u-nanimi vrednostmi. Za metriko lastnosti profila je zanimiv še predlog avtorja virov [6 ], [7], [ 8], ki predlaga še eno karakteristiko profila površine. Dodatna mera za meritev lastnosti profila je definirana kot variacija naklona profila, oziroma standardna deviacija naklona profila. To karakteristiko definira negativna vrednost drugega odvoda avtokorelacijske funkcije pri D = 0. Preglednica 4. Standardna deviacija naklona profila Število Std. dev. naklona St.dev. Material meritev 2 profila s x s x koterm 3 9,02 smreka 9 31,3 1,13 bukev 9 37,7 8,01 Število Val.dol`ina St.dev. Material meritev mm s x koterm 3 8,6 smreka 9 7,86 0,9 bukev 9 8,13 1,0 Izra~unano 8,66 Kot je razvidno iz podatkov v preglednici 4, je le na ta na~in mogo~e s šte-vil~no vrednostjo opisati razliko med sicer vidno razli~nima profiloma, predstavljenima na sliki 2. Slika 6. Gostota energetskega spektra: a) koterm - ve~ja podajalna hitrost, b) bukev -ve~ja podajalna hitrost, c) koterm - manjša podajalna hitrost, d) bukev - manjša podajalna hitrost S Studentovim T-testom je bila dokazana tudi signifikantna razlika med profilom, ki nastane po obdelavi ob-delovancev iz lesa smreke in bukve pri sicer enakih pogojih. S dolo~itvijo standardne deviacije naklona profila je torej mogo~e primerjati naklju~ne vplive na nastanek realnega profila. 3. POVZETEK Kvaliteto površine, ki nastane po obdelavi lesa, sicer ni mogo~e vedno ocenjevati samo s stališ~a geometrijskih lastnosti te površine. Pogosto pa je dovolj dobro izhodiš~e za preu~e-vanje u~inkov tehnoloških postopkov. Zato je potrebno to kvaliteto površine meriti na objektiven na~in. Zaradi specifi~nih lastnosti lesa kot naravnega, anizotropnega in nehomogenega materiala, ni mogo~e brez kriti~ne presoje prenašati metod ocenjevanja lastnosti površine iz drugih tehnologij. Potrjeno je, da je profil površine nosilec mnogih koristnih informacij o topografiji površine. Profil površine je mogo~e posneti z mehansko ali opti~-no metodo dovolj nata~no tudi v primeru obdelave lesa. Z dolo~itvijo raz-li~nih karakteristik tega profila merimo lahko vsaj relativne u~inke tehnoloških parametrov na ta profil, torej u~inke tehnoloških parametrov na kvaliteto celotnega postopka. Profil površine kot dvodimenzijska na-klju~na funkcija ima obi~ajno izpolnjene pogoje za stacionarnost in er-godi~nost te funkcije. Tako je mogo~e dolo~iti mnoge lastnosti take funkcije in iz teh lastnosti ocenjevati periodi~nost, valovno dol`ino te periodi~nosti, ocenjevati šum na osnovni nosilni frekvenci takega profila in tako pogosto oceniti dele` vpliva deterministi~nih in na drugi strani naklju~nih vplivov na ta profil. LES wood 51 (1999) 10 Viri: 1. Bona~ T., Zna~ilnosti procesa rezanja lesa, LES 2,1973 2. Faust D. T.: Real time measurement of veneer surface roughness by image analysis., Forest Prod. J. 37(6):34-40, June 1987 3. Lundberg I. Å. S., Porankiewicz, Studies of non-contact methods for roughnes measurements on wood surface, Holz als Roh-und Werkstoff 53 (1995):309-314 4. Medi~ M., Izra~un teoreti~ne geometrije odrezka, Les 12,1994 5. Medi~ M., Vpliv ekscentri~nosti skobeljnega vretena na teoreti~no kvaliteto obdelane površine, Les 4, 1995 INLES d.d. Ribnica je izpeljal prvo fazo finan~nega prestrukturiranja. Neto u~inek odpisov, dokapitalizacij in zni`anja stroškov je nekaj ve~ kot 1 milijarde SIT. Isto~asno je tik pred zaklju~kom letni, zelo obse`en investicijski projekt v višini ve~ kot 500 milijonov SIT. INLES d.d. je v prvi fazi investiral v posodobitev in razširitev kapacitet plasti~nih oken po naro~ilu (za znanega kupca). Investicija je bila do-kon~ana `e v septembru, letna kapaciteta pa je 2,5 milijarde SIT (25 MIO DEM), s ~imer je postal INLES poleg lesenih tudi najve~ji proizvajalec plasti~nih oken. Drugi del investicije je bil namenjen za tri namene in sicer koncentracijo Raziskave in razvoj 6. Peklenik J., New developments in surface characterization and measurements by means of random process analysis, Conference on properties and metrology of surfaces, Oxford, April 1968 7. Peklenik J., Investigation of Surface Typology, Annals of C.I.R.P. Vol. XV., 1967 8. Peklenik J., Contribution to the theory of surface characterization., C.I.R.P. Analen Band XII-Heft 3. 9. Raharkrishnan V., Does the Stylus radius affect surface roughness measurement, Tribology international, April 1977 10. Stumbo A.D., Surface Texture Measurement Methods., Forest Prod. J. 13(7):299-304, July 1963 poslovanja na eni lokaciji, nove razvojne programe in tehnološko posodobitev profitnega centra LES. Poleg bistvenega zni`anja stroškov poslovanja so bili osnovni projekti izpeljani z investicijo predvsem naslednji. V celoti je bil razvit program les - alu oken, ki se `e uspešno tr`i. V juliju tega leta pa je INLES pri~el s proizvodnjo aluminijastih oken, s ~imer je pokril celotno paleto tr`nih potreb. S tem projektom razvoja novih izdelkov se bodo v celoti izkoristile ute~ene tr`ne poti, obstoje~i kupci bodo celotno paleto oken in vhodnih vrat lahko dobili na INLES-u, nenazadnje pa je INLES postal bolj fleksibilen glede na razli~ne trende na trgu, ki se iz leta v leto spreminjajo zelo dinami~no. 303 11. Westkämper E., Riegel A., Rauheitsmessungen an Holzoberflächen, Holz als Roh-und Werkstoff 50 (1992):475-478 12. Westkämper E.,Riegel A., Qualitätskriterien für feingehobelte Holzoberflächen, Holz als Roh-und Werkstoff 51(1993):27-30 13. Westkämper E., Schadoffsky O., Oberflächentopogrphie von Massivholz, Teil I., HOB 3/95:74-78 14. Westkämper E., Schadoffsky O., Oberflächentopogrphie von Massivholz, Teil II., HOB 4/95:50-54 15. Tröger J., Über einige Probleme beim Schärfen von Holzbearbeitungsmaschinen- werkzeugen, HOB 5/91:64-70 V tehnološkem delu je bila ve~ina vlo`ka zamenjena za strojno-obdelo-valni del, površinsko zaš~ito lesa ter tudi za izgradnjo in obnovo objektov. INLES si je z izpeljano investicijo postavil trdnejšo osnovo za izpolnitev zelo visokih tr`nih zahtev ter tudi po-ve~al kapacitete glede na zahteve cikli~nih gibanj na trgu in potrebe visoke jesenske sezone. Znotraj proizvodnje in tr`enja je zagotovljena visoka fleksibilnost, ki omogo~a drasti-~no skrajšanje dobavnih rokov in hitre odzive na potrebe kupcev. INLES je sicer najve~ji izvoznik stavbnega pohištva iz Slovenije saj izvozi ve~ kot 90 % proizvodnje zlasti na trga Nem~ije in Avstrije. Cilj INLES-a za naslednje obdobje je zlasti dokon~na finan~na sanacija in nadalnja krepitev tr`ne pozicije. INLES - Stiki z javnostjo Inles zaklju~uje investicijski projekt