Ub 30-letniei vetrinjske tragedije VESTNIK je glasilo slovenskih svobodnjakov, vključenih v ZDSPB. Izdaja ga konzorcij. Predsednik Bogumil Pregelj, Ramdn Falcon 1158, Buenos Aires Ureja uredniški odbor. Naslov uredništva in uprave: Ramdn Falcon 4158. Sucursal 7, Buenos Aires. VESTNIK (Noticiero) es e! informativo de los combatientes anticomunistas eslovenos. Editor y redactor responsabU*: Bogumil Pregelj. Ramdn Falcon •1158, Sucursal 7, Buenos Aires. VESTNIK (Noticiero) is the voice of slovenian anticommunist veterana Ovitek: arh. Jure Vombergar Registro Nacional de la Propieda 1 Tntelectual No. 1.211.70(1 — 11-0-70 VSEBINA: .lunin 1915 Slovenske večernice (Vladimir Kos) Ob tri desetletnic!. Gradivo k vračanju domobrancev — Pomladni večer (Kar I Mauser) —' Spominska stena v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu Slovenija (Rudi Bras) —- Ob. UO-letnici konca vojske in revolucije (Jo ' Melaher) — O ..idealnih domobrancih zoper brezbožni komunizem" (dr. FiI’;> Žakelj) — Veličastne spominske proslave .'!<> letnice vetrinjske tragedije Maj 1915 (R. Hirschegger) — Zgovorni dokazi svobodnega slovenstva Naši zastavi — v pozdrav (Vule Rupnik) —- Naša mladina (Karel Mauser) —. Vabilo slov. mladine ob 30 letnici — Važno ameriško zagotovilo — Trije temelji: Narod, Domovina, Bog (dr. Ludovik Puš) — Nekaj zgodovinskih drobtinic o »velikih štirih" komunizma (Alojzij Kukoviča> — Nove knjige: Vinko Beličič, Nekje je luč; Hanželič, Naše življenje Pisma uredništvu — Naši jubilanti — Društvene vesti — V' spomin; Vilko Čiv. + Leo Debevec, + Ema Škulj. — Obiski domov — Prispevki zn zgradbo Zavetišča škofa Rožmana — Naročnina za leto 1975; za Argentino 50,00 pesov; za Južno Ameriko tri dolarje; za ZDA. Kanado in Evropo pet dolarjev. Za letalsko dostavljanje doplačati 4 dolarje. ... . j Soborcem in naročnikom \ Arg.litini: članarino n naročnino lahko poravnate v Dušnopastirski pisarn j VESTNIK-NOTICIERO XXVI — 7-8 — 20. 6. 1975 JiEiiio (Iv 89 15 ( ulrnina la tragedia del pueblo e.sloveno. El ejercito nacional, despues de su retirada, sento sus reales en el campo de Vetrinj Carintia (Austria). La region estaba bajo la administracion inglcsa. Los soldados eslovenos fueron inmediatamente desarmados y pocos dias despues se les prometio que se los conduciria a Italia. En efecto, los ingleses prepararon los medios de transporte, pero en vez de llevarlos hacia el sudoeste, fueron hacia el sudeste. En la frontera austriaco-yugoslava fueron entregados a las gue-irilleros de Tito, cumpliendose asi con un anterior acuerdo secreto. Eo quc ocurrio luego en los transporte s y en los campamentos de Prisioneros con los oficiales y soldados, supera toda imaginacion. Salvo algunos jovencitos, quc fueron separados y dcstinados a la veoducacidn”, los dcmas fueron despojados, golpeados, humillados, torturados con hambre y sed. Algunos fueron masacrados en el acto, .v los restantes, desnudos y atados con alambrc fueron ametrallados y arrojados a fosas comunes (en Teharje, en las grutas de Kras baj o el Krim y en los bosques de Kočevje). Esta matanza de 10.000 a 12.000 hombres ,v j6veneš supera numericamente la matanza de los oficiales polacos en Katvn. Las fosas eslovenas son aun mas tragicas, Porque el pueblo esloveno e s vcinte veces menor que el polaco y diez mil personas significan mas del 0,5% de la poblacion total (en la Argentina corresponderian a vilo 100.000 personas). Fue el exter-minio časi de una e n te ra gene rac id n masculina. Dolžnost je trda, pa ravno v dolžnosti more človek pokazati, kaj je v njem. Svojevoljno zna živeti kdorkoli. Goethe Vladimir Kos SLOVENSKE VEČERNICE (ZA BINKOŠTI RO TRIDESETIH LETIH) O, Sveti Duh Oseba, z Očetom, s Sinom en sam Bog — poletje nosiš. Odkar je Jezus stopil k nebesnim gričem, bolj si tu z darov poljubi. Besede vlagam v strune, ne vem, kako sicer hi pel med šum drevesom. O, Sveti Duh Oseba, z Očetom, s Sinom božja praskrivnost! Nebo v vodah odseva, gore stojijo, s polj poletje tli. Ih ptič na pot prepeva za gladiole strašno resnih hiš. O, Sveti Duh Oseba, z Očetom, s Sinom en naš Bog — morje je Tvoje. Z zemljo, prav drobno lučko ob stari cesti zvezd do zvezd. Le zlo ni Tvoje. A še s človeka grehov zamolklih krikov zvokov kuješ ep. O, Sveti Duh Oseba, z Očetom, s Sinom božja praprostost: naj trideset se let brezdomske krone ne sramujemo! Naj ljubimo svobodo, da Zate ljubkih ust umiramo! Tokyo, 7. 5. 7!). OB TRIDESETLETNICI Gradivo k vračanju domobrancev Ime avtorja pričujočega pričevanja je uredništvu znano. Iz varnostnih razlogov imena ne moremo objaviti. Prosimo, da bi nas razumeli. — Uredništvo. Uvodne pripombe Ob koncu vojne se je vršila med nami in komunisti tekma (racing), lla katero smo se pripravljali zadnja leta vojne. Od izida te tekme je bila p° našem mnenju odvisna usoda Slovenije in mogoče vse Jugoslavije-Seveda nismo vedeli, vsaj kar nas je bilo politično neizkušenih, da je k'la usoda Slovenije in Jugoslavije že odločena za zeleno mizo političnih dogovorov. Neposreden namen slovenskih Domobrancev in četnikov ob koncu vojne ie bil nasleden: držati Slovenijo krepko v rokah, dokler bi je zavezniške čete nc' zasedle in s tem preprečile komunistične pokole ter dale ljudstvu možnost svobodne izbire vlade. Če bi se nam to ne posrečilo, bi se umaknili k zavetnikom, da s svojo prisotnostjo pričamo o protikomunističnem duhu večine naših narodov, da razkrinkamo kriminalni obraz Tita, da ob dani priliki kot elitne čete pomagamo zahodu v bodoči borbi proti komunizmu. Neposreden namen komunistov je bil temu točno nasproten: zasesti slovenijo še pred prihodom zaveznikov, — a v skrajnem slučaju zasesti 'saj meje, kar bi ustavilo zave miško napredovanje in onemogočilo Domobrancem in četnikom umik k Zaveznikom. V luči teh ciljev je treba razlagati strateška gibanja obeh taborov zadnje dni vojne. Umik Spomladi 1. 1945 je bilo vse slovensko ozemlje skoraj popolnoma v naših rokah (štajerske ne računam; tu ni bilo Domobrancev, a četnikov In komunistov le malo), le bolj ali manj razpršeni oddelki komunistov 'so tavali po gozdovih. Komunistične sile so se večinoma umaknile na Hrvaško in v Belo Krajino. Vzdolž stare jugoslovanske meje, na Primorskem, so poleg Domobrancev čakali na zaveznike tudi številni srbski četniki 'n Dobrovoljci, ki s® bili pripravljeni udariti v hrbet nemškim četam, Ce ki to odprlo hitrejšo pot zaveznikom na našo zemljo, škoda, da ni bila tesnična vest, ki se je večkrat raznesla po Sloveniji, da so se zavezniki ‘zkrcali v Trstu. Vendar komunisti niso spali. V začetku aprila 1945. leta so skušali iz Hrvaške prodreti preko Rele Krajine v dolino Krke in od tu v Ljubljano. Odbiti na črti Novo mesto — TopVca — Kočevje, so skušali doseči svoj namen s predorom preko Prezida — Cerknica — Ljubljana. Zadržani na črti Lož — Rakek so s krilom svoje armade proti koncu aprila udarili na Primorsko. Tu so se slabše organizirani Domobranci s težavo umaknili k zaveznikom. Na ta način nam jv bila pot in možnost stika z zaveznik: z italijanske strani onemogočena. Preostala je še avstrijska meja. Z vojaškimi operacijami se je strinjalo tudi delovanje naših političnih voditeljev. Medtv.n, ko smo mi še držali glavne komunistične s"le bolj ali manj na mejah bivše Slovenije (pod Jugoslavijo) je bila 3. maja v Ljubljani kljub prisotnosti nemških čet javno proglašena svobodna Slovenija v Federativni Jugoslaviji pod kraljem Petrom II., poslane brzojavke zahodnim voditeljem, Domobranci proglašeni za Slovensko narodno vojsko. S tem dejanjem so naši voditelji juridično osvobodili Slovenijo od nemške okupacije 5 dni pred koncem vojne in predno so to storili komunisti, — a (leninsko smo bili mi in četniki vojaška sila, ki je držala Slovenijo v rokah. Kolikor vem, so bili takoj poslani predstavniki v Avstrijo, da dobe stik z zavezniki. Pozneje sem zvedel od poštene in resne osebe, da se je sam dr. Rožman samo zato odpeljal iz Ljubljane, da bi naprosil zaveznike za zasedbo Slovenije, — a se potem ni mogel več vrniti. Tu bi me lahko kdo vprašal: proglasitev Svobodne Slovenije kljub prisotnosti nemških čet bi morala izzvati borbe med Nemci in Domobranci. Zakaj do tega ni prišlo? Nemci so dobro vedeli, da smo mi Domobranci najzavednejši narodni element in so se nas hali, vendar bi bil v tistem trenutku medsebojen oborožen spopad nesmiselen. Nemci so vzeli na znanje plapolanje naših narodnih zastav v Ljubljani in sploh po Sloveniji, a mi smo ravnali po starem principu: odpri premaganemu in umikajočemu se sovražniku vsa vrata, sicer bi po nepotrebnem pomnožili žrtve na obeh straneh. Razen tega, zakaj uničevati naše sile proti umikajočemu se sovražniku, medtem, ko so nam potrebne proti komunistom. In končno so Nemci z namenom, da ščitijo svoj hrbet pri umiku, zadrževali komunistično napredovanje in tako pripomogli našim načrtom, čeprav nehote. Po 3. maju je komunističen pritisk narastel in Domobranci z No-traniske in Dolenjske so se začeli umikati proti Ljubljani. Tako je naš bataljon pod vodstvom g. Vuka Rupnika in nekaj drugih čet po padcu Rakeka dne 4. maja (menim, da je datum točen) zapustil Cerknico, v noči od 4. do 5. še branil položaje nad Borovnico, 5. prekoračil Ljubljanico in ss utrdil v Podpeči preko glavne ceste z Vrhnike v Ljubljano. Govorilo se je, da bomo verjetno branili Ljubljano do prihoda zaveznikov, čakali smo napada, a s te strani ni bilo ničesar, le južno od Ljubljane so se slišale borbe. Dne 7. maja sem imel priliko na hitro skočiti v Ljubljano z namenom, 1)2 da obvestim domače o dogodkih. Nisem jih našel. Že 5. maja so vsi odšli v smeri proti Koroški, kot tisoči drugih z upanjem, da se bodo v nekaj dneh vrnili domov. Tudi Domobranci, to je administrativni uradi in odseki, so se umikali; govorilo se je, da je vlak z domobranci ranjenci padel pri Jesenicah v komunistično zasedo in da so vse postrelili. Vrnil sem se na položaj. Dne 8. maja je bil proglašen konec vojne, Za kar smo mnogi zvedeli šele naslednji dan. Istega dne na večer smo dobili povelje za umik in šele na Viču pri Ljubljani, ko smo korakali mimo utrdb in žičnih ovir, ne da bi zasedli položaje, smo razumeli, da gremo ua Koroško. Moj vod je bil eden zadnjih, če ne zadnji, ki so zapustili Diubljano. Verjetno sem bil še prve minute 9. maja v Ljubljani. Mimo Kleč smo ob zori prispeli do mostu pod Šmarno goro pri Šmartnem, prekoračili Savo. Na poti do Brda pri Kranju so se nam spotoma pridruževali gorenjski Domobranci. Hodili smo vso noč od 9. do 10. maja in zjutraj prispeli ua ljubeljsko cesto pod Tržičem. Cesta je bila docela zasedena: vojaki, civilni begunci, uprežna živina, avtomobili in tanki. Vse se je mešalo, vsakdo je hotel prvi preko Ljubelja na varna tla. Naš prihod je civilne begunce precej pomiril. Bali so se Uamreč Nemcev, ki so brezbrižno drveli po cesti in če je bilo treba odpreti zabito pot, porivali zaostalo in utrujeno vprego s ceste v dolino; bali so se komunistov, ki bi se lahko v manjših edinicah vsak trenutek pokazali ua bokih ceste. Nekaj kilometrov pred Ljubeljem se je vse zamotalo, nihče ni mogel uaprej. Po dolgem čakanju se je raznesla vest, da je prelaz v nemških uckah, ki nikogar razen Nemcev ne puste preko, — a obenem se je govorilo, '^a na avstrijski strani patruljirajo komunisti. Dobili smo povelje, naj se čim p rej e prerinemo do prelaza. Tu je čakala množica ljudi, a nihče ni hotel Uaprej. Baje je prišlo do streljanja med Četniki in Nemci in je nekaj oficirjev padlo. S svojimi vojaki sem mirno prešel predor pod prelazom, a nekaj sto metrov po predoru sta nas dva nemška vojaka skušala ustaviti, ko sta z naperjenimi puškami skočila iz gromovja pred nas. Vendar sta se takoj preplašila in zginila s ceste. Za nekaj kilometrov je bila cesta na tej strani svobodna, a nato smo zuova naleteli na stotine stoječih avtov, tankov, vojaških edinic, ki so že zapustile precej orožja oh cesti. Cesta je bila nabita do skrajnosti in vse je stalo. Zakaj? Nad Borovljami nas je pričakoval poveljnik bataljona major Rupnik, sin generala Rupnika, in po izmenjavi nekaj besed je bil položaj jasen, ‘^lost na Dravi je v komunističnih rokah. Komunisti razorožujejo Nemce 'u jih nato puste preko mosta. Očividno čakajo na nas. Nemci nimajo uamena boriti se, bodisi ker je bil objavljen konec vojne, bodisi ker jih 'tak pustijo preko mostu. Naša naloga jo torej zasesti komunistične položaje 'u dobiti na vsak način zvezo z zave miki. To je treba doseči čimpreje, sicer nam grozi nevarnost komunističnega napada v hrbet in zajetje naših civilnih beguncev, ki so še onstran Ljubelja. Še isti večer smo vzeli Borovlje in več položajev vzhodno od mesteca. G. Vuk Rupnik je primoral k sodelovanju tudi nekaj nemških flakov. Glavna cesta je bila tako z vzhodne strani zavarovana. Naslednji dan ob zori smo lahko sodili o številu Nemcev, ki so jih komunisti tnorali razorožiti še pred našim prihodom. Kupi orožja so ležali na glavnem trgu v Borovljah. Tudi hrane in vojaške opreme je bilo obilno. Domobranci so se poslužili najboljšega za bodoče dni, posebno orožja. Dne 11. maja popoldne smo napadli in zavzeli še ostale komunistični položaje vzhodno in severno od Borovelj. Vendar most še vedno ni bil svoboden. Kljub temu, vsaj tako se je govorilo, so naši višji častniki dobili stik z Angleži. Nek višji britanski častnik je sprejel ponudbo, da se z avtom prepelje na našo stran in pogleda kdo smo. Medtem bi mi morali pustiti komuniste pri miru. To so naši sprejeli in moji vojaki, ki so bili v zasedi ob cesti, so videli ta avtomobil in na njem celo nekega komunista z rdečo zvezdo. Nam se je zdelo smešno, da nam britanske čete same ne odpro mostu. Ne vem gotovo, kdaj je bil zavzet most, verjetno 12. maja zjutraj. Tega dne smo dobili povelje za umik preko mostu. Pomik se je izvršil v redu in z zadoščenjem, saj je bila pot k zaveznikom odprta še pravočasno, ne samo za nas, a tudi za naše civilne begunce, ki so se bali komunistov v hrbet. Pred mostom smo po višjih častnikih zvedeli, da nas Angleži sprejemajo kot prijatelje, a zahtevajo kljub temu, da odložimo orožje. Nočejo namreč, da bi prišlo med njimi in Titom do nepotrebnih sporov. Predaja orožja naj bi bila le začasna, v nekaj tednih naj bi bili znova oboroženi. Ne vem, ali so bile to zares angleške obljube ali izraz preprostega zaupanja. Gotovo je eno. Če bi jaz in moji vojaki, kot vsi Domobranci, ne verovali v resničnost teh obljub in angleškega prijateljstva, bi nikdar ne odložili orožja, a se vrnili preko Karavank, da nadaljujemo boj proti komunizmu v naših gozdovih. Bili smo prepričani, da so tudi Zavezniki prepričani o našem prijateljstvu in da so zato razumeli smisel našega obstoja, naše borbe. Ta smisel bi se po končani vojni pokazal še v bolj jasni luči, kajti mi smo se borili že med vojno preko časovnih meja te vojne, ki je bila že itak odločena. Ob mostu so še ležale žrtve boja. Na drugi strani so nas pričakovale britanske čete- Dali so nam znak, naj odložimo orožje. Položili smo ga oi) desno stran ceste, kjer je že ležalo orožje tisočev Domobrancev. Vedenje britanskih vojakov je bilo v glavnem primerno; nikakršnih resnih preiskav ni bilo; komunistični vojaki ob cesti so morali molčati in gledati naš prehod; a dejanje nekaterih britanskih vojakov, ki so baje pobirali ure, smo vzeli na znanje, kot osebno slabo dejanje. Vendar nas je predaja orožja silno težila. Za nas so se odločilni trenutki borbe žele začeli, a so nas prijatelji prisilili k oddaji orožja! Na vseh obrazih se je čitalo to čustvo. Ne bomo se vrnili v Slovenijo tako hitro, kot smo mislili. Vetrinje Še istega dne 12. maja* smo prispeli v Vetrinje in se zasilno utaborili Po bataljonih, četah in vodih. Poskrbeli smo tudi za tiste civilne begunce, ki so se priključili našim edinicam. Večinoma so bili sorodniki častnikov. Naslednji dan se je črno čustvo povzročeno zaradi predaje orožja sko-'aj popolnoma razpršilo. Angleži so ravnali z nami zares kot s prijatelji; straž ni bilo in vojaki so svobodno odšli na bližnje kmetije, v bližnje gozdove, v bližnja jezera na kopanje. Le kak tank je od časa do časa vozil med šotori; nek nadzor nad tako veliko množico ljudi je bil potreben. Tudi častniki britanske vojske so bili do nas vljudni. Prav isto ravnanje so imeli srbski četniki in dobrovoljci, ki so taborili ob naši strani, — a Nemci, ki so }ih britanske čete za nekaj dni zadržale na vzhodni strani Vetrinjskega Polja, so bili pod stražo, v kolikor vem, in jaz jih nisem videl svobodno se sprehajati izven taborišča. Nekaj dni po našem prihodu je domobranski generalni štab preuredil našo vojaško obliko. Iz manjših edinic sposobnih za partizansko borbo je hotel organizirati približno redno divizijo, če se ne motim, po starem jugoslovanskem vzorcu. Ta divizija je bila sestavljena na sledeč način: 1. Policijska četa, to je vojaška policija in tehnični bataljon. Oba pod majorjem škofom. 2. štirje polki: Prvi polk pod podpolkovnikom Cofom. Drugi polk pod podpolkovnikom Vukom Rupnikom. Tretji polk pod majorjem Kunstljem. Četrti polk pod majorjem Mehletom. Jaz se ne spominjam, koliko bataljonov, čet, vodov je imel vsak polk in zato ne morem dati števila domobrancev na podlagi gornjih podatkov. Vendar se dobro spomnim, da sem takrat skupno s srbskimi četniki in dobrovoljci računal kakih 18.000 vojakov. Od teh je bilo domobrancev več kot dobra večina, zato bi jaz postavil številko na kakih 11.000. Vendar za število ne morem garantirati, čeprav sv mi zdi, da je bilo število prejkone večje. S to reorganizacijo so se izpolnile vrste edinic, ki so zaradi umika in borb izgubile polnoštevilnost. Gorenjski domobranci so bili vključeni kot del četrtega polka. Razen tega je ta preureditev dala vojakom občutek in za- * Ne vem, ali so vsi domobranci že 12. maja prišli v Vetrinje. Tudi «e ne bi čudil, če sem se zmotil glede našega bataljona. Morda smo prišli tja šele 13. maja- vest reda in discipline, kar je gotovo ugajalo tudi Britancem, ki so nas po nekaj dnevih začeli oskrbovati s hrano, čeprav je bil prevoz težaven. Govorilo su je, da vozijo vse samo z zrakoplovi. Reorganizacija vojske je zahtevala nova imenovanja in povišanja častnikov. To se je izvršilo z vso resnostjo v imenu Slovenskega Narodnega odbora in kralja Petra II ter generala Mihajloviča. Zdaj su mi vse to zdi smešno, a če bi domobranci ostali živi kot vojska, bi v vsem tem ne bilo ničesar smešnega. Začelo se je tudi redno vojaško vožbanje po danem redu; reda smo se držali tudi glede hrane, spanja in svobodnega časa. Vojsko je zares preveval duh skupnosti in borbenosti, o kakem razsulu ali negotovosti ni bilo ne duha ne sluha. V tem ozračju smo pripravili parado v znak naše predanosti kralju Petru II in Mihajloviču, vendar se ne spominjam, ali je vprašanje prisege tudi prisšlo na dan. Novica, da je prišlo med zavezniki in Titom do prvih sporov glede Trsta, je še poživila plamen našega upanja in zaupanja. Zares smo bili prepričani, da nam bodo dali kmalu orožje in priliko, (la ga rabimo, če bi bilo treba. V kolikor to sedaj zgleda smešno, je bilo vendar takrat resnično. Predaja Nekega dne se je raznesla novica, da nas nameravajo Angleži prepeljati v Italijo. Razlogi za to bi bili naslednji: Prvič, da bomo združeni z ostalimi našimi četami; drugič, ker je zaradi bombardiranih cest in železnic naše oskrbovanje v Avstriji pretežko, zaradi -potrebnega prevoza preko Alp; tretjič, ker bomo tako dalje od meju in iz vidika komunistov. Vse to je bilo po naših željah in novica je zgledala toliko bolj resnična, ker je bilo nekaj skupin naših civilnih beguncev takoj po prihodu v Avstrijo prepeljanih v Italijo (moji starši in ostali člani družine so bili med njimi). Ta govorica je vojake navdušila in jih povezala še bolj s čustvom edinstva in zaupanja v naše vodstvo in zaveznike. Tako se dobro spominjam sledečega primera. Nek akademik, verjetno Glavačeve skupine, se je med kratkim odmorom pri vežbanju približal vojakom in začel govoriti o političnih razvojih. Ko se je dotaknil vprašanja domobrancev na Koroškem, je bil mnenja, da bi bilo boljše odložiti uniforme, se preveč ne kazati, še manj vežbati, ker je nevarnost, da nas bodo komunisti skušali dobiti iz zavezniških rok. Vojaki so ga imeli za komunističnega propagandista, ki skuša zanesti seme needinosti in nezaupanja, da bi se vojaki počasi razšli po svojih poteh. Moral je zato pobrati šila in kopita ter še rešiti zdravo kožo ob pravem času- Govorica o Italiji se je v nekaj dneh spremenila v resničnost; dobili smo nalog, da su pripravimo na prevoz in naš štab bi moral odločiti, po kakšnem redu se bo ta prevoz vršil. Ko sem se nekega dne vračal na motorju s poveljnikom bataljona iz Celovca v taborišče, naju je srečal konvoj avtomobilov s srbskimi četniki !)G in dobrovoljci, ki so naju veselo pozdravljali. Konvoj je vozil v smeri Celovca, torej vstran od Jugoslavije, vendar gotovo tudi ne v smeri Italije, kar se mi je zdelo čudno. Misel, da so ceste razrušene in je treba zato voziti po ovinkih, me je popolnoma zadovoljila. Torej po nekaj dneh bomo odšli tudi mi. Naši vojaki so večinoma želeli čimprej v Italijo in so zato želeli odpotovati s prvim konvojem Ker je bil dan odhoda za naš bataljon določen za 30. maj, to je šele na četrtem mestu, so mnogi godrnjali. Prevozi so se izvršili v naslednjem redu: 27. maja policijska četa in tehnični bataljon, 28. maja 4. polk, 29. maja 3. polk 30. maja 2. polk, 31. maja del 1. polka; a o tem sem zvedel pozneje. V kolikor se spominjam sta bila vsak dan dva prevoza in približno število enega prevoza je bilo čez tisoč ljudi, če računamo, da je iz zadnjega polka odšlo okoli tisoč ljudi, tedaj bi bilo skupno število vseh predanih domobrancev nekaj čez 10.000. Vendar tudi tu bi me pomota ne presenetila, i'ajši jv bilo število večje kot manjše. Po prvem ali drugem prevozu, se ne spominjam več točno, se je raznesla govroica, da se je vrnil eden naših častnikov, ki je baje ušel iz Pod-rožce; in da so naše fante predali komunistom. Isto se je govorilo o nekem Srbu. Nihče ni verjel temu. A da bi odločno odstranili vsako negotovost, je naš štab izdal posebno izjavo proti vsem, ki bi širili alarmantne vesti. Ko so slu hi negotovosti krožili še naslednji dan, je naš štab stopil v stik z angleškim poveljstvom in dobil nasle.len odgovor, kot so nam višji častniki Povedali: ,,Ali ne verjamete naši besedi? Vozimo vas v taborišče pri Palmanovi pri Udinah." Ime Palmanova je bilo mnogim znano, ker so bili v italijanski koncentraciji v Gonarsu, ki ni daleč od Palmanove. Vedeli so, da so tam velike vojaške barake in skladišča. Zato nas je angleška izjava Popolnoma pomirila in celo sramovali smo se, da naši niso stoodstotno verjeli angleški besedi, saj je bila to beseda prijatelja. Na predvečer našega odhoda smo dobili navodila za naslednji dan Zjutraj 30. maja smo pospravili šotore, počistili taborišče, se začeli poslavljati od civilnih beguncev in naročati znancem, naj nam po prihodu v Itajijo takoj pišejo. Rečeno je bilo, naj častniki, ki to žele, vzamejo družine seboj. Jaz s svojimi vojaki sem bil dodeljen drugemu prevozu tega dne. Avtomobili so bili za nas pripravljeni okoli 12. ure. Po četah in vodih smo zasedli svoja mesta na prevoznih avtomobilih; dva tovornjaka na en vod, če se ne motim. V vsak avto je stopil angleški vojak s puško na rami in mi smo to vzeli za potrebno vojaško spremstvo, saj en vojak zares ni mogel pred- sta vi j ati resne straže polovici voda, ki bi ga lahko razorožila po mili volji. Odhod, pozdravi, petje, mahanje z rokami v znak nasvidenja v Italiji. Avtomobili so zavili na Celovec, prav kakor s srbskimi vojaki. A zelo sem se čudil, ko smo po Celovcu zavili proti jugovzhodu v smeri Karavank. Začudenje se je spremenilo v osuplost, ko smo prešli Dravo. Govorjenje in petje je potihnilo, le najpreprostejši med vojaki se za stvar niso zmenili. Na nekem križišču smo surovo obrnili na Pliberk, kot je bilo razvidno s prometne puščice. Iz zemljepisja sem vedel, da je to zadnja železniška postaja na avstrijski strani- Pliberk Po nekaj sto metrih smo se ustavili. Ko smo poskakali na tla, so vsi spraševali, kje smo, kam gremo? Tudi naj preprostejši so se zavedali, da nismo v Italiji. Britansko vojaško spremstvo se je v hipu spremenilo v stražo z orožjem pripravljenim na strel in dajoč nam znak, naj se hitro zberemo na travniku levo od ceste, ki pelje v Pliberk. Medtem se je že govorilo, da so na bližnji železniški postaji komunisti ;n smo mnogi že sumili najhujše. Še na poti do dotičnega travnika so nam pri neki hiši povedali, da so že pred nami nekaj prevozov domobrancev predali komunistom na bližnji postaji in da so vsenaokrog v zasedah angleške straže. Travnik je bil pomendran in raztrgane fotografije, osebne izkaznice, častniške značke so pričale o tem, kar se je včeraj zgodilo. Komaj zbrani na travniku so nas z vseh strani obdale že vnaprej pripravljene straže s strojnicami in brzostrelkami naperjenimi na nas. Položaj je bil torej jasen. Izdaja; z izjavo, da nas hočejo združiti s četami v Italiji, so nas ujeli v past in nas hočejo predati Titu. Vendar so se še našli ljudje, ki tega niso mogli verjeti. Upali so, da je v bližini lepše taborišče kot v Vetiinju pripravljeno za nas, ali, da nas hočejo Angleži pod svojo zaščito prepeljati preko Slovenije v Italijo. Zares višek zaupanja v zaveznike in prijatelje. Poveljnik polka podpolkovnik Vuk Rupnik ni in el o položaju nikakršnega dvoma. Svoje razočaranje je izrazil z naslednjimi besedami: „P» ja SLVn verovao v englesko gentlemanstvo," kar se je po mojem mnenju nanašalo na obljubo, da nas bodo prepeljali v Italijo. Vendar Vuk Rupnik ni izgubil vsega upanja; še je računal na možnost dogovora z odgovornimi angleškimi častniki in zato zavrgel predlog napada na straže z golimi rokami. Predajo je vodil častnik — major John ali Johnson (?) — postaven, do skrajnosti avtoritativen. Če se ne motim, je nosil zelena očala proti soncu. Ob strani je imel prevajalca, Slovenca, v kolikor sem sodil po izgovorjavi. Majorja je spremljal še en poročnik in nekaj podoficirjev. Major je najprej ločil civilne osebe od vojakov in jih takoj poslal v smeri proti postaji. Nekaj civilnih beguncev se je poskrilo med vojaki. Nato je zahteval, naj se vojaki puste preiskati in naj odidejo v skupinali po sto pod angleško stražo na postajo. Jasno, naletel je na gluh in popoln odpor. Vojaki so začeli trgati vse, kar je lahko izdalo njihovo identiteto; častniki so začeli zakopavati značke v zemljo, saj so vedeli, kaj jih čaka, če bi komunisti zvedeli za njihov čin ali ime. Vse to so delali za vsak slučaj, a z mesta se nihče ni ganil. Od ust do ust je šel glas: „Naj nas tu po- strele, a k Titu ne gremo." Vsi so vedeli, da jih v Jugoslaviji poleg smrti čaka še ponižanje in mučenje. Medtem je Vuk Rupnik, ki je tu li zapovedal, naj se vojaki ne ganejo, začel govoriti z angleškim majorjem. Govorili so o vsem, kdo smo, kako smo bili v Vetrinju, kakšne obljube so nam dali glede Italije, kaj nas čaka pri Titu, da smo pripravljeni na smrt pod britanskimi streli, a ne k Titu. Major je bil po vseh zunanjih znakih strašno ogorčen zaradi našega kljubovanja in se mi je zdela predaja v njegovem interesu. Poročnik ob njegovi strani je bil nasprotno dober in uvideven in je dal vedeti, da se bo zadeva še na kakšen način uredila. Tudi straže so se nam zdele naklonjene; saj so nekateri kazali na rokave, češ, da nimajo činov in zato niso odvovorni. Če se ne motim, je med pogajanji, ki so trajala precej dolgo, major telefoniral, ali drugače stopil v stik z nekim angleškim poveljstvom-L speli — pomnožili so straže, a naši vojaki so se večinoma vsedli, in sedeli nepremično. Tu se je Vuk Rupnik spomnil, da ima pri sebi pismo nekega angleškega generala, ki zagotavlja, da nikogar proti lastni volji ne bodo silili v Jugoslavijo. Zdi se mi, da je bilo to pismo pisano generalu Leonu Rupniku, ki ga je poslal sinu, a nisem gotov. To pismo so začeli iskati v Rupnikovih kovčkih v prisotnosti angleških straž in ko so ga našli, je bilo pokazano »majorju Johnsonu."* Vendar brez uspeha. Tu se je pripetil neprijeten dogodek, ki je gotovo pripomogel k miniranju vztrajnosti pri vojakih. Nek domobranec, študent, Kresal po imenu, Se je kot zastopnik in tolmač skupine domobrancev približal k „majorju ■Jolinsu", ki je govoril z nekaterimi našimi častniki. Pred majorjem je stal na „mirno“, kot se vojaku pred častnikom spodobi- Začel je govoriti, verižno angleško ali francosko, nisem dobro slišal. Baje mu je izrazil še enkrat našo pripravljenost na vse, razen na povratek k Titu. V odgovor is (J°bil prostaško, krepko zaušnico, da je postal ves rdeč. Obrnil se je in od- Savi, na levem bregu Save v hribih nad Zidanim mostom, v Marija Gradcu pri Laškem in pri Sv. Lenartu nad Laškim. To cono smo v 3 tednih počistili tako, da ni bilo več partizanov in da smo mi bili absolutni gosne-darji. Toda vojska se je naglo bližala h koncu. Vzhodna armija je že prišit v Prekmurje in se bližala Mariboru. Nemci so imeli zasedeno samo Celje, iz Hrvaške so se valile umikajoče nemške čete, ustaši in civilni begunci. ^ ljubljano smo izgubili vsako zvezo. Dne 6. maja 1945 je- komanda nemških čet v Celju poslala k meni dve zvezna oficirja (bila sta v civilu) s predlogom: Četniki naj okličemo slovensko vlado, ki naj v imenu zapadnih zaveznikov zahteva kapitulacijo nemšk l čet na štajerskem. Nemci bi tako dolgo držali pozicije, dokler sloven.-kn vlada z delno mobilizacijo sama ne bi obvladala položaja. Po tem bi se nam Predali ali umaknili. Ponudili so mi letalo, da me prepelje k zavezniški komandi v Italiji. To se sliši precej neverjetno, a imam zaupno poročilo, ‘la je nemški general Loehr stavil približno enak predlog tajniku Narodnega odbora za Slovenijo, Marjanu Zajcu. Z Ljubljano že nekaj tednov nismo imeli stika, a to je bila prevažn i zadeva, da bi sam mogel o njej odločati. Zato sem zbral dobro oboroženo skupino svojih vojakov, da se preko Trojan prebijemo v Ljubljano. Z nami sta šla tudi nemška zvezna oficirja, da poskrbita za letalo, če bomo v Ljubljani kaj dosegli. Na Štajerskem sploh nismo nič vedeli, kaj se dogaja v Ljubljani. Ko smo se bližali Ljubljani, smo že videli ljudi z vozički, nahrbtniki itd., vendar •"smo slutili, da so to begunci. Na Ježici pri Ljubljani pa se pripelje i.a kolesu bivši poslanec za lenarški okraj v Slovenskih goricah, Jože Špindler, ‘ katerim sva se osebno dobro poznala. Imel je nahrbtnik in ves bicikd obložen z raznimi zavoji. Vprašal sem ga, kam je namenjen: „Bežimo, Ljubljana je že prazna!" Mudilo se mu je, vendar me je v naglici še vprašal Z:' Podpis in za moj pristanek, da on zunaj politično zastopa štajerske Slovence, jaz pa vojaško. Vem, da cela zadeva nikoli ni imela nikakega pomena. a Pozneje sem se kesal, da sem podpisal, škode ali koristi pa ni bilo nobene. . . Ko smo 7. maja prišli v Ljubljano, je večina Ljubljane že bila prazna. Ljudje so nam rekli, da so se domobranci in Narodni odbor umaknili v Kranj, zato smo se napotili še v Kranj. V Kranju sem srečal podpolkovnika Bitenca, pod katerega komando smo dejansko Štajerski četniki spadali, dasi nikoli ni bil med vojsko na štajerskem in tudi zvez nismo imeli kaj prida. Bitenc je na moje zaprepaščenje odredil, da se mora naša skupina z njimi umaknit’ na Koroško. To sem odločno odbil, češ, da me ves odred.čaka v Laškem :n Zidanem mostu in jih bodo partizani zajeli, če hitro ne pridem nazaj. Nato me je Bitenc osorno vprašal: „Ali nameravate napraviti samomor?" Vrnili smo se preko Trojan v Laško, kjer sem takoj odredil umik. Iz Laškega smo šli 8. maja 1945 skozi Celje, Vojnik, Šoštanj, Slovenjgradec, ki so ga že imeli zasedenega partizani, pa so se pred nami umaknili. Dravograjski most smo prekoračili le nekaj minut predno so ga zasedli Rusi oziroma Vzhodna armija, ki je v to smer prodirala. Dejansko so Rusi že nekaj naših ujeli, pa so jim pobegnili, ko so pregledovali tovornjak. Pri Labutiu smo srečali prve zavezniške čete. Angleži, ki so bili z nami, so se jim tam pridružili. Mi smo nadaljevali pot do Grebinja, črez Svinjsko planino do Mostiča (Brueckel), kjer so partizani razoroževali kozake, a so se takoj pred nami poskrili. Nas je bilo okrog 500 in smo bili dobro oboroženi, da se nas partizani na Koroškem nikjer ne bi mogli lotiti. 12. maja 1945 smo se prijavili angleški posadki v vasi Lansdorf blizu Sv. Vida na Glini. Predstavili smo se »Slovenske trupe kraljevske jugoslovanske vojske", še hranim listič, ki sem ga napisal za angleškega oficirja. Povedal sem, da imamo od našega komandanta generala Andreja nalog, se prebiti v Italijo. Gen. Andrej je bil na sestanku z maršalom Aleksandrom. Ker niso imeli dovolj kamionov, so nas razdelili na dve skupini in zagotovili, da bo druga skupina šla isto pot kot mi. Jaz sem šel s prvo skupino. Peljali so nas skozi Sv. Vid na Glini v bližino Beljaka. Nekaj časa smo potem šli peš. Osebno sem šel na manjšo angleško komando. Poslali so angleški ta* k in s tankom na čelu, na katerem je sedelo nekaj angleških vojakov z orožjem, smo korakali skozi Beljak. Vodili so nas na višjo angleško vojaško komand’-. Zanimiv pripetljaj se je zgodil med potom, ki me je potem nagnil k večji previdnosti. Jaz sem šel prvi za tankom, ostali v štiristopu. Ko smo korakali po neki ulici v Beljaku, je k meni stopil nek civilist in me nagovori! v nemškem jeziku. Pokazal mi je slovensko pisano pooblastilo OF, da zastopa slovensko Osvobodilno Fronto na Koroškem. Govoril je samo nemško. Očivi-dno nas je zamenjal za partizane, ker smo imeli šajkače. Začel mi je praviti, da se po hribih skrivajo SS-ovci in da jih je treba skupno z Angleži ujeti, potem pa se moramo združiti, da bomo Angleže ven vrgli. Med tem pogovorom pridemo do angleškega glavnega poveljstva. Angleški vojak, ki je prej sedel na tanku, me je vodil v prostorno sobo ali majhno dvorano, kjer so aparati za telegrafiranje kar brneli, toliko jih je bilo. Dotični civilist je šel z menoj. V zasilni angleščini sem povedal angleškemu oficirju, kij mi je ta civilist rekel. Oficir, mislim, da je bil kapetan, pa me je osorno zavrnil: „1 am not an anti-communist as you are!" in je prijel onega pod pazduho, pa sta se potem nekaj s kretnjami sporazumela. Oho, sem si rekel! Bodi previden! Potem me je neki drugi oficir vodil po hodniku do pisarne, kjer sem videl na vratih napis General..., imena pa se ne spominjam. Ko so me spustili v pisarno, je z menoj govoril samo adjutant. Vprašal me je, zakaj sc umikamo, saj je vendar sklenjen pakt Tito-šubašič in sc nam kot kraljevski vojski ni treba umikati. Odgovoril sem mu, da temu paktu in komunistom ne zaupamo, da je bil naš komandant general Andrej na sestanku pr' maršalu Aleksandru in imam od njega povelje, se prebiti v Italijo. Vprašal me je: „Do you have that message?" povedal sem mu, da se mi je na poti pri umikanju vse porazgubilo. Potem so nas odvedli v neko vojaško kuhinjo, kjer so nam dali dobro jesti. Kmalu sta prišla dva velika avtobusa, ki si'i nas prepeljala v Podklošter (Amoldstein). Tam je bilo na prostrani ravnin tisoče in tisoče raznih vojakov, vojnih ujetnikov, Francozov itd. Skrbelo me je, da se bomo v tej množici zgubili in bodo na nas pozabili, čvez kakšni uvc uri pa pride angleški ordonanc, da se moramo takoj pripraviti na odhod in zbrati pred pisarno. To smo seveda z veseljem stdrili. Pred pisarno so nas čakali vojaški kamioni, ki smo jih takoj zasedli in angleški vojaki so nas peljali čez avstrijsko-italijansko mejo skozi Trbiž 14. maja 1945 smo bili že v Udinah. Tam sem kot zadnji oddal orožje. V Udinah smo prenočili v neki kasarni. Na stenah smo videli napise »Živeli slovenski četniki", po čemer smo sklepali, da so tukaj že prenočevali četniki, ki so se umaknili v Italijo. Iz Udin so nas z vojaškimi kamioni peljali naprej v Forli, kjer je bilo glavno taborišče vseh jugoslovanskih četnikov. V Forliju nas je bilo •skupno okrog 15.0C0 vojakov, štajerski četnkii smo bili takoj vključeni v sestav Slovenske armije pod poveljstvom generala Andreja — Ivana ITezlja. Isto pot sta z nami napravili naši dve kurirki iz Laškega pri Celju. Za eno vv.n, da je sedaj v Argentini. Ko sedaj pregledujem naš umik in primerjam partizanska poročita 0 razporeditvi partizanov na področju našega umikanja, kar ne morem razumeti, kako smo se mogli prebiti brez žrtev. Pozneje sem zvedel, da je druga skupina še čakala dva dneva na mestu, kjer so nas razdelili v dve skupini. Potem so jim rekli, da nimajo transporta za daljšo pot in so jih prepeljali v Vetrinj. General Krener jih je hotel takoj porazdeliti med domobranske čete, čemur so se fantje uprli. Moj zastopnik sc je skliceval, da hočejo počakati na mene. Gen. Krener se je zelo zaničljivo m žaljivo napram našim fantom o meni izražal. Potem niso dobili jesti in so se zato umaknili iz taborišča. Potom nekega tolmača so dobili zvezo z angleško komando, ki je za naše fante potem poskrbela za transport v Italijo. Pa pride Krener h kamionom, reče, da ti vojaki spadajo pod njego-komando in da jih nikamor ne pusti. Črez nekaj dni so bili s prvim transportom vrnjeni skupno z domobranci. Ne spominjam se točno datuma, bilo pa je v prvi polovici junija, ko r.as je general Andrej — Prezelj sklical vse oficirje na nujen sestanek, ra katerega je prišel general Damjanovič. Stali smo v krogu okrog njga. Po nekaj besedah nam je sporočil tragično novico o vračanju domobrancev iz Avstrije v Jugoslavijo. Novica nas je vse silno pretresla, vendar ni vzbudd i Preplaha, da bi se tudi nam moglo kaj takšnega zgoditi. General Damjanovič nas je zagotavljal, da so mu angleške vojaške oblasti na vprašanje ^Poročile, da za nas ni nevarnosti. Novica pa je le povzročila dvom in zaskrbljenost. Prvo nedeljo po tragični novici o vračanju domobrancev in dela srbskih četnikov iz Koroške v Jugoslavijo je bila v Forliju največja žalna komemoracija za vrnjene domobrance in četnike ,kar sem jih potem v 30 letih videl v emigraciji. Na sredi velikega vežbališča je bil postavljen oltar. V štiristo-Pih so strumno prikorakale vse vojaške c.linice v taborišču — okrog 15.000 'ojakov in oficirjev — in ss v štiristopih vojaško razvrstili okrog oltarja. Pred oltarjem je bil zbran Vrhovni štab in štabi slovenske, srbske in hrvaške armije. Spominske žalne obrede so skupaj opravili vsi duhovniki v taborišča ~~ pravoslavni in katoliški. Za katoliške sta bila kurata Ignacij Kunstelj in Peter Roblek, ki je bil vojaški kurat štajerskih četnikov. To je bila prva jn najbolj pretresljiva ter največja žalna komemoracija Vetrinjske tragedije. Pravoslavni imajo staroslovanske obrede. Duhovniki žalostno vzklikajo „Hri-htos smiluj!", pevski zbor je z mogočnimi, basi odgovarjal »Hristos smiluj i ‘ Vojaška godba šumadijske divizije — okrog 50 godbenikov — je igrala gostinke. Ko je godba ob zaključku žalostno igrala »Molitvo", so se vsi vojaki odkrili in tišino je prekinil iz tisočev grl: Slava jim! Forli je v severni Italiji in le okrog 200 km oddaljen od jugoslovanske meje. V prvem tednu septembra 1945 so Angleži celo taborišče premestili v južno Italijo v majhno mesto Eboli južno od Salerna. Tukaj smo kar dobro živeli, imeli dobro hrano in vsi smo dobili angleške vojaške uniforme. Posamezne edinice so šle na stražarske službe v Neapelj, Caserto in tudi v Padovo v severni Italiji. Pred sklepom mirovne pogodbe z Italijo so nas Angleži premestili v severno Nemčijo. S tem sem na kratko dopolnil umik štajerskih četnikov, ki ie bil boli podrobno že opisan v Zborniku Svobodne Slovenije iz leta 1965. Dodal bi še sledeče: Ko je McLeanova komisija zasliševala generala Ivana Prezlja In je general Prezelj rekel, da sem bil (Zmagoslav) pod njegovo komando, mu je predsednik komisije izjavil: ..Zmagoslav je vodil dobro politiko. HoM je z malo žrtvami veliko doseči " To mi je povedal general Ivan Preželi. • * » Opisoval sem umik in potovanje Štajerskih četnikov iz Laškega pri Zidanem mostu v Avstrijo, v južno Italijo in od tam v Severno Nemčijo. Doslej pa še nikjer ni bilo ničesar objavljenega o umiku četnikov pod poveljstvom generala Ivana Prezlja. Zbral sem nekaj podatkov, ki so zgodovinsko važni za tisto dobo: Operacijski dnevnik Komande Slovenskih trup JVvD 1. maj 1945: Številčno stanje 993. Ob 2. uri popoldne je korpus v največjem nalivu krenil iz Št. Vida v Vipavski dolini v smeri Gorice. Med potjo je zbežalo 23 vojakov (zajetih partizanov). V Dorenbergu ob 9. uri istega dne enourni počitek. Ob 10. uri nadaljevali pot preko Gorice, kjer je bila sprejeta borba. Po razčiščenju situacije v Gorici je bil izvršen prehod preko Soče Pri vasi Vipuže blizu Mosse sprejeta borba z italijanskimi partizani. Sodelovali smo z Bosanskim korpusom Dinarske četniške divizije. 2. Korpus — Zasedanje vasi Villa Nuova di Fara, kjer so bile vse enote na položajih radi eventuelnega sovražnikovega presenečenja iz vzhod-:. 1. četa zajela 7 članov partizanskega komiteja, poslan v Mosso Vrhovni komandi. 2- maj 1945: 1. Korpus — Odmor v Mossi. Tik pred polnočjo krenili v Podgoro na Soči in razrušili leseni most na Soči pri tekstilni tovarni. 2. Korpus — 1. četa se potegnila iz Fare v Villa Nuova. Popoldne ubir komandant 31. partizanske divizije zvani „Matejka“ ter še dva partizana, a nekaj pozneje pomotoma ubit en Anglež. — Številčno stanje 970. Četrtek, 8. maja 1945: 1. Korpus — V prvem svitu je korpus pod poveljstvom majorja Save razčistil situacijo v Podgori, katero so držali partizani. Partizanska skupina, ki je držala tovarno in Podgoro, je bila obkoljena in uničena. Radi premočnega ognja je bil napuščen ožji mostobran in edinice prvega korpusa so se povlekle na širši mostobran na Monte Kalvarija, kjer so ostale vse do 4 maja. Ranjeni so bili trije. 2. Korpus je krenil iz Villa Nuova in prenočil v vasi Brazano. Petek, 4. maja 1945: 1. Korpus — Po nalogu generala Andreja krenil v Cormons in istega dne prispel v Palmanovo — taborišče Visco. Številčno stanje 946, 2. Korpus — Vse enote krenile v smeri Palmanove. Sobota, 5■ maja 1945: Počitek v taborišču Visco. Nedelja, G. maja 191*5: Oba slovenska korpusa odložita orožje pred zavezniki. Odvzem radio-postaje od strani Angležev. Izmenjava telegramov med Slovensko Komando in generalom Mihajlovicem Depeša št- 1*79: Posle internacije u oktobru prošle godine V odeta i večine Narodnog odbora pristupilo se je organizovanju novog političkog foruma, u kome bi trebalo da budu zastupljene sve pozitivne narodne snage. Uspelo je, da se do sada ostvari Narodni odbor za Sloveniju, u komo skelet tvori tri predratne partije i to: SLS, JNS i socialisti. Frakcije tih stranaka, koje su se stvorile o toku tih četiri ratnih godina, kao i radikali i SDA, a koji su svi pozitivno orientirani, do sada još niso pristopile N. Odboru. Ali ima izgleda da če to učiniti zbog toga, što vojska to želi. Molim da u odgovoru na ovu depešu i vi izrazite tu želj u te da na taj način podstreknete na složan rad. — Andrej — sledi- Depeša št. ISO: nadaljevanje depešo št. 479: Taj novostvoreni Narodni odbor je izdao narodnu izjavu, u ko j oj izlaže program federalne jediniee Slovenije u duhu ravnogorskog deklaracije. Na kraju te deklaracije izjavlja, da zbog bivanja kralja van Otažbine preuzima on sam suverenu vlast sve doti e, dok se kralj ne vratu u zemlju. Kao suverena vlast Narodni odbor hoče da vrši sve funkcije Vrh. komandanta i najvišje upravne vlasti. Izjavlja istotako, da generala Mihajloviča pri zna je kao načelnika štaba V. K. •IVvI) i da če u torne smislu izdati naročite no tu. Time hoče Narodni odbor u potpunosti potčiniti JVvD o Sloveniji sebi. — Dalje sledi. Depeša št- ANI: nadaljevanje št. 480: Komanda JVvD v Sloveniji pak je stala i stoji na gledištu, da priznaje kao Vrhovnog Komandanta samo Kralja, a kao pretpostavljenu vojničku vlast nač. štaba Vrh. Komandanta generala Mihajloviča. Z druge Strane pak komanda priznaje Narodni od bor kao revolucionarnu narodnu vladu Slovenije sa svim političkim kom-petencijama, s tim, da če kot svi h pitanja vojničkog karaktera imati u vidu i ostvarivati korisne nasvete, predloge i zahteve Narodnog odbora. Molim, da načelnik štaba V. K. zauzme gledište, po toj stvari i dostavi ga ovaj komandi sa eventuelnim uputstvima. Kraj — Andrej. Depeša št. 75A: prejeta od Draže Mihajloviča C. marca 1945: šteta ie sto ste izgubili savezničke aviatičare. U inostranstvu mi mnogo dobija.n i njihovim spasavanjem. Primio sam izvještaj o Narodnem odboru za Slovenijo. Treba težiti, da sve pozitivne grupacije ud ju u taj odbor, i da sa nam taj odbor stupi u najčvršču vezu, kao je bilo godine 1941 do danas. Slovenački Narodni odbor preko mene imače najčvršču vezu sa C-N.K., čak hi bilo veoma potrebno, da pošalje u C.N.K. kod mene svoje delegate. Telegrami med Ljubljano in generalom Ivanom Prezljem v Italiji 2- maja 19A5- Sprejeto iz Ljubljane za gen. Andreja: Narodni odbor Poskuša formirati vlado. Rupnik se temu mnogo p roti vi. Provereno: Admiral Doeniz depeši ral Roesenerju, da danes nemške trupe ustavijo borbo proti Anglo-Amerikancem in se koncentrirajo za nadaljnjo borbo proti bol j -ševikom. Dostavlja, da bodo sledila nova povelja. Kakšne so šanse? — Rau-kovič. 2. maja 1945 — poslano v Ljubljano: Odrejam da se Zmagoslav in Marn z edinicami stavita na razpolago majorju Rankoviču. Ker ne morem v Ljubljano, naj posle komande v stari Sloveniji vrši pomočnik komandama podpolkovnik Bitenc v smislu danih navodil. Andrej. Andrej sporoča Ljubljani 1. maja 1945: Danas prvog maja došli u vezu sa EngleskiTn trapama u Udinu. U toku su razgovori, o kojima če naknadno izvestiti gen. Damjanovič. Andrej. Ljubljana, Andreju 2. maja 1945 ob 15. uri: Narodni odbor pozdravlja zaveznike in prosi, da takoj pridejo v Ljubljano. Predsednik dr. Ba-saj. Splošno poročilo sledi čez dve uri. Nemci nameravajo ostati tukaj in pričakati Anglo-Amerikance. Dajte navodila, kaj naj naredimo. Rupnik se upira. 3. maja ob H. uri primljeno iz Ljubljane: Narodni odbor težko če uspjeti jer je Rupnik preuzeo komandu nad domobrancima i želi, da ss predstavi kao jedina vlast. Komunisti pritiska ju na Bloke i Pianinu. Marna i Zmagoslava sam obavestio i nareclio, da budu u medjusobnom vezi. Kakve su Vaše namere sa srbskim i slovenačkirn četnicima ovdje za slučaj, da komunisti posedno ovu oblast. Rankovič. 3. maja, prejeto iz Ljubljane, telegram št. 14: Damjanoviču: Molimo, dostavite depešu: Glavni stan generala Aleksandra, Italija: Da se pre preči nadaljnje prelivanje krvi in uničenje Slovenskega naroda prosim hitre intervencije po Vaših oboroženih silah v Sloveniji. Dr. Gregorij Rožman, škof, Ljubljana, 3. maja 1945. Narodni odbor. 3. maja 1945 poslano v Ljubljano: Oficiru engleskom predata želja Narodnog odbora za dolazak u Ljubljano kao i obaveštenje o Nemcima. Blažem se sa uzimanjcvn vlasti i pozdravljam to. Obavestite nas o uspehu od mah. O torne obavestio sam Čiču. Damjanovič — Andrej. 5. maja prejete brzojavke iz Ljubljane št. 19: (od prvega slovenskega parlamenta) Kralju Petru, predsedniku USA, Harry Trumanu, Winsto:ai Churchillu, dr. Mihi Kreku. 5. maja primljeno iz Ljubljane, št. 21 — Damjanoviču: Roesener pr - !-uzeo razne protimere kao represalije protiv Narodnog odbora zbog objav-ljivanja proklamacije o narodnoj državi Sloveniji. Javne zgrade posednute nemačkom oružanom šilom, izlaženje novina zabranjeno, strogo opsvdno stanje, nova hapšenja. Narodni odbor zasedava tajno. Narodni odbor za Slovenijo. 5. maja poslano v Ljubljano: U toku četvrtog maja stigli kod Palmanove, gde smo danas predali oružje AngleziTna. Oficir! zadržali svoje nao-ružanje. Od danas počinjo transport o oblast Venecije Potrebno je da sve naše trupe što preuhvate vezu sa saveznicima u Koruškoj i traže sjedinje-nje sa nama. Sve depeše Narodnog odbora predao Englezima na daljni rad. Javljate stalno situacijo tamo. Damjanovih — Andrej. 4. maja poslano v Ljubljano: Ob desetih odpotovali Andrej, Lesar in Vogrič s srbsko in hrvaško delegacijo k Aleksandru na pogovore- Vzeli seboj današnje telegrame in spomenico »tukaj sestavljeno. 3. maja, Čiči i u Ljubljano poslan telegram št. 869: Sve jedinice iz Primorske biče 4. maja transportovane angleškim ka-mionima u dolinu Tagliamento, gde če čekati na rezultat razgovora u en-gleskoj glavnoj komandi, na koje odlazim sa najvišim komandantima i po-litičkim predstavnicama. U Sloveniji objedinio komandu nad svim snaga-ma s tim da ove odmah ulivate vezu sa čičom i Saveznicima, koji odavde preko. Beljaka odlaze u Austriju. Damjanovič — Andrej. Slovenska radiopostaja je prejela 5. maja 1945 ob 11. uri naslednjo brzojavko iz Ljubljane: Damjanoviču: Nemačka komanda Loebr poverljivo zamolila, da je stavimo u vezu sa angleškem komandom tamo, u cilju, da se reši pitanje dalj ih operacija Nemaca na teritoriji Slovenačke i Koroške. Ne i?’e ni pregovora ni kapitulacije pred Titom. Nemci ovdje produžavaju borbu protiv komunista. Sastanak pregovorača u smislu ove depeše slobodna i?, ’!» reši angleška komanda, ako to smatra za potrebno. Zajec (tajnik Narodnega odbora). Telegrami so tukaj tako podani, kot so v originalu. To je le del telegramov, ki mi jih je dal v vpogled sedaj že rajni general Ivan Prezelj. Dva telegrama potrjujeta moje poročilo o umikanju Štajerskih četnikov. Telegram od 5. maja poslan v Ljubljano: ...,,i trate sjedinjenje sa nama." Na to sum se skliceval pri angleških komandah na Koroškem, da imamo povelje se prebiti v Italijo, kjer je naša komanda. Zadnji telegram potrjuje moje poročilo, da so mi Nemci ponudili letalo za zvezo z angleško glavno komando v Italiji glede predaje. Enak slučaj oz. enako ponudbo je dobil tajnik Narodnega odbora Marjan Zajec od nemške komande v Ljubljani. Po teh telegramih se more tudi sklepati, če bi v zadnjem trenutku prišlo do spremembe v našo korist, bi to prišlo iz Italije, ne iz Koroške. Poraja su tudi vprašanje, kako bi bilo, če bi se domobranci umikali Angl >-Amerikancem naproti v Italijo. Iz Italije niso vračali nikogar. Ali je nam Štajerskim četnikom pomagalo, da smo se sklicevali na našo Vrhovno koman-(.'° v Italiji in zahtevali, da se njim priključimo? Dejstvo je, da smo bili Štajerski četniki edina organizirana vojaška enota na Koroškem, ki je Angleži niso vrnili, ampak so nas z vojaškimi kamioni prepeljali v Italijo. Gornji podatki bodo mogli služiti za razčiščenje nekaterih nejasnost: 0 dogodkih ob koncu vojske. Dr. Filip Žakelj W '.SsloaSmli domobrancih zoper brezbožni komunizem1*'' (Ob tridesetletnici vetrinjske žaloigre) Naslov je vzet iz članka v Katoliškem glasu dne 5 septembra 1974, ki mia naslov: Med mitom in resnico. V članku je precej očita misel, da se kopičijo na partizanski (komunistični) in domobranski (protikomunistični) strani dokumenti; da pa ni ne v partizanskih popolne resnice, ker jo mešajo „ inžjo; pa tudi v protikomunističnih dokumentih ni vse tako zelo res; da smo torej tako na eni kot na drugi strani ,,med mitom in resnico"; da je pokojni Ravnatelj Ivan Dolenc v knjigi „Moja rast" med prvimi, ki se je skušal res Približati resnici in bi bil rad na obe strani pravičen. Pravi obraz brezbožnega komunizma moram kot duhovnik zreti že dolgih štirideset let. Dobrih deset let sem ga gledal v vsej njegovi krutosti. 26. maja 1942 sem v mlaki nedolžno prelite krvi zrl naravnost svetniškega duhovnika, ki sem ga poznal vsaj dvanajst let, zadnjih deset mesecev pa živel 2 njim pod isto streho. Za izredno veliko milost sem imel, da sem od leta 1926 dalje bil kot di jak in bogoslovec, zlasti pa kot duhovnik že doma v živem stiku s škofom dr. Gregorijem Rožmanom, pozneje pa v begunskem semenišču v Rozmanovem zavodu. Malo manj kot štirideset let sem imel priložnost opazovati njegove slabosti, pa tudi velike kreposti, nekatere tako junaške, da se mirno pridružim sodbi pok. dr. Miha Kreka, ki trdi, da je imel škofa dr. Gregorija Rožmana za svetnika. Uslišanja na njegovo priprošnjo to sodbo potrjujejo. Lagati ni bila njegova navada. Med drugo svetovno vojno mi je eden izmed najbolj tesnih njegovih sodelavcev ponovno rekel, da je bil škof dr. Gregorij Rožman neprimerno bolj poučen o tako zapletenih in za nas najhujših dogodkih kakor pa npr. drugi, ki so o tem pisali. Če je ta škof dr. Gregorij Rožman poln ljubezni do resnice in poln gorečnosti za Roga in poln vneme za zveličanje duš — to je zanj posebno značilno — poln skrbi za svoj ubogi narod, tako resno gledal na nevarnost brezbožnega komunizma za slovenski narod ter tolikokrat govoril o idealnih fantih, ki so bili odločno proti komunizmu, in celo o pravih mučencih za vero, potem trdno upam, da sem na pravi poti, če se držim njegovih sodb glede komunizma in krvavih žrtev komunistične rdeče revolucije- V tem me pa še utrjuje zgled vse duhovščine ljubljanske škofije in še lepa vrsta duhovnikov mariborske škofije, ki jih je hitlerjanski nacizem izgnal. Tiste, ki niso bili s škofom, bi skoraj na prste lahko prešteli. Popolno zvestobo škofu dr. Gregoriju Rožmanu je na nekem velikem duhovniškem sestanku nekaj mesecev pred koncem vojne — velika dvorana na škofiji je bila tedaj polna — v imenu vse navzoče duhovščine izpovedal pok. šentpeter-ski župnik Alojzij Košmerlj, potrdil pa z vso vdanostjo svetniški Rožmanov generalni vikar prošt Ignacij Nadrah, ki je ponovil besede sv. apostola Tomaža, ko je Jezus iz Pereje odhajal proti Jeruzalemu v smrt: „Pojdimo še mi, da z njim umrjemo" (Jn 11, 16). Trdno sem zato prepričan, da sem na najbolj pravi ali vsaj na boljši poti glede presoje komunistične revolucije pri nas in mnogo bolj pravičen do krvavih žrtev rdeče revolucije kot npr. profesor Edi Kocbek ali pisatelj Alojzij Rebula in še pisatelj Pahor. Med drugo svetovno vojno je pri nekem tako imenovanem torkovem sestanku Katoliške akcije nanesel pogovor na dva nekdanja zavodska dijaka, ki so ju komunisti pridobili zase, pa je eden izmed njiju bil umorjen nekje pri Ambrusu na Dolenjskem. Saj so bivših zavodarjev še več tako preslepili. Ob tej priložnosti je pok. prošt in prelat Josip Šimenc, ki je kot vzgajni vodja Škofovih zavodov dobro poznal tamkajšne razmere in nekatere „kocbe-kovsko“ usmerjene profesorje, izrekel hudo sodbo: „Rok nekaterih zavodskih profesorjev se drži nedolžno prelita kri." Če je tako sodil zelo izobražen, resen, pa uvideven in širokosrčen prelat m prošt Josip Šimenc o zavodskih profesorjih — saj so, hvala Bogu. bili le nekateri — smemo s še bolj mirno vestjo trditi, da Edi Kocbek zaradi svojega sodelovanja s komunistično ..osvobodilno fronto" nosi soodgovornost za toliko pobitih žrtev takoj od začetka revolucije pa do konca. Saj je sam, kot izpoveduje v ,,Tovariši ji‘r in v „Listini“, odobraval tako Ehrlichov kot Natlačenov umor, se prepričal, kako nečloveško so mučili kaplana Henrika Novaka in učiteljico Darinko Čebuljevo, smešil slovenske duhovnike, ki so se v smrtnem strahu tresli pred komunistično revolucijo, rajši poslušal Borisa Kidriča, kot pa se odkrito zavzel za obsojence na smrt v Kočevju. Jasno je videl med revolucijo, kako nečloveško počenjajo komunistični morivci s svojimi komunizmu nasprotnimi žrtvami, pa se kljub temu ni oddaljil od komunistične OF. Zato nič ne velja izgovor, da za domobranski pokol toliko časa ni vedel, dokler ni prišel iz Beograda v Ljubljano. Saj je toliko in toliko Stvari prej dobro vedel, pa je kljub temu vztrajal. Edija Kocbeka sem menda leta 1926 prvič videl na zborovanju Slovenske dijaške zveze med velikimi počitnicami v Kamniku in pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Od dijaških let pa do danes sem precej njegovih stvari prebral, zlasti vsaj nekaj številk Dejanja, njegove okrožnice med revolucijo, potem pa Tovarišijo in Listino in še nekaj drugih njegovih stvari. Če sedaj primerjam odgovorne izjave in ravnanje možatega in značajnega škofa dr. Gregorija Rožmana z nazori in sodbami ter ravnanjem Edija Kocbeka, mi je jasno kot beli dan, za koga naj se odločim. Spoštujem Alojzija Rebula kot človeka, kristjana in pisatelja, ki ima čudovito lep jezik, kot strokovnjaki sodijo, nikdar pa ne bom iz ljubezni do resnice in iz ljubezni do toliko nedolžnih žrtev komunistične revolucije sprejel nekaterih nazorov v njegovem »Divjem golobu" ne njegovih hvalospevov »velikemu Slovencu" Ediju Kocbeku. Nekatere je očaral Kocbekov jezik. Naj jih! Toda lepota jezika je nekaj drugega kot krive sodbe, napačni nazori ter zgrešeno ravnanje. Vsaj eno leto sem pri stenografiji imel priložnost spoznavati lep značaj ravnatelja Ivana Dolenca. Tudi kasneje sem marsikaj lepega slišal o njem. Brez dvoma je bil plemenit človek in kristjan. Še daleč pa ni res, da je on doslej edini, ki bi bil pravičen na obe strani. Zadnjih deset let približno mi je božja previdnost dala priložnost, da sem mogel pregledati in vsaj deloma objaviti dolgo vrsto dokumentov, ki govore o komunističnih zločinih. Dokumente so zbrali, oziroma podpisali deloma navadni kmečki ljudje, deloma delavci, deloma izobraženci, precejšnje število pa duhovniki. Trdno sem prepričan, da se na večino teh dokumentov morem popolnoma zanesti; da so te priče vsaj toliko zanesljive kakor npr. Ivan Dolenc. Zlasti se zanesem na pričevanje duhovnikov, za katere vem, da so bili, oziroma so zgledni, resnicoljubni, pošteni. Za življenjepis Lojzeta Grozdeta dobro vem, s kakšno skrbnostjo je bilo kar moč vestno zbrano gradivo, da ga je pregledalo več resnih duhovnikov in tudi škof dr. Gregorij Rožman. Knjigo Kri mučencev je napisal župnik Gregor Mali in zraven pomagal tudi škof dr. Gregorij Rožman. Branko Bohinc je v člankih v Božji besedi oziroma v samostojni knjigi »Pred vrati pekla" z vso duhovniško odkritosrčnostjo povedal, kaj je videl in doživljal v komunističnih ječah in na prisilnem delu s tolikim številom dru- gih duhovnikov in redovnikov. ŽupniK Janez Klemenčič je s toliko resnostjo in odkritosrčnostjo napisal svoja doživetja na Igu in v okolici ter v ribniških zaporih, da preprosti in izobraženi bravci ne morejo prehvaliti, da je znal dogodke opisati v tako treznem slogu in mirnem tonu ter izreči pravo sodbo o njih. Na stotine resnicoljubnih prič je izjavilo, da morejo svoje izjave vsak čas potrditi s prisego- Kot dušni pastir sem doma sam imel priložnost spoznati naravnost zgledno življenje dolge dolge vrste kmečkih in delavskih fantov, srednješolcev, akademikov, bogoslovcev, med revolucijo pobitih duhovnikov in domobranskih kuratov, ki so šli iz Vetrinja v zverinski pokol. Naj le nekatere omenim. Dva kmečka fanta iz iste župnije sta tako nedolžno živela, da sta šla najbrž v krstni nedolžnosti iz Vetrinja v smrt. Druga dva kmečka fanta sta se tako trudila za notranje življenje, dz bi si ju vsak, tudi svetnik lahko izbral za zgled. Mlad delavski fant bi sredi najbolj umazanega okolja v delavnici tako rad ostal čist, da si je izbral izredno težak način ustavljanja grehu: zjutraj pred odhodom zakrament sv. pokore in sv. obhajilo, zvečer po odhodu iz delavnice spet zakrament sv. pokore, da bi do drugega dne zjutraj laže premagoval hude skušnjave, ki jih je povzročala domišljija zaradi podlega govorjenja v delavnici. Ril je zdrav in vesel fant, a junak! V jeseni leta 1941, že po pričetku predavanj na teološki fakulteti, se je oglasil pri meni v stolnem župnišču v Ljubljani abitueient Pavel Bastič. R.l je v Domu duhovnih vaj pri jezuitih, ki jih je vodil p. Preac. Tam se je odločil, da bo šel v semenišče. Mati Marijana je menda jokala, ker je mislila, da ni za to. Pa je vztrajal in takratni duhovni voditeli v semenišču dr. Karel Vladimir Truhlar je nekoč rekel, da Pavle lepo napreduje v duhovnem življenju. Mučeniška smrt očeta Ivana in matere Marjane mu je pomagala še do večje resnosti, čeprav je bil veselega fantovskega značaja. 27. maja 1945 v opoldanskih urah sva se dobila pred vetrinjsko cerkvijo. Povedal je. da je špiritual doktor Karel Vladimir Truhlar imel zanje dopoldne duhovno obnovo v Vetrinju in jih tako na vse pripravil. Z drugimi fanti, med katerimi sta bila tudi njegova brata Karel in Lojze, najprej poveljnik postojanke v št. Joštu, potem pa v Horjulu, je prišel v teharsko taborišče. Iz dokumenta rešenca Antona Petkovška npr. vemo nekaj podrobnosti iz zadnjih dni Lojzeta Rastiča. Dr. Janez Zdešar, Pavletov bratranec, ki se je rešil iz Teharij, pa mi je še kot bogoslovec v Rimu pripovedoval, kako je bil osemnajstletni Karel Bastič žalosten, ker bo moral tako mlad umreti, in je jokal. Toda Janez Zdešar je dodal o bratrancu Pavletu, da je bil miren ter Karla in druge tolažil, da jih čakajo nebesa. Janez Rus jt' bil izmed najbolj vzornih fantov, kar sem jih kdaj v življenju srečal. Mater mu je zasulo ob bombnem napadu na Novo mesto; očeta, ki je bil v službi menda v vseučiliški knjižnici, so nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče. Doma je Janez z dvema sestrama'tolkel revščino. Imel je cb vstopu v semenišče samo ene hlače, pa še tako revne, tla so se bogoslovci norčevali iz njega, ker niso vedeli, da si novih ne more kupiti. Vsak teden je kot študent hodil k sv. spovedi, vsak dan k obhajilu. Še v najhujših okoliščinah je v borbah skrbel, da je bil vsak dan pri sv. obhajilu, včasih tešč do popoldanskih ur. Ko je prosil za sprejem v semenišče, sc je v pesniški obliki v prošnji zahvaljeval, da ga je božja dobrota in previdnost privedla v Katoliško akcijo za dijake. Tudi o njem je takratni špiritual dr. Vladimir Truhlar trdil, kako lepo napreduje v duhovnem življenju. Zadnje dni pred odhodom na Koroško sva se v stolnem župnišču pogovarjala e velikih nevarnostih. Dejal sem mu: „Janez, kaj pa, če vas ubijejo? Potem pa ne bo nove maše.*1 Odgovoril ju naravnost s svetniško vdanostjo: ,,Jo bom pa v nebesih imel!" Dr. Marko Kremžar je v posebnem dokumentu sporočil tudi tole, ko govori o taborišču v Kranju, kamor so najprej gnali vrnjene domobrance: »Posebno so se znašali nad bogoslovci, ki jih je bilo med telefonisti (med domobranci, op. ur.) precej. Komandant taborišča (imena ne vem) je ukazal nekemu bogoslovcu, ki je bil doma iz Loma na Gorenjskem, leči na hrbet; nato je velel svojemu psu volčjaku, da mu je legel na prsi in ga tako držal nepremično do jutra." Tam nekje na Gorenjskem je najbrž že zdavnaj strohnelo telo mladega, iz Vetrinja vrnjenega domobranca, ki je bil vodnik drugim, pa tudi zgleden in čist, da lahko takega iščeš z lučjo pri belem dnevu. Drago Simčič, ki je končal pravno fakulteto in že bil v službi pri Zadružni zvezi v Ljubljani, je vsa leta med vojno tedensko prihajal k sv. spovedi in bil dnevno pri sv. obhajilu. Mnogo je žrtvoval za dijaško Katoliško akcijo, premolil mnogo rožnih vencev, izredno rad imel svoje starše, ki so v kaj skromnih razmerah živeli v Ljubljani. Tako je napredoval v krepostih da mi je ob zadnjem pogovoru v stolnem župnišču rekel: »Gospod vikar, sedaj pa samo za to še molim, da bi Roga vedno bolj ljubil." Na Vetrinjskem Polju sva se neki dan srečala, pa mi je tako preprosto in iskreno pripovedoval, kako je vse dosedanje trpljenje in preizkušnje mogel potrpežljivo prenašati. Trdne upam, da je tudi mučeniško žrtev življenja iz ljubezni do Boga lepo prenesel. Podobnih zgledov je na stotine in stotine. Tik pred izidom je knjiga »Mučenci rdeče revolucije na Slovenskem." Skuša nam dopovedati, v čem je pravo mučeništvo, in navaja dolgo vrsto primerov, kjer se zdi, da so nekateri Slovenci in Slovenke med revolucijo, pa tudi vsaj nekateri iz Vetrinja vrnjeni res umrli mtičeniške smrti. Vsaj za več primerov se zdi, da bi sc mučeništvo dalo dokazati. Cerkev je glede teh dokazov izredno stroga in je prav, da je. Potrudimo se, da ji predložimo kolikor mogoče veliko takih primerov, pa naj ona z vso strogostjo in kritično presodi, ali je kdo med žrtvami revolucije res umrl kot mučenec. Najbližji sorodnik bogoslovca Rafaela Oražma z Blok je tega res idealnega bogoslovca, ki je bil kot študent pri dijaški Katoliški akciji in po italijanski kapitulaciji postal žrtev komunističnega nasilja, opozarjal, da tudi pri dijaški Katoliški akciji ni vse zlato, kar se sveti. Kar odkrito moramo priznati, da tudi pri Vaških stražarjih, domobrancih in četnikih v kakšnem primeru ni bilo vse zlato. Trdno pa sem s škofom dr. Gregorijem Rožmanom, njemu zvesto duhovščino, pa tudi resnimi verniki prepričan, da je bilo tako pri fantovskih odsekih, pri Marijinih družbah in pri slovenski Katoliški akciji kakor tudi pri Vaških stražarjih, domobrancih in četnikih, posebej tudi pri vetrinjskih žrtvah mnogo čistega zlata, tako da lahko govorimo o „idealnih domobrancih zoper brezbožni komunizem." Upamo si celo govoriti o mučencih. Kanonik dr. Janez Kraljič celo trdi: ..Mučenci so vsi, ki so prelili kri za vero in Cerkev. Tisoče in tisoče kandidatov imamo. Komunisti so jih naredili mučence " Čakajo nas še velike naloge in dolžnosti v tem pogledu: pomagajmo zbirati gradivo za kritične življenjepise teh vzornikov, po zgledu škofa dr. Gregorija Rožmana, kanonika dr. Janeza Kraljiča in drugih, se jim v svojih težavah priporočajmo, uslišanja sporočajmo odgovornim, molimo za njihovo beatifikacijo! Veličastne spominske proslave ob 30-lelniei vetrinjske tragedije Slovenci, ki so se umaknili komunističnem nasilju in sc razpršili po vseh kontinentih, so se letos ob 30-letnici na veličastnih proslavah spominjali domobrancev in drugih žrtev vetrinjske tragdeije. Posebno veličastne proslave so bile v Clevelandu (pripravila Zveza Slovenske mladine), Gil-bertu, Minnesota (pripravilo DSPB), v Mendozi (pripravilo Društvo Slovencev), v Buenos Airesu (pripravila Zedinjena Slovenija). Tudi drugod so bile lepe spominske prireditve, ki so jih pripravili domovi in razne organizacije. O teh spominskih proslavah bomo poročali v prihodnjih številkah našega Vestnika. Slika na desni: Pogled is eerlcve Marije Pomagaj na spomenik junakov, pred katerim je bila letos 1. junija veličastna spominska proslava. MBS TRIDESETLETNICI Maj 1945 Naše domobranske enote So imele le še tu in tam kake manjše praske s partizani. V nemoči so se ti umikali preko hrvaške meje, ali se poskrili, ker udarcev domobranskih edinic niso bili zmožni odbijati. Udarni bataljoni so strli vsak njihov odpor. Preostali so si reševali le golo življenje. Vsi smo že vedeli, da so tudi nemški vojski štete ure. Proti sredi aprila 1945 se je nastanila v poljski občini četa nemških vojakov, zadnjih mobilizirancev, komaj 16 do 18 let starih fantičev- Bedni in lačni so ponoči hodili po vaseh in nadlegovali za kos kruha. Postajali so nadležni in nasilni, zato so naše patrulje temu kmalu napravile konec. Ra-zoroževali smo jih in preplašili, da so imeli ljudje vsaj ponoči mir. Dogodki so se vrstili z vedno večjo naglico. Dobivali smo poročila o uspešnem in hitrem prodiranju zavezniških armad, toda nemška komanda v Ljubljani je trdovratno vztrajala. Dne 3. maja 1945 je bila v največji tajnosti organizirana močna oborožena zaščita, zbrana iz domobranskih in čet-niških vrst, v okolišu Tabora v Ljubljani, kjer je zasedal slovenski parlament. Nemški vohuni teh priprav niso izsledili, dasi so sc tačas v Ljubljani še vedno šopirili kot nepremagljivi. Narodni odbor za Slovenijo je v posebni izdaji “Slovenca” — najbolj razširjenega slovenskega dnevnika — izdal proglas, ki je bil tiskan v največji tajnosti, da tudi stroga nemška cenzura izida tega lista ni mogla preprečiti. Predno so nemški uradniki in vohuni zaznali, da je list s proglasom izšel, je bil ta že v velikem številu med ljudmi, ki so po tolikem prestanem ustrahovanju s strani okupatorjev in še bolj komunističnih zločincev ponosno dvignili glavo. Velik zavitek 100 izvodov “Slovenca” sem prejel z naročilom, da naj ga spravim preko Save. Reka Sava je bila tedaj meja med cono zasedeno po Nemcih, ki je bila po Hitlerjevi zapovedi tedaj že priključena Rajhu, in pa Ljubljansko pokrajino, ki so jo imeli do 9. septembra 1943 zasedeno Italijani in jo nato prepustili Nemcem. V Podgradu, dva kilometra niže od Zaloga, je bila na takratni meji nemška straža, ki pa ni bila stroga. Bili so to starejši možje, po večini Avstrijci in kar nič navdušeni za Hitlerjevo oblast. Večkrat sem šel tu preko z izgovorom, da bom obiskal Gradove v gostili onkraj. Poznali so že moje motorno kolo in mi tudi tedaj na steza j odprli mejno zaporo, ne da bi mi bilo treba vozilo ustaviti. Iz Dola onkraj Save je prišel krepak fant in me že čakal, da prevzame “Slovenca” »Gorenjci boste tudi veseli!“ sem mu dejal. „Pa srečno!“ sem mu voščil in sva se razšla. • > Naslednji dan je bilo vse veselo, ker je bilo konec vojne in je bila svo-' boda na pragu. j -V ..v ' v**. t' Dne 5. maja poročila niso bila kaj rožnata. Verjetno se bomo morali umakniti proti Gorenjski, ker ni pričakovati zaveznikov preko Trsta. Popoldne smo dobili sporočilo, naj svetujemo onim, ki bi jim partizani v primeru zasedbe mogli škodovati, naj se pred njimi umaknejo. Ura je bila tri Popoldne. Nejeverno so nas gledali in nekateri so v svojo nesrečo tudi ostali doma. Ob domobranski postojanki se je zbralo že nekaj voz in na njih nekatere družine ter posamezniki z najnujnejšo prtljago. Ob 6. zvečer je v cerkvi zvonilo k šmarnicam. Rila je prva sobota v mesecu in zadnja od petih, ki smo jih po škofovem naročilu opravljali Mariji na čast za spravo. Ob zvonjenju farnega zvona smo se odpeljali. Med potjo so se nam priključili peš in z vozmi še novi iz posameznih vasi in se je do Ježice nabralo že nad petsto ljudi. Tema je bila, ko smo dospeli do črnuškega mostu, kjer je bilo zbranega že precej ljudstva in naloženih voz z vprego. V Jaršah ob Savi se je na polju drenjalo vojaštva z mulami in vozovi. Vse je bilo v mrzličnem pripravljanju. Bili so to oddelki ruske Vlasove vojske. Na črnuškem mostu se je nemška straža upirala odpreti most, da bi mogli preko Save proti Gorenjski. Masa ljudi je naraščala. Pridružili so se občani iz Ježice in dolga vrsta iz mesta Ljubljane, večina s kolesi- Naval na črnuški most se je večal in pretilo je, da bomo sami s silo odprli prehod. Nekaj po deseti uri se je straža končno umaknila in reka beguncev je napolnila most. Občutje nervoze je poleglo in kot dolga romarska procesija so se pomikali naloženi vozovi in pešci proti Mengšu. Okrog polnoči se je kolona ustavila v Mengšu, kjer jo večina prespala noč na vozovih, kdor pa je želel Pod streho, jo je našel v ljudski šoli. Vreme nam je bilo naklonjeno. Zjutraj nismo priganjali, saj je bila nedelja in bili smo lahko pri jutranji maši v farni cerkvi. Ob osmih zjutraj smo krenili proti Cerkljam. Vso pot je ljudstvo glasno molilo rožni venec in zdelo se je, da gremo na romanje k Materi božji na Brezje. V Cerklje smo dospeli prav ob koncu maše. Nadvse slovesno razpoloženje je vladalo po vsem trgu. Z oken in cerkvenega stolpa so vihrale slovenske zastave, prvič spet po štirih letih nemškega zatiranja. 0javlja „Svobodna Slovenija" že od druge številke letošnjega letnika dalje. Ha bo ostalo vsaj nekje zapisano, v katerem času so se vrstili oni dnevi Dpljenja, naj dodam še svoje dopolnilo. Pred ljubeljskim predorom smo se ustavili dne 9. maja, okrog poldneva, da se konji nekoliko odpočijejo in nakrmijo, saj po klancih to ni bilo uiogoče. Tudi ljudje so bili potrebni okrepčila. Vsak si je po svojih možnosti pripravil tudi kaj toplega in zagoreli so ognji na ravnici pred predorom. Sredi popoldneva smo sicer brez ovir a po zelo slabi nedodelani '-esti prešli predor. Na koroški strani se je cesta nagnila v klanec navzdol. Kmalu nam je prišel nasproti železničar, ki je med vojno opravljal službo v Celovcu in se vračal preko Ljubelja domov v Slovenijo. Nekako prestra-šeno nas je opazoval, se ustavil in mi s pritajenim glasom, kot bi se bal, da bi kdo slišal, pripovedoval, da je v Borovljah polno partizanov in da jih ,e v‘del tudi med potjo v gozdovih. Svetoval je, naj ne hodimo dalje, češ, da 80 še več beguncev na boroveljskem mostu zajeli. Posvetovali smo se, kaj storiti. Ustavili smo se pri prvih hišah male vasi. France Kremžar in brof. Janez Sever sta odločila, naj počakamo. Šla sta peš proti Borovljam, da ugotovita dejansko stanje. Po dveh urah sta se vrnila in povedala, da je železničar povedal resnico, ker sta niže doli pri zanesljivih ljudeh dobila >naka poročila. Tudi to, da imajo partizani zajetih že pred Borovljami ve-,iko število nemških vojakov in so z njihovimi kanoni in drugimi vozili za-f)rli cesto. Svetovala sta, naj se vrnemo nazaj preko predora. Skrb je bila, uli bodo konji zmogli ta hudi napor. Nekateri so ostali na koroški strani v 'usici, ker niso upali, da bi z izčrpano živino znova dosegli predor. Z njimi Je ostal župnik Janez Kete. V strahu, da jih partizani obkolijo, so ob mo-l‘tvi prečuli prvo in še naslednjo noč. Nekateri pa smo tvegali vrnitev in slGčno prešli predor. Na ravnici pred predorom smo ustavili svoje naložene 'ozove, s katerimi smo med potjo spet zmetali nekaj prtljage, da bi lajšali živini napor. Občutje negotovosti je bilo silno in od ure ki stražijo tu okrog ne bodo niti upali blizu. Rili so pred predorom na straži menda prav tisti mladeniči, ki so bili zadnje tedne nastanjeni v naši in ježenski občini. Komaj so znali nositi puške. Uspeli smo- Vse 'Iružine in tudi ostali so sedli na vozove in vozniki so pognali konje, ki so su kar vzpenjali. Vse se je premaknilo in črna tema v predoru je požirala v°z za vozom. Ne vem, ali se je Nemcem posrečilo kolono ponovno pretrgati. V predoru smo se nepričakovano ustavili. Nihče ni vedel vzroka. Živčno 80 bili ljudje po tolikih prestani h negotovosti že dokaj izčrpani in v temnem Predoru so grozljive misli še naraščale. Živina je postajala nemirna, otroci So jokali, kar zaslišimo za seboj močan ropot težkih motorjev. V predor s° poleg naše stoječe kolone ob levo steno zapeljali nemški tanki. Bilo jih je kakih petnajst, toda kdo bi točno štel v tisti zmedi, niti čas se ni premaknil in zdelo se je, da smo bili v tem mučnem položaju celo večnost, •'led našo kolono in tanki so se v temi prerivali pešci; žene, možje in celo otroci, ki so se držali staršev. Ta je nosil jokajočega otroka na rokah, ona v ruto povezano najnujnejše, spet drugi se je prerival s kolesom na rami 'n butal ob živali in železje tankov. Na vozeh, ki sc v tej gneči niso mogli Premakniti, so čepeli bedni ljudje, prestrašeni, čakajoči na rešitev iz te b‘mne kleti. Le sem in tja je vrgel pošastne sence žarek svetilke. Tu in tam Je kdo prižgal visečo petrolejko ob vozu. Trpljenja ljudi v tej grozi ni moči P°pisati. Oni, ki so se peš prerivali v vsej naglici skozi predor, so prenašali razburljive vesti s ceste, da so partizani že v Tržiču in surovo plenijo in odganjajo begunce Da se je mera napolnila, je to grozo kot lava preplavila vest, da je ves predor miniran in ga bodo Nemci spustili v zrak. Težko je bilo miriti obupno zbeganost ljudi. Hodil in spodtikal sem se ob vozeli in svaril voznike, naj stopijo pred konje in predvsem pazijo, da se živali ne splaše. Ral sem si misliti na kaos, če bi se kaj takega primerilo. Tedaj sem se spomnil Vinkovih poročniških epolet. Pripel sem si jih na rami. Odrival som pešce in hitel proti izhodu na koroški strani. Kmalu sem prišel do svetlobe in videl, da je izhod zabarikadiran z onimi garami Vlasove vojske. Obrnil sem se in hitel nazaj. Že v temi, sem pričel kričati: „Kolonne weiter!“ — „Panzerkolonne weiter!“ in si od časa do časa osvetil z žepno svetilko epoleti na ramah. Vozači tankov so gledali pri odprtinah. Dvakrat sem pretekel predor, ter še in še „poveljeval“. Ne morem trditi, če sem uspel s kričanjem. Tanki so pognali. Miril sem naše voznike, jim svetoval previdnost in jih prosil, naj puste tanke naprej, da se obvarujejo nesreče. Preglušilo me je brnenje motorjev. Poiskal sem voz na katerem je bila moja žena z devet mesecev staro hčerko Marijo in svojimi starši ter za njimi moji domači. Ril sem do kolen premočen, saj nisem videl kotanj napolnjenih z vodo, ki je iz sten pronicala in se razlivala v razorano nedodelano cesto. Kot težak kamen se je vsa groza odvalila slehernemu. Da se le premikamo, že nam je laže. Samo božja roka nas je tedaj v predoru mogla obvarovati strašne nesreče, ki nam je vsak trenutek grozila, da smo iz rova prišli brez poškodb in žrtev. Dospeli smo na svetlo; spet na koroško stran. Ob odprtini so stale razmetane vlasove gare, ki so preje zavirale izhod. Na visokih drogovih sta še vedno viseli rdeči zastavi s kljukastim križem, kot v posmeh nemški nadutosti. Na levi je stala stražarnica in pred njo nekaj nemških vojakov z oficirjem. Pri izhodu je bila gneča in le počasi se je kolona rešenih uvrščala po klancu navzdol. Nekoliko pospešeno je za nami pripeljalo par voz in ob njih nekaj domobrancev. Na vozu je ležal ves v krvi nezavesten nemški vojak. „Pobrali smo ga na cesti. Zadela ga je partizanska mina." mi je povedal poročnik. „Izročil ga bom temu oficirju, naj poskrbi zanj," ter šel k Nemcu. Ta se je branil, češ, da nima vozila, da bi ga spravil dalje. Domobranci so ga odpeljali proti Rorovljam. Zamislimo se v to trpljenje in gorje, ki so ga bedni, begunci pred brezbožnim komunizmom, tedaj prestajali, da bi živeli v svobodi. Le del trpljenja je bila begunska pot. Le pod božjim varstvom smo jo mogli preživeti. Škof Gregorij Rožman nam je ob svojem obisku v Mendozi govoril: Ni slučaj, da ste prišli semkaj! Rožja volja je bila! Pokazati morate tu lik poštenega, delavnega in vernega Slovenca, kajti po vas bo svet sodil o slovenskem narodu!" Živimo vestno po teh pastirjevih besedah, po božjem gledanju vredni trpljenja, ki nam je bilo usojeno v naše dobro. Rudolf Hirschegger Ob tridesetletnici ZGOVORNI DOKAZI SVOBODNEGA SLOVENSTVA Ob 30-letnici odhoda iz očetnjave in pokola domobranske vojske so doslej izšle že naslednje knjige: 1) Vinko Beličič, Nekje je luč: takole pravi avtorjeva opomba: „ICo se nad dogajanjem v letih 1941-45 na S!ovcnskem razrašča vobidovanje časa; ko zbledeva spomin mrtvih in ugaša slava zmagovalcev; ko se nenehno kopičijo pričevanja poraženih in uspelih: more kdo reči, da zna vse o tistem razdobju, ko je bilo umiranje starega skritejše, hitrejše in tišje ob hrupnem porajanju novega, ki ga je veter iz sveta brezobzirno zasejal pri nas?" 2) Uredniški odbor učiteljev Buenos Aires, Slovenski svet: »Čitanka za 5. in G. razred slovenskih ljudskih šol v zdomstvu je izšla v Buenos Airesu ob 30-letnici odhoda demokratično usmerjenih Slovencev iz rodne očetnjave in ob 30-letnici pokola slovenske domobranske vojske. Hoče biti javna izpoved zvestobe slovenski stvari in utrjevanje vere vanjo v rodu, čigar krvne verige mladina, rojena v zdomstvu, ne sme pretrgati. Lepota in naravna bogastva Slovenije so samo darilo božjih rok narodu, ki ve, da umreti ne sme, ve pa tudi, da je vreden največjega na svetu: svobode in z njo enakopravnosti med vsemi narodi. Z vero v lepšo bodočnost očetnjave Pod Triglavom se SLOVENSKI SVET spominja vseh, ki so iz idealne ljubezni do naroda dali svoja življenja v oploditev nove brsteče Pomladi, ki ji gremo nasproti." 3) Vladimir Kozina, Slovenija v plamenih: takole pravi Založba SIJ; »Slovenija v plamenih naj bo naše založbe prispevek za 30-letnico slovenske emigracije. Herojski lik mučeništva iz družine Kozinovih bodi svetilnik za krepitev in poglabljanje vsebine naših duhovnih temeljev." Za toplo pečjo sanjati o junaških delih je lahko. V prijetni senci kramljati o svojem bodočem poklicu, ne terja dosti napora, živeti v vsej zvestobi poklicu zdaj in vse življenje, to pa zmore le junak. Franc Sodja, Lepo je biti mlad. NAŠI ZASTAVI - V POZIMtAV Beseda predsednika S. D. G. (g. Vuleta Rupnika) po blagoslovitvi zastave dne 17. 9. 1967., v Argentini. POZDRAVLJENI in DORODOŠLI! Prečastiti gospodje — gospe in gospodične — gospodje predstavniki slovenskih organizacij in domov. Vsem gostom in udeležencem želim, da sc dobro počutijo ter dožive radost in blagoslov današnjega slavja. SLAVJA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA. — Vsenarodne politične organizacije, ki ima svojo izvirno moč v naravnem stremljenju NARODNEGA DUHA po SAMOBITNOSTI in UVELJAVLJANJU — ter LJUDSTVA po samo-ohranitvi v dostojnem in pravičnem ŽIVLJENJU na tem svetu. Trajnost izvirne moči ji zagotavlja NARODNA DUŠA s svojim hotenjem — biti nesmrtna. Slovencem nam je dano na voljo da omenjeno izvirno moč, koristimo v dobro naroda in države, ali pustimo v nemar, ali celo zlorabimo v škodo narodovo in svojo lastno ter se uvrstimo v narodne grešnike in odpadnike. Vsi navzoči, zlasti udeleženci SLOVENSKE NOTRANJE NARODNO OBRAMBNE VOJNE ste lahko priče, da so se omenjene oblike narodove izvirne moči, na mnogih mestih in v raznih prilikah vojnega viharja čutile in doživele. — Zlasti hotenje narodove duše biti nesmrtna, je rodilo najsvetlejše vzore v dejanjih posameznikov in skupin. Celo povojna družboslovna znanost je dognala, da narodove vrline imajo svoje izhodišče prav v izvirni moč' ki ustvarja tudi politične in vojne vrline ter dejanja, ki zagotavljajo zmagovitost in dostojno mesto v družbi drugih narodov. OB TEJ PRILOŽNOSTI SE SPOMNIMO SLOVENK IN SLOVENCEV, ki so s svojim zadržanjem in dejanji v daljni in bližnji preteklosti izpričali družbene kreposti ter jih v prid naroda za večno s svojo krvjo zapisali v našo zgodovino. Njihova slava naj povzdigne naša srca, da zavriskajo v radosti in ponosu ob današnjem slavju — v odmev veselju slovenskih duš iz neskončnosti — in naj nam podeli toliko treznosti in razsodnosti, da za naprej spoznamo NUJNOST SLOVENSKE NARODNE SLOGE in CELOVITOSTI, ter z vsemi močmi uresničimo predpogoje nadaljevanja dela in boja. Pravila naše organizacije v členu tretjem povedo: »GLAVNI SMOTER SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA JE SVOBODNA, SUVERENA, GOSPODARSKO PROSTA IN ZGLEDNO UREJENA NARODNA DRŽAVA SLOVENIJA, — Ta glavni smoter prav kakor zvezda vodnica druži in usmerja v*e Slovence na državotvornem ponrišču, naj si bodo strankarsko ali nestrankarsko opredeljeni. Tako naš končni smoter poleg prvotne izvirne narodove moči, Postane tudi končna in glavna družil na sila vseh Slovencev in ino-rodnih prijateljev na poti do in ob uresničenju slovenske svobode. Hočemo namreč biti ne samo kulturen narod ampak državni narod v polnem pomenu besede in dejstev. Zato sc ne bomo zadovoljili z sodobnostjo v kateri lahko mirne duše trdimo, da — SLOVENIA CAPTA FE RUM VICTOREM CEPIT - ZASEDENA SLOVENIJA PREMAGUJE SVOJE TRDOVRATNE PREMAGAVCE, ampak stremimo za ostvaritev Avguštinovega rekla MIR JE RAVNOTEŽJE REDA, magari pred tem moramo uresničiti drugo reklo ki pove, da je OROŽJE OPORA MIRU. Naše slovensko orožje pa ni običajno. — Mi moramo biti kadri, da orožje sproti ustvarjamo in ga vešče uporabljamo ter uspehe zagotovimo sami od in iz sebe. 1. — BOJNI OGENJ gorečega srca, polnega srčnosti, ljubezni •n levjega poguma, — kreposti, ki zmeraj premagajo nasprotnika. 2. — OSTRI MEČ bistrega uma in svetlega duha, ki je vedno l,0h' uspešen v kolikor več ga rabimo in .‘3. — NEPItEDORNI ŠČIT slovenske težko preizkušene duše, k' Po svoji čistosti iz nadčutnosti hrani in brani naš večni obstoj *n ne dopušča, da spodrsnemo pred nasprotnikom v brezno človeškega ponižanja z izgubo dostojanstva in narodne časti. Samo to slovensko narodno orožje prekaljeno in oplemeniteno v dejanjih SLOVENSKEGA NEZNANEGA JUNAKA in velikih zaslužnih mož ter dostojnih sodobnikov, katere moramo vsi ustvariti iz sebe samih — nam BO dalo zmožnosti, da začnemo in zmagovito izpeljemo — SLOVENSKO DRŽAVOTVORNO OSVOBODILNO VOJNO. Vojno, ki bo zajela vse oblike vojskovanja; političnega — ideološkega — psihološkega — kulturnega — gospodarskega — propagandnega in diplomatskega. Naš slovenski notranji red in njega vzpostavitev, povsod, kjer ,x° zavedni Slovenci, je osnovni predpogoj nadaljne dejavnosti. Zato smo danes pri sveti maši prosili blagoslova od VSEMOGOČNEGA za ves Slovenski narod, zlasti pa za zastavo, ki je simbol Slovenske narodne skupnosti, narodnega dostojanstva popolnosti 1,1 zrelosti ter mednarodne spoštljivosti, — ki je netilka državniških, narodoljubnih koristnih dejanj, — ki je oporni n jevalka na dolžnosti in odgovornosti pred BOGOM, NARODOM in lastno vestjo — glede spolnjevanja ter izpopolnjevanja narodno državne vzgoje, rasti in dovršenosti, — ki je znamenje in usmerjevalka naše skupnosti v sili in radosti, — ki je častno posmrtno pregrinjalo zaslužnih Slovencev, — ki je spomenik slovenskega neznanega junaka in je po razvrstitvi ter pomenu svojih barv znanilka slovenskega narodnega značaja. Vse to in še mnogo več je... SLOVENSKA ZASTAVA! Pozdravimo našo zastavo! — Znak plemenitega hotenja in pogumnega stremljenja, ki hrani ga slovenska kri, kažejo pa barve tri: bela; radosti, svobode, miru in čednosti, — modra; vere, trdnosti, zvestobe in stalnosti, — rdeča; junaštva, smelosti, srčnosti in ljubezni. Nosilec teh vrlin nam bodi vsak Slovenec trezni! Plapolaj nam v siju blagoslova zmage, za blagor naroda in srečo očetnjave! Previhari vse viharje, na pohodu slave, za trajno svobodo slovenske države! Karel Mauser Naša mladina Življenje vsake večje skupnosti, ki hoče biti bogata, raste iz pretakanja idej in stremljenj starega in novega rodu. Spreminjanje v času prinaša odmiranje starega in cvetenje mladega in to je naravna pot, ki jo moramo sprejeti ne z resignacijo, ampak z veseljem. Mladina ni nekaj kakor potaknjenci rož, ki jih presajamo tako, da jih vtaknemo v zemljo. Mladina smo dejansko, mi, so reinkarnacija naše mladosti, če smemo tako reči. To so mladike na drevesu, ki odženo iz starih vej, da more tudi staro drevo cveteti naprej. Kako naj starejši rod gleda na mladino, kako naj starejši rod sprejema njena stremljenja in njeno dejavnost, je eno najbolj važnih vprašanj v vsaki skupnosti. Predpostavljati je treba tole: Mladina, njena stremljenja nam nikdar ne smejo biti sredstva, ki bi nam služila, temveč nam morajo biti cilj, ki naj dopolni sanje, delo in nehanje enega rodu. Biti moramo toliko jasni, toliko močni in toliko načelni, da bo mladina v staršem rodu videla nit, ki jo mora vezati naprej, ne zgolj iz spošto-Var|ja do starejšega rodu, ne iz občutja, da bi ga ne žalila, temveč iz zavesti, da je to njena naloga. Dokler načelnosti, jasnosti in iskrenosti v nas ne bo, dotlej v mladini ne bomo zbudili resničnega občutja, da je ne mislimo porabljati v svoje namene, temveč da ji želimo le ugladiti pot, da ji želimo Usmeriti prekipevajoče sile za pozitivno in ustvarjajoče delo. Zavedati se moramo, da je starejši rod kakor žerjavica, ki sicer daje močno toploto, toda ne sveti daleč kakor plamen, ki visoko plahuta. Bili smo uekoč, toda tisti bo nekoč tudi ta mladina. V nas starejših je, da ji to Pokažemo in to razložimo. Naš odnos do mladine ne sme sloneti le na ukazih, ampak na temeljih, ki smo jih že mi podedovali in v katerih •iti dovolj prostora za prve poskuse lastnega zidanja. Na ta način bo mladina mogla pokazati svojo zrelost. To si mladina želi. Morda bo v svoji vulkanski eruptivnosti storila več napak kakor si jih želimo, toda tudi ob napakah ji bomo tako ohranjali voljo za delo. In prav to je, kar želimo. Nič nam ne pomaga mrtva mladina, naj bo še tako dobra in vdana, če v njej ni volje. Ne udarimo po vsaki napaki in nikdar ne delajmo vtisa, da jih mi sami ne delamo, čuden bi bil človek, ki bi napak ne delal. Trdno >sem prepričan, da mladini v starejšem rodu imponirajo najbolj tisti, bi jih ni sram priznati, da se tudi zmotijo. To priznanje je ena najboljših vzgojnih metod, ki nam mora mladino približati. Za nas starejše je verjetno to najbolj boleča točka, toda prav ta Prinaša skupnosti največji blagoslov. V emigraciji si ne moremo privoščiti janzenizma in utesnjenosti v Stare kalupe, čas se je spremenil in starih kolovozov ni več. Vsevprek so nova križišča, nove ideje, nova stremljenja, ki jih bo starejši rod mogel usmerjati v pravo smer le tedaj, če bo iskren v priznanjih, v utemeljitvah, če bo pustil ob načrtih tudi prostor za opazke in Pripombe in če bo znal prepričati mladi rod, da more nov čas graditi samo zaupanje v treznost starejšega rodu in zaupanje v iskreno voljo mladega rodu. Pokazati morajo to dejanja na obeh straneh. Če bodo, smo rešili bodočnost in to je nazadnje želja nas vseh in naš skupen cilj. Če kdaj odpreš usta, morajo tvoje besede več veljati kot molk. Arabski pregovor Vabil« slovenske iialadinv ob ‘SSMetiaifi V Clevelandu delujoča Zveza slovenske mlad me je v ..Ameriški domovini11 objavila vabilo na spominske svečanosti. V tem vabilu pravi: „Mi sinovi in hčere tistih, ki so se borili za svobodo, vero in domovino, bi radi ob tej priliki javno izrazili svojo hvaležnost za žrtve naših padlih junakov, kakor tudi svojo hvaležnost za nezasluženo srečo, da smo se rodili v svobodni Ameriki. Zavedamo se, da danes svobodni svet, bolj kot kdajkoli prej, pozablja na ideale, za katere so se borili naši starši in naši mrtvi junaki. Zavedamo se, da bomo morali mi ohranjevati za bodoči rod te svete in žive ideale. Zavedamo se, da če ne bi božja previdnost pred tridesetimi leti rešila naših staršev pred bratomorilnim pokolom, tudi nas ne bi bilo. Zato mi, slovenska clevelandska mladina, vse lepo vabimo, da se udeležite teh dveh spominskih prireditev. Na nas in na vas vseh je, da pokažemo, da še cenimo žrtve deset tisočev, ki so kot cvet takratne slovenske mladine dali svoja mlada življenja za svobodo, vero in domovino." To lepo vabilo so v imenu Zveze slovenske mladine podpisali: Peter Dragar, iMilan Gorenšek, Martina Košnik, Mojca Slak, Janez Tominc in Janez Vidmar. Gornje vabilo je napravilo v vsej slovenski javnosti najlepši vtis. V imenu slovenskih protikomunističnih borcev združenih v ZDSPB, sta Karel Mauser in Vinko Rožman podala izjavo, da se borci pridružujejo tej mladinski spominski proslavi in zato odpovedujejo svojo lastno proslavo, da se tako ob 30-letnici pokaže edinost starejše in mlajše generacije glede slovenskih življenjskih vprašaj- Namesto rož na f/rob svojega velikega prijatelja in dobrotnika gospoda VILKA ČEČA, lastnika tiskarne Vilko, kjer se že mnogo let tiska „Vestnik“, je Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini darovalo 50.000 pesov m/n za Zavetišče škofa dr. Rožmana. Važno ameriško zagotovilo (ako bo le držalo) Lansko leto je znova vzplamtelo vprašanje cone B na Primorskem. Italijani so v svoji napadalni protislovenski politiki znova zahtevali cono II zase. In ne samo cono B, zahtevali so celo vso Istro in Dalmacijo. Narodni odbor za Slovenijo je v obrambo slovenskih pravic poslal dne Id. decembra 1974 ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju posebno vlogo, v kateri je bil podrobneje razložen položaj v coni B, ki ima ogromno slovensko večino, in ki je bila skupaj s Koprom in okolico z londonskim Memorandumom o sporazumu z dne 5. oktobra 1954 prisojena Jugoslaviji. Sklep vloge NO se je glasil: ,,Zato smatramo, da bi bil sedaj najprimernejši trenutek za potrditev mednarodno priznane sedanje meje med bivšima cona-ma A in B kot razmejitev, ki ju ne smeta kršiti ne Italija ne Jugoslavija." Na to vlogo je dobil tajnik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Ludovik Puš od ameriškega zunanjega ministrstva pismen odgovor z datumom Ul. aprila 1975. Pomožni tajnik za javne zadeve Carol C. Laise navaja v odgovoru, da piše po naročilu zunanjega ministra Kissingerja in poudarja, 'la so sedanje stanje na Primorskem določile in podnisale dne 5. oktobra 1954 Italija, Jugoslavija, Anglija in Združene države Amerike. Važna pa sta zadnja dva odstavka, ki se v izvirniku glasita takole: „On tlie occasin ,cf the signature of the London Memorandum of Vnderstanding, the United States touk the positian that it \vouId give no support ta, claims of V ther Yugoplavia or Italy to territory undV/ the sovereignitv or administration of' the other. The US Government continues to adhere to this position." Slovenski prevod: Ob podpisu londonskega Memoranduma o sporazumu so Združene države' zavzele stališče, da ne bodo nudile nobene podpore zahtevam Jugoslavije niti Italije po ozemlju pod suverenostjo ali upravo druge. Ameriška vlada še vedno stoji na tem stališču." S tem odgovorom imamo Slovenci v rokah uradno zagotovilo Združenih držav, da ne bodo podprle italijanskih zahtev po slovenskem Primorju (cone H in drugih krajev). Upamo, da to zagotovilo ne bo doživelo iste usode kot so ga doživela zagotovila Vietnamu in Kambodži. * * * Podprite Zavetišče škofa dr. Rožmana z nakupom najmogočnejše slovenske emigrantske knjige „Martin Fierro". — Cena 150,00 pesov. Trije temelji Na letošnjem romanju vseh Slovencev v Lujan je msgr. Orehar podal med drugim tudi tele misli: K Mariji smo prišli Slovenci, da se ji zahvalimo za srečno rešitev, nekateri po 45, drugi po 30 letih odhoda iz domovine. Tistim, ki so trpeli pod črno diktaturo fašizma, na istem mestu danes že postavljajo spomenike, žrtvam izpod rdeče diktature komunizma pa do danes na kraju samem ni dovoljeno postaviti spomenikov. Postaviti jih moramo mi tu v svobodi. Spomenik naj jim bo naša ljubezen do družine, skupnosti in Cerkve. DRUŽINA je košček raja, ki je na svetu ostal po grehu. Na življenje v družini je treba zgodaj pripraviti mlade ljudi, ko jim govorimo o potrebni ljubezni, katera je tudi trpeča, združena z žrtvami. Spoštovanje jim je treba privzgojiti do družinskega življenja, katero ima svoj posvečeni vir v zakramentu sv. zakona, ki je prav tako svet kot Evharistija. Pokazati jim zakon kot nerazdružno ustanovo, v kateri človek tudi pri posredovanju življenja z vso odgovornostjo ni absoluten gospodar, od božjih postav neodvisen. Zgled očeta in matere je v družinski vzgoji najvažnejši nauk vere in življenja ter medsebojnega spoštovanja. Oče in mati jim vlijeta spoštovanje do skupnosti in njene zgodovine ter do Cerkve, v katero po krstu svoje otroke vključijo. SKUPNOST nam je po narodu posredovala fizično življenje in naravne dobrine našega kulturnega zaklada. Priznati moramo to in biti na vse ponosni ter po svojih možnostih skrbeti za množenje teh dobrin pri sebi in posredovati drugim preko vseh ustanov, katere moramo vsi vzdrževati v življenju in dejavnosti. CERKEV nam je posredovala nadnaravno življenje in nam je bila v letih trpljenja prva in včasih edina tolažnica. Velikega pomena je Cerkev za vse človeštvo .odločilnega za nas kristjane ter zgodovinskega za Slovence. Ponosni bomo nanjo kljub temu, da vemo, kako tudi v njej ni vse brez pomanjkljivosti. Je v sebi božja ustanova, zato jo spoštujemo, in pri njenem poslanstvu po svojih možnostih tudi sodelujemo, da more tudi med nami Slovenci v izseljenstvu opraviti svojo nalogo. Molili bomo posebej za duhovniške poklice, da bomo sami po slovensko oskrbljeni in da Cerkvi ne zmanjka njenih služabnikov. Dr. Ludovik Puš NAROD - DOMOVINA - BOC Jutro za jutrom se je v onih težkih dneh največje narodove stiska °glasila vesela, skoraj prešerna popevka tamkaj izza nove carinarnice ob Vilharjevi cesti za ljubljanskim glavnim kolodvorom. Tam smo stanovali tik ob carinarniškem stanovanjskem bloku in ob dolgi, lepo tlakovani in na °bt'h straneh z vitkimi jagnedi obsajeni cesti. Zadaj za blokom je prej samevala zapuščena žandarmerijska kasarna, iz rdeče opeke v nadstropje 2idana stavba, ki pa že dalj časa ni več služila svojemu namenu. V tistih n socialni obraz 20. stoletja. Ti možje so: Marx, Engels, Lenin in Stalin. Ni mogoče v nekaj vrsticah podati niti približne življenjske podobe kar štirih m°ž, za zgodovino najnovejše dobe brez dvoma pomembnih. To bi tudi daleč Presegalo moj namen. Hotel bi podati le nekaj zgodovinskih drobtinic o teh 'Pozeh, kot že tudi sam naslov pove. 1. Kari Marx (1818 — 1883). Utemeljitelj marksizma je Karl Marx, rojen v Trieru v Nemčiji. Sin judovskega advokata, ki je z vso družino prestopil v protestantizem. Karl Je bil v svojih študijskih letih v Berlinu (1836—1846) zelo aktiven član biožka mladih intelektualcev, ki se je hudomušno imenoval ,,doktorski klub“. ' intelektualci so veliko razpravljali o Heglovi filozofiji, ki je bila ravno |(daj moda v Nemčiji. Predajali so se tudi ostrim kritikam pruske vlade. 81 so bili tudi bojeviti ateisti. Marx se je ukvarjal tudi z novinarstvom, vai mu Je pripravilo resne težave pri vladi. Predno bi ga policija mogla PUjet«, se jc umaknil iz Nemčije in sicer začasno v Francijo in Belgijo, od. koder pa je tudi moral iti. Tako se je končno, star šele .'11 let, nastanil v Londonu, kjer jc živel do smrti. Vse svoje nadaljne življenje je posvetil teoretičnemu utemeljevanju in praktičnemu izvajanju proletarske svetovne revolucije. V Londonu se je seznanil z Engelsom in ostal z njim v prijateljstvu vse življenje. Marc, kot tudi Engels, je bil zelo ploden pisatelj. Vendar mnogo tega, kar je spisal, tedaj ni našlo založnika, ampak jo šlo šele pozno po njegovi smrti že v Moskvi v tisk. Vc.iko reči sta Marc in Engels napisala skupno, vendar iz njunih spisov ni lahko razbrati, kaj sta večkrat sploh hotela povedati. Celoten Marcov nauk je mogoče razbrati samo na podlagi vsega, kar je napisal, vštevši celo privatna pisma. Glavno Marcovo pisano delo nosi naslov „Kapital“, v katerem razpravlja o kapitalističnem gospodarskem sistemu. Samo prvo od štirih knjig je dal natisniti Marc sam, ostale knjige je pa potem izdal šele Engels, ki jih je pa prej nekoliko po svoje predelal. V Kapitalu se je Marc izkazal za ostrega opazovalca 'n odličnega analitika gospodarskih razmer. Marsikaj je pravilno videl, večino niegovih napovedi glede bodočega gospodarskega razvoja pa so znanstveniki že prej zavrgli in jih je potem tudi dejanski ] azvoj izkazal kot napačne. V letih 1804—1876 je bil Marc skupno z Engelsom duša ..Mednarodne delavske zveze" (kratko Internacionala). Marc je bil po naravi diktatorski, zato se je sčasoma sprl skoro z vsem' svojimi prijatelji in sodelavci in tako uničil tudi Internacionalo. Večina njegovih spisov je napadalnega značaja proti socialističnim tovarišem in delavskim voditeljem. Zlasti njegova korespondenca nam ga kaže kot zelo častihlepnega, strastnega in zaradi stalnih neuspehov tudi zagrenjenega človeka. Živel je precej skromno in je bil v glavnem navezan na gmotno pomoč svojih somišljenikov, zlasti Engelsa. Zadnja leta je preživel v veliki samoti, izgubil je tudi ves vpliv na delavsko gibanje. Njegovega pogreba se je udeležilo 8 oseb. To je bil Karl Marc. 2. Friderik Engels (1820 — 1891) Ril je sin bogatega tekstilnega tovarnarja v Barmen-u, ki je imel svojo drugo podjetje v Angliji in sicer v Manchesteru. Mesto Manchester je znano po tem, da se je liberalni kapitalizem, ki je tu še posebej prospeval. po njem kratko imenoval tudi manchesterski kapitalizem. Engels je od mladih let na lastne oči videl veliko bedo, ki jo je povzročal brezobzirni kapitalizem. Iz teh prvih izkušenj je, 28 let star, napisal knjigo ,,Položaj delavskega razreda v Angliji". Zavzel se jo kmalu za iste misli kot Marx, s katerim se je prvič videl v Parizu leta 1944. Kot Marc je tudi Engels smatral zasebno lastnino proizvajalnih sredstev za vzrok vsega socialnega zla. Ker je Engels že kot 17-leten mladenič imel odgovorno mesto v očetovi tovarni in tako bil v neki meri sokriv za bedno stanje delavstva, je zelo trpel v tem položaju. Tako je leta 1845 pisal Marcu: ....posebno pa je stra- šno, da sem sam ne le buržuj, temveč celo tovarnar." Eno leto zatem je za- Pustil očetovo tovarno in se popolnoma predal revolucionarnemu gibanju. Čez Pet let je spet stopil nazaj v tovarno, ker je videl, da bo tu zase in za Marxa dobil lahko potrebna sredstva za vzdrževanje. Po 20 letih dela je toliko prihranil, da jv potem sam in delno tudi Marx živel brezskrbno ves ostali čas življenja. Morda se je že tedaj ravnal po načelu komunistične morale: „Do-h1"0 je, kar služi revoluciji." Spisal je več knjig, zlast' filozofskega in svetovno nazornega značaja, če je glavna zasluga Marxa, da je utemeljil zgodovinski materializem, je pa dialektični materializem, torej poskus filozofsko utemeljiti komunistični nauk, skoro izključno delo Engelsa. Seveda sta pa fidvn od dragega v nauku odvisna. 3. Lenin (1X70—1924 ) Lenin je bil Rus, s pravim imenom Vladimir Iljič Uljanov. Njegov oče 'e Pripadal nižjemu plemstvu, po poklicu pa je bil šolski nadzornik. Leninov' starejši brat Aleksander se je kot študent zapletel v revolucionarne akcije 'n je s somišljeniki nameraval izvesti bombni napad na carja. V zadnjem trenutku je bila zarota odkrita. Leninov brat je bil obsojen na smrt in obe-šen. Ta dogodek je naredil na mladega Lenina strašen vtis. „To mi bodo Plačali, prisegam jim!" Te Leninove besede komunistični zgodovinarji izrecno poročajo. Eno leto pozneje mu je prišla v roke nrva Mantova knjiga ' ° pravnih študijah in kratkem izvrševanju advokatskega poklica se ie popolnoma predal revolucionarnemu gibanju. Kmalu jv bil prijet in za 3 leta obsojen na izgnanstvo v Sibiriji. To je bila za revolucionarje pogosta, pa nič *'aj težka kazen. Država je Leninu plačevala stanovanje in hrano, le od časa do časa se je moral javiti krajevni policiji. Sicer je pa delal, kar je hotel. Lenin se je v tem času brezskrbno posvečal igranju šaha in lovu, hkrati je pa nemoteno naprej bral in pisal revolucionarne članke. Tam se 'p tudi poročil. Po končanem izgnanstvu so je kmalu izselil v inozemstvo, kjer je z drugimi ruskimi emigranti začel izdajati revolucionarni list Iskra. ^ o Poklicnih tihotapcih je bil dolga leta vtihotapljan v Rusijo in bran po VssJ širni Rusiji. Ko je bil Lenin v Sibiriji, so marksisti ustanovili v Rusiji „Rusko so-< 'demokratsko delavsko stranko," v kateri je pa kmalu prišlo do razkola. Čl,in te stranke je bil tudi znani filozof Berdjajev, ki pa se z mnogimi dru-h‘mi ni mogel zadovoljiti z izredno preprosto teoretično podlago marksiz-n,a in je zahteval globljo utemeljitev podviga. Ta zahteva pa je pri večini, , tR1'1 je bilo Ie za dosego praktičnih ciljev, zadela na velik odpor, zaradi ai’ 80 ti intelektualci izstopili iz stranke. Na drugem strankinem kon-Pesu, leta 1903 v Londonu, je prišlo po zaslugi Lenina do nove ločitve v Jsevike in manjševike. Lenin je zahteval strumno, revolucionarno orga-dacijo, mnogi dragi so bili pa za rahlejšo povezanost. Leninova struja je uia večino, zato so se od tedaj naprej imenovali „boljševike“ (večince), u£e so pa imenovali „manjševike“ (manjšince). Leta 1917 je izbruhnila v Rusiji revolucija, kar je Lenina samega zelo presenetilo, ker je po njegovem „znanstveno-teoretičnem“ prepričanju bilo nemogoče, da bi v tako nazadnjaški deželi prišlo do česa takega. Ko pa je bila vstaja že v polnem teku, je nemški generalni štab dal Leninu in nekaterim njegovim revolucionarjem na razpolago železniški vagon, v katerem so se vtihotapili v Rusijo. Njegov namen je bil vojno z Nemčijo čimprej končat1. Kot plačilo za to nemško pomoč je Lenin obljubil, da se bo Rusija brezpogojno predala, kar se je potem tudi zgodilo v Brest-Litovsku. Car se je odpovedal, v zakonodajni skupščini so boljševiki pri volitvah dobili le 25% glasov. Sicer pa Leninu ni šlo za demokracijo, njegov cilj je bila dik- tatura. S pomočjo nekaj edinic vojske je razbil skupščino in po strašnih dnevih terorja prevzel vlado. To je rojstni dan komunistične strahovlade na svetu. Leninova pisana dela so zelo obširna. So to v glavnem govori, članki in revolucionarne brošure. Med temi deli je tudi ena filozofska knjiga in zapiski za pol druge. Omenjeni filozofski spis obstoji večinoma iz navedkov in sramotenj svojega nasprotnika Macha, proti kateremu je bil spis naperjen. Naj navedem tukaj nekaj značilnih izrazov Leninovega besednega zaklada — stil, ki ga najdemo v vseh njegovih spisih. Na straneh 80—85 tega spisa (pa lahko odpremo knjigo kjerkoli, povsod je jezik isti) imenuje npr. svoje filozofske nasprotnike „naivneže“, „stare lisjake", „besedne akrobate," ,,polovičarske teoretike," „reakcionarje," „modne norce, ki omamljajo svoje bravce;" njihova filozofija obstoji „iz zvitosti, je brezprimerna zmešnjava", »nedopovedljiva absurdnost, prikrivanje," »filozofski mišmaš" io še mnogo drugega. Lenin nikoli ne reče, da bi se njegova nasprotnika Kant in Mach kje zmotila, ampak to izrazi napr. na tale način: »Nesramni poskus teh filistrov, kako bi delavski razred potegnila za nos, moramo končno vendarle razgaliti" Še hujše govori o ekonomistu Mackay-u: »S....a, tepec, ničvrednež, ki je iz ducata drugih knjig nanesel skupaj polno obrekovanj o radikalnih demokratih." Ždanov je v svojem znanem govoru pred sovjetskimi filozofi v letu 1947 to Leninovo izražanje označil kot »zgled boljsevi škega boja proti nasprotnikom." Očividno Leninu ni šlo za resnično spoznanje stvarnosti, ampak za orožje v boju proti malomeščanski družbi — orožje, ki si ga je skoval v svojem »svetovnem nazoru." 4. Stalin (1879—1953) Njegovo pravo ime je Jožef Visarionovič Džugašvili. Njegova mati ffa je za ceno velikih žrtev dala študirati v semenišče v Tiflisu, od koder je bil pa kmalu zaradi nediscipline izključen. Zgodaj že se je priključil revolucionarnemu gibanju. Leta 1907 je po Leninovem naročilu z nekaj drugimi boli' Sevi ki oropal denarni transport. Večkrat je bil v ječi, večkrat je tudi ušel h nje. Lenin ga je pritegnil k ožjemu strokovnemu delu, a je končno dobil sam strah pred njim. V Leninovem testamentu beremo: »Stalin je preveč oduren in ta napaka — čeprav je med nami komunisti sama po sebi znosna — postane neznosna v pisarni generalnega tajnika. Zato predlagam, da se najde kakšno sredstvo, kako Stalina iz tega mesta odstraniti in namesto njega imenovati koga drugega... ki bo bolj potrpežljiv, lojalen, pri -laznejši do tovarišev in manj samovoljen. . Z ozirom na odnos med Stalinom *n Trockijem, o katerem sem govoril zgoraj, to ni nobena malenkost.. .“ A Stalin je ob smrti Lenina imel že tolikšno moč, da je ugnal vse sv°je tekmece. Od 22 članov centralnega komiteja stranke v letu 1917, se 'zdi da je poleg Lenina umrla naravne smrti le še gospa Kolon ta j. Smrt dveh članov je uganka, ostalih 17 pa je dal Stalin postreliti ali pa dru-kače pomoriti, če je Stalin že s svojimi najožjimi sodelavci postopal tako, s‘ je lahko misliti, kako je postopal s svojimi nasprotniki in sovražniki. Zgodovina ne pozna nobenega zločinca, ki bi prizadel približno toliko gor j i svojemu lastnemu narodu kot Stalin, in vendar s3 v komunističnih deželah še danes njemu na čast poimenujejo ceste, mesta in se mu postavljajo spomeniki. Sicer ju pa to že bližja zgodovina, ki je nam še sveža — saj je Pa tudi trajala skoro SO let. La pustimo druge stvari iz njegovega burnega življenja in delovanja ob strani. Samo ono zanimivost še Stalina komunistična propaganda prikazuje tudi kot „največjega filozofa vseh časov." človek bi o tem proslavljanju seveda rad vedel, katere so njegove filozofske stvaritve. Tu pride Pa v veliko zadrego. Lenin je spisal vsaj eno in pol knjigo filozofskih spisov, od Stalina poznamo pa en sam (!) filozofski sestavek, o katerem se splošno sodi, da ga je napisal Stalin Je to 2. del četrtega poglavja iz knjige „Kratrx nauk zgodovine komunistične partije Sovjetske zveze." Vsebina članka je vzeta v celoti iz Leninovih del, samo razdelitev je Stalinova in prav ta je napačna! Kljub temu zares skromnemu filozofskemu prispevku ne samo vsakdanja propaganda, temveč tudi resne knjige imenujejo Stalina „velikega, genialnega, brezprimernega filozofa “ „glas čiste resni ■ co-‘ To je mogoče razumeti kvečjemu iz pojma resnice, kakor ga je skovala komunistična stranka, po katerem je resnično to, kar koristi stranki. Zad-uj° odločitev o tem, kaj je resnično, lepo in dobro je v rokah vodstva stranke oz. njenega voditelja in ta se ne more motiti. Kdor pa najprej m pravzaprav edini in dokončno spozna, kaj je resnično, dobro in lepo — *u Pa res zasluži naslov „največjega genija vseh časov “ In dejansko je komunizem Stalina počastil tudi s tem naslovom. Neka znanstvena revija jr Stalinu poklonila prvo številko in ga v njej imenuje „največjega znanstvenika naše dobe" (čeprav ni napisal nobenega znanstvenega članka). V uvo-delavi teh poglavij je pisatelj pokazal na nadnaravna sredstva, potrebna Za naše življenje: spoved, obhajilo, maša, molitev. Kdor bo ta nadnaravna s:‘edstva spoznal, razumel in sprejel, bo znal pravilno reševati številna in pletena življenjska vprašanja, tako n. pr. vprašanja o smislu trpljenja, 0 pomenu veselja, o odnosih do družbe, do mlajših in starih. Zlasti pa bo znala mladina reševati svoje mladostne probleme in razmerja do drugega sPola. Na eni strani so dani staršem napotki za pravilno vzgojo otrok, na 'hugi strani pa so dani mladini nasveti za samovzgojo. Cilj je: vzgojiti močne krščanske značaje, osebnosti. Zadnje poglavje z naslovom ,,Slovenska skupnost" sega nekoliko izven konteksta te knjige, pa jv prav, da ga je avtor vključil v knjigo. V tem mglavju navaja pisatelj nekatere sodbe o Slovencih, poda kratek oris slovenske zgodovine in popiše lepoto slovenske zemlje. Nato govori o novi domovin , " našem poslanstvu in še posebej o poslanstvu mladine. Poudari pomen slovenskih šol v zdomstvu, pomen našega tiska, naših organizacij in zlasti S‘Lvenskih domov. Avtor je poln pohvale za to delo in ob zaključku knjige navaja resolucije Slovenskega dneva iz leta 1974 in molitev pisatelja Karla Mautserja, ki se glasi: „0 Bog, ki si slovenski narod ustvaril majhnega po številu, da bi >n,'Oel biti velik po spoznanju, ne odreci mn daru treznosti v sodbah in d ' u prizanesljivosti ob napakah, in daj mu milost, do bi čas porabljal luko, da pred obličjem narodov zemlje odseval Tvojo veličino in bil velik v Tebi. Amen.u Za vsakega Slovenca, zlasti pa še za slovenskega protikomunist.enega borca in za njegove otroke, je Hanželičevo „Naše življenje" pravi kažipot ?-a človeka vredno življenje. Potrudimo se, da bo naša doraščajoča mladina l'obila to knjigo v svoje roke in jo prebirala. Ji bo v veliko korist. R Smersu 1'isma uredništvu Adrogue, 9. junija 197r> Spoštovani g. urednik! Predvsem bi Vam rad čestital k pomembnemu doprinosu za gradivo naše medvojne zgodovine, ko ste na str■ 1)0-02 Vestnika XXVI, št. U-0, 197r> prinesli „Bankovce Hranilnice Ljubljanske Pokrajine “ Mlajši rod bo ob tem gradivu menda kar presenečen. Upajmo, da se pomembnosti tega zgodovinskega dejstva vsi tudi pravilno zavedamo. Zaradi večje zgodovinske točnosti bi rad dodal samo sledeče: Do emisije teli „Rupnikovih lir,“ kakor so šle v zgodovino, ni prisl) „zaradi pomanjkanja italijanskih lir." Vaš sodelavec bi se izrazil bolj točno če bi zapisal samo: „General Rupnik je izposloval. . — Vsekakor se boste gotovo še spomnili, da. so bile italijanske lire vse do koncu tudi v Ljubljanski pokrajini v zadostni meri razpoložljive. Najbrž Vam tudi ni ušlo iž spomina, da so nekateri krogi „Rupnikove lire" celo zavračali in smešili — sebi v škodo• Zaradi vezanega dobroimetja Hranilnice Ljubljanske Pokrajine pri Banca d’Italia so namreč bile po vojni zamenjavane po občutno bo h' šem tečaju kot italijanske lire. Z ,,Rupnikovimi lirami" je bilo kot z „Rupnikovimi znamkami." Tud' v tem slučaju je general Rupnik „izposloval," da so bile najprej prežigo-sane italijanske znamke, nakar je bila izdana serija pristnih ,,Rupnikovih■ znamk". Tudi te „Rupnikove znamke" niso bile samo izredno lepe in po tehnični izdelavi na višku, temveč so imele takoj po vojni zavidljivo ceno na mednarodnem filatelističnem trgu. Danes so gotovo še neprimerno ver vredne. Rilo bi hvalevredno, če bi kdo, ki ima kompletno serijo ali vsaj nekaj teli „Rupnikovih znamk," omogočil, do bi ostale tudi kot pomemben zgodovinski dragulj ohranjene v reprodukciji, kot ste v Vestniku to tako pohvalno naredili z „Rujmikovimi lirami-" — Kot zgodovinsko zanimivost, naj omenim samo še, da general Rupnik som ni dobil nobene serije teh „svojih“ znamk. Njemu so v sicer prekrasnem albumu poklonili samo serijo prežigosanih italijanskih znamk — nekompletno.. . Hvaležen Vam bom, če boste te moje vrstice objavili v Vestniku kot majhen doprinos za zgodovinsko gradivo v tem predmetu, in Vas lepo pozdravljam dr. Stanko Kociper Gospod urednik! Prosim za objavo naslednjega: Prijatelj iz Kanade mi piše v zvezi z mojim člankom Pot vase (Vestnik 1/3 — 1975 — XXVI) naslednje: „Moj komentar: nedvomno je obisk za politične emigrante neprimeren* toda dvomim, da je po .10 letih oportuno proti temu voditi kampanjo, ^er ■'le s tem nekako ustvarjata dve fronti. Na eni strani bomo mi, ki domov ne mislimo iti pod tem režimom, naše število bo po sili razmer Vedno manjše, na dragi strani pa bo večje število takih, ki bodo domov hodili, fo še posebno velja za Kanado, kjer smo itak pomešani z ekonom-"ho emigracijo v merila SO :20 v korist ekonomske. Naše delo bi morah hiti,, da pridobimo na našo stran ekonomske emigrante, in sigurno jih hoaio odbili, oko bomo zavzeli stališče NE HODITE DOMOV." „Moj dragi argument bi bil, da ti povratniki, oko se doma primemo obnašajo in dajo rojakom vtis, da se zunaj v svobodi boljše živi, s tem Popravljajo pot k rešitvi, ki si jo vsi želimo. Menda je nek Kanadčan 11(1 piknika v Škofji loki dejal, na megafon, da ni primemo, da se piknik Vl'ši v Škofji loki zaradi pobitih nasprotnikov — in je k sreči odnesel kožo na varno. — če je tako bilo, potem je ta Kanadčan napravil za vas bolj koristno dejanje kot pa je ne vem kakšen govor med nami v inozemstva, hi ze vsi vse to vemo. Gre za to, da se doma začuti, da opozicija obstoja, vepra v j c še Ulico malo udarna." Hvala lepa za objavo. Pavle Rant /VAŠI JI KIHATI PRISRČNO ČESTITAMO! V drugi polovici letošnjega leta bo nova vrsta naših zvestih in odločnih Protikomunističnih borcev praznovala svoj življenjski jubilej — večji ali manjši. Ne bomo navajali življenjepisov teh soborcev, saj bi ti življenjepisi Papolnili debelo knjigo. Izrekamo jim samo skromno toda kar najbolj Prisrčno čestitko k obletnicam, ki jih bodo po božji dobroti doživel1. Obenem Pa se jim zahvaljujemo za delo, ki so ga opravili in ga še opravljajo za slove.iski narod. Zahvaljujemo pa se jim tudi za zvestobo idealom, za katere s" da med revolucijo borili in katerim so tudi pozneje ostali zvesti. so let Gerkman Franc, rojen 21. oktobra 1895 60 let Klobovs Peter, rojen 2(1. julija 1915 Hudorovac Avgust, rojen 28. avgusta 1915 Hirschegger Ernest, rojen 11. oktobra 1915 50 let Rot Zdenko, rojen 22. avgusta 1925 Oman Mirko, rojen 11. oktobra 1925 župnik Horn Jože, rojen 20. decembra 1925 Dobri Rog naj vsem tem in pa tudi tistim našim članom in prijateljem Paše organizacije, katerih rojstni datumi nam niso znani, podeli zdravja 'n moči za nadaljne delo za slovenski narod. imUŠTVEME VESTI Gilbert, Minnesota OBČNI ZBOR DSPB Dne 2. marca t. 1. je imelo DSPB v Gilbertu svoj 16. redni občni zbor na stanovanju društvenega predsednika Franca Krulca na Aurori. Občni zbor je začel in vodil predsednik Krulc, ki je pozdravil članstvo, ki se je v izredno lepem številu udeležilo občnega zbora. Posebej je pozdravil duhovnega vodjo č. g. župnika Šuštaršiča in tudi č- g. Dolšino. č. g. Šuštaršič je za uvod podal lepo in globoko duhovno misel. Nato so odborniki podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je DSPB uspešn ’ delovalo. Imelo je lepo spominsko proslavo, dalje proslavo slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Prebrano je bilo pozdravno pistno zveznega predsednika pisatelja Karla Mauserja, ki se odboru društva zahvaljuje za njegovo vestno delo, ter poroča o pripravah za proslavo .30-letnice Vetrinja, ki se bo izvršila s sodelovanjem clevelandske mladine. To je zelo razveseljivo, da se je ta mladina spontano odločila za počastitev žrtev komunistične revolucije. Jp to veselo znamenje za našo prihodnost. Na željo vseh prisotnih članov je bil za novo poslovno dobo potrjen ves dosedanji odbor. Predsednik Krulc se je za ponovno izvolitev lepo zahvalil in prosil navzoče za nadaljno sodelovanje pri delu društva. Cleveland OBČNI ZBOR DSPB Dne 9. februarja t. 1. je bil v Clevelandu redni občni zbor DSPB v Clevelandu. Občnega zbora se je udeležilo skoraj vse članstvo društva. Občni zbor je začel in vodil društveni predsednik Vinko Rožman, ki je pred prehodom na dnevni red zmolil kratko molitev za člane, ki so umrli v lanskem letu: za Franceta Severja, Jakoba Žaklja in Jožeta Dolenca ter tudi za rajnega župnika Praznika. Nato so odborniki podali poročilo o svojem delu v pretekli poslovni dobi. Po sprejeti razrešnici so bile volitve in je bil izvoljen ves prejšnji odbor. Predsednik Rožman se je zahvalil za zaupanje. Občni zbor je pozdravil zvezni predsednik Karel Mauser in se je v svojem govoru spomnil teh, ki so odšli v večnost ter pripomnil, da za vsakim umrlim nastane praznina, katero je težko izpolniti. Nekaj besed je posvetil tudi tridesetletnici konca druge svetovne vojne, ki je mnogim narodom prinesla mir in odrešenje, naši domovini komunizem in suženjstvo, nam pa begunstvo. Mauser je posebej pohvalil slovensko mladino v Clevelandu, ki je pokazala veliko zanimanja za proslavitev letošnje tridesetletnice Vetrinja. Hvaležni smo mladini za to njeno zanimanje in jo hočemo podpreti pri njenih načrtih za enotno in skupno proslavo Spominskega dne. Dalje se je Mauser zahvalil clevelandskemu društvu za bogato in plodno delo v pretekli poslovni dobi in še posebej se je prisrčno zahvalil predsedniku Vinku Rožmanu za njegovo izredno požrtvovalno delo v prid naše organizacije. Iskreno je čestital blagajniku Francu Tomincu k njegovi (50-let-nici in se mu zahvalil za njegovo vzorno poslovanje in ljubezen za organizacijo. Tudi se je Mauser zahvalil vsem, ki so molili za njegovo zdravje. Predsednik Rožman je nato s kratko molitvijo za uspeh dela v prihodnji poslovni dobi zaključil lepo uspeli občni zbor. Tone Meglič v sromiv + VILKO ČEČ 20. maja smo pokopali Vilka Čeča in tako njegovo res izmučeno truplo položili k počitku na drobnem košču zemlje tako neizmerno velikega Buenos Airesa. Vilko Čeč je odšel. Z njim je leglo v grob prvih 27 let svobodnega slovenskega tiska v Argentini, saj je njegova roka stavila noč za nočjo nepopisno dolge kolone in kolone črk. ki so potem bodisi v knjigah ali zbornikih, revijah ali brošurah, glasilih ali prospektih obletele ves slovenski svet: tako svobodnega v zdomstvu kakor onega pod režimom na rodni grudi. Ne bom preveč zapisal, če ga primerjam z Gutenbergom: ta je prišel v zgodovino, ker je tiskarski obrti odprl nova pota, Vilko Čeč pa zato, ker je vztrajno in dosledno branil slovensko stvar v vseh možnih variantah tiskarske obrti in s tem postavljal temelje tistemu, čemur danes pravimo Slovenija v svetu. Nikdar namreč ne smemo pozabiti, kako ubogi hi bili, ako ne hi bilo Vilka Čeča s svojo tiskarsko sposobnostjo Njegova smrt je zato eden najhujših udarcev za svobodno emigracijo. In dolga leta bodo pretekla, preden bodo vsi res priznali, kako bistveno je pomagal reševati slovenstvo. Hvala mu za vse, kar je storil. Vsemogočni Bog mu bo to gotovo priznal, kajti ne brez božje volje je bil Vilko z nami. Gospod Vilko! — Osebno zahvalo Vam moram izreči: boglonaj za .se garanje, vso potrpežljivost, vso pomoč in vso dobro voljo, Iti ste jo imeli z menoj kot urednikom, pa zahvalo vseh, ki z Vestnikom stojijo. Pavle Rant t LEO DEBEVEC Dne 25. marca letos je v tienevi (Ohio) umrl zvesti član naše organizacije in odločen protikomunistični borec Leo Debevec. Bil je nekaj mesecev težko bolan, pa je svojo bolezen Bogu vdano prenašal. Rajni Leo Debevec je bil rojen L novembra 1906 v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je sodeloval s četniško organizacijo pod vodstvom Jožeta Melaherja — Zmagoslava. Dobro je bil poznan tudi domobranski posadki v Št. Joštu nad Vrhniko. Po vojski je odšel na begunsko pot v Italijo in od tam se je leta 1951 preselil v ZDA. Ves čas svojega bivanja v Ameriki je bil član DSPB v Clevelandu in je redno prihajal na vse sestanke in prireditve, čeprav je stanoval nad 40 milj izven Clevelanda. Takoj po prejemu obvestila o njegovi smrti so ga šli kropit zvezni predsednik Karel Mauser in zvezni tajnik Jože Melaher ter predsednik DSPB v Clevelandu Vinko Rožman in več članov DSPB v Clevelandu. V pogrebnem zavodu so zmolili desetko rožnega venca. Dobri Bog naj mu nakloni večni mir in pokoj! Družini rajnega Debevca izražamo iskreno sožalje. J. M. EMI ŠKULJ V SPOMIN Dne 16. aprila t. I. je v San Antonio de Padna umrla gdč. Ema Škulj. Ni sicer nosila puške, pa vendar zasluži, da se je spomnimo v Vestniku, kajti bila je odločna in delovna protikomunistka in Jc ned vojno in komunistično revolucijo požrtvovalno pomagala borcem, njihovim družinam ter žrtvam naših trojnih sovražnikov — fašizma, nacizma in komunizma. Zvesta temu prepričanju in delu je ostala tudi potem, ko so ji partizani tik pred poroko ubili zaročenca Edvarda Mateta, člana Vaške straže. Kot zavedna protikomunistka je s svojimi starši, sestro Marjanco poročeno s soborcem Janezom Kraljem in bratoma odšla na begunsko pot, ki se je končalo v Argentini. Vsemogočni, kateremu je bila vedno zvesto vdana, naj ji podeli večno plačilo! Sm R Obiski thmmv Pričujoče vrste so povzetek različnih misli in mnenj, ki so jih podali nekateri emigranti različnih političnih pripadnost in seveda tudi starosti. Podajam jih zgolj v javno razmišljanje. Pavle Rant Povečanje števila obiskovalcev domovine je moč razlagati iz zelo Velikih in sila pestrih razlogov. Od bolezni in starosti svojcev v domovini Pa do prevzema dediščine, od uspešne akcije posameznikov, ki so se že prej vpregli v voz režima, od pomešanosti politične in ekonomske emigracije, od zavesti, češ sem Amerikanec in grem domov na obisk, iz radovednosti, Pouka, zbližanja z nepoznanimi sorodniki in še in še. V emigraciji je treba ločiti posamezne valove: odhodnih! iz leta 1945 zaradi politične, verske, ideološke linije; sorodniki teh odhodnikov zaradi združitve družin; ekonomska emigracija, beg v tujino in ne nazadnje tudi: nasprotniki režima, kateremu so nekaj časa služili, pa potem zavrgli. Ostajajo še sezonski delavci. Ob prvih pojavih obiskov domov iz vrst emigracije 1945 žal ni bila izrečena nobena uradna beseda: ni spregovoril Narodni odbor, nobena od obeh borčevskih organizacij, nobena obstoječa in še delujoča politmna stranka, noben cerkveni organ — da sem sploh ne štejemo raznih redov, ki imajo svoje središče v Ljubljani in so absolutno njemu podrejeni -hobvua vrhunska organizacija Slovencev v zdomstvu Skratka: šli smo se in se še gremo prave demokracije. Domov nikakor ne bi smeli iti tisti odhodniki iz leta 1945, ki so na dan zaključka svetovne vojne že nosili orožje odn. bili politično opredeljeni z domobransko narodno linijo. Ti so domovino zavestno zapustili iz nasprot-stva do prihajajočega režima in zato danes, čeprav je trideset let, tudi nimajo nikakega razloga, da bi isti režim priznali s svojim obiskom. Ali sinovi in hčere teh odhodnikov smejo domovino svojih staršev obiskati? Nekateri menijo, c'a nikakor ne, ker jih zvestoba ideji očetov 'n mater k temu veže, drugi pa, da je prav, ako odhajajo na obiske, ker 8 tem najbolj jasno izpričujejo slovensko prisotnost v svetu: in to prisotnost, ki se ne sklada s sedanjim režimom. Ekonomska emigracija se lahko vrača domov, kadar koli se ji zljub>, ker do režima zaradi popolnega pomanjkanja politične vzgoje v demokratskem smislu ni zavzela nobenega stališča, če ga pa je, potem bi bil tudi zanjo ponoven obisk samo priznanje režima, ki ji je včasih všeč včasih Pa ne. Pomota je bila, da Vatikan ni organiziral zdomskih cerkvenih skupnosti za posamezne narodnosti in je še tisto drobno pravico samoupravljanja odpravil s podreditvijo domovinskim cerkvenim oblastem. S tem je tudi slovenski cerkvi v svobodi delno okrnil svobodo. Zasliševanja doma so bila in bodo. Nesmisel bi bil, ako bi vsi emigranti enako odgovarjali. Za svobodo neprimerno pa bi tudi bilo, ako bi te obiskovalce na obisk politično pripravljali. Zato vsakdo vzame na svojo vest obisk sam, obenem pa tudi vse, kar doma brez potrebe pripoveduje in s tem lahko organizirani zdomski skupnosti in nje načelom škoduje. ZAVETIŠČE ŠKOFA DIt. GREGORIJA ROŽMANA Prispevki za zgradbo v poslovnem letu 1974/75 od 1.3.74 do 28.2.75. Ahlin Ivan .............. 500.— Amon Janez .............. 1.500.— Amon Marija ............. 70.— Avguštin Albin .......... 1.000.— Bat Roman ............... 101.— Benedičič Miha .......... 40.— Bidovec Anton ........... 500.— Bidovec Franc ........... 40— Blazinšek, druž ......... 500.— Bodnar Anton ............ 220.— Brula Janez ............. 26.— Buda Stane .............. 260.— Budinck Vojteh .......... 200.— Cerar Jože, Kanada ...... 320.— Cof Emil ................ 200— Čeč Vilko ................. 1.128— Dr. Dobovšek Jože ....... 100.— Dolenc Vencelj .......... 126.— Eiletz Tilda ................ 100— Erjavec Ida ............. 528.— Fink Nace ............... 25.— Frfolja Pavle ........... 150.— Golob Franc ............. 26.— Gričar Franc ............ 200.— Guštin Jože ............. 16.— Hladnik Nace ................ 200— Holozan Vera ............ 50.— Homovec Franc ........... 20.— prof. Horvat Lojze ...... 15.— Jagodic Florjan ......... 56.— Janežič Janez ........... 125.— Jerebič Stanko .......... 40.— Jeriha Marjan ............ 376.— Jožef Janez .............. 100.— Klemenc Franc ............ 26.— Koman Boris .............. 300.—- Dr. Komotar Anton, Nemčija ..................... 1.302,50 Koritnik Antonija ......18.416,70 Korošec Ivan ............. 471.—- Koščak Jože, Avstralija . . 1.085.—- Kožar Janez .............. 100.— Krajnik Janez ............ 200.—- Dr. Kremžar Marko .... 500.— Lesar Janko ................... 100.— Liga Žena-Mati, San Martin 30.—- prof. Logar Vinko ........ 344.— Malenšek Janez ........... 140.—- Mehle Franc .............. 500.—- Mikelj Janez ............. 60.— Milcelj Jože in Kristina .. 92,- Mikelj M. de Gaeta Ro- drlguez .............. 28.—- Musar, Piegari de, Dora . 4.000.—■ Mikuž Štefka ............. 500.—- msgr. Novak France .... 852.— N. N-i................ 19.386,— Petelin Albin ............... 1.000,— Pisk Nace ................ 50.— Plut Tone, Kanada .... 100.— R. F., Sao Pablo, Brazil 412,50 Repar Jože ............... 1.076.— Ribnikar Rudolf .......... 100.— Rigler Radi voj .......... 23.— Robič Franc, B razil .... 300,—• Rode Jure ................... 140,— Rus Srečko ................... 20.— Skvarča Stanko ........... 26.— Sirca Edvard ............. 326.— Škerlj Stane ............. 40.— Škulj Tone .................. 79,05 Štefanič Elza ............... 200.— Štuhec Martin ............... 367.— Šubert Ana ............... 80.— Šurman Božo ................. 200.— Šušteršič Marjan ......... 50.— 'Už. Švigelj Teodor .......... 74,— Tekavec Ivan ............. 31.— Tičar Benjamin ........... 100.— Tornaževič Lovro ......... 100.— Tomšič Branko ............ 76,— Triller Franc ................ 28,— Tršan Janez .............. 26.— Trtnik Marjan ............. 1.000.— i- rbančič Rajko ......... 50.— ^ahtar Lojze ............. 100.— Vester Franc ................ 526,— Zakrajšek Jože ........... 106.— Zakrajšek Marica ......... 50.— Zveza slov. žena in mater 1.524.— Verovnik Jože ............ 47.— Žužek Lojze .................. 76,— USA: Cimerman Leo ............... 184,80 Rejak Franc ................. 337.— Gaber Franc .............. 1.015.— Jakopič Marjan ............. 168,50 Kamin Franc .............. 70.— Lobe Berta .................. 84,25 •'tare Rudi ................. 205.— ^tohar Lojze, druž........ 320.— G Peka Francka ........... 165.— Retrič Lojze ................. 80,— Rupnik Franček .............. 84,25 Rupnik Viola ................ 84,25 ‘lL P. D. Tabor, Cleveland 9 014,75 Slapnik Janez .............. 168,50 Tominec Viktor ........... 330.— Zajec Milan .............. 168,50 Zorman Alojzija .......... 160.— Venezuela: Bandula Tončka ........... 62.— Bartol Ciril ............. 254,20 Boštjančič Anton ......... 124.— Grilc Janez ................. 142,60 Ilija Lovrenc ............ 124_____ Jakoš Anton .............. 142,60 Kelbič Jože .............. 142,60 Mayer Aleksander ............. 86,80 Razgoršek Jože .............. 142,60 Rojnik Ivan .............. 142,60 Sodja Maks ............... 248.— 80.046,55 Mesto cvetja za pokojnike: pok. Andrejak Marija: Gorjup Janez ........... 100.— pok. Bartoch Aleksander: Smerajc Cecilija.... 200.— pok. Bradaška Leo: Boc Milan ................. 250,— pok. Budinek Vojteh: Dr. Arko Vojko ......... 200.— Bavdaž Alojzij ......... 100.— ing. Matičič Anton .... 100.— Matičič Lina ............... 50,— Matičič Tomaž .............. 50,— Šivic Srečko ........... 100.— Šušteršič Božo ......... 100.— pok. Erjavec Lojze: Logar Vinko ......... 125.— Rovan Anton ......... 200.— Tomazin Vinko, druž. . . 200— Vester Franc. druž. . . . 200.— pok. Fink Nace: prof. Hafner Stane .... 100.— pok. Kožar Stane Gladek Viktor .......... 100-— Gorjup Janez ........... 100.— Gorše Anton ......... 100.— Raj er Simon ........... 100.— Rožanc, druž............ 100.— Slak Florjan ............... 615.— Tomaževič Lovro ........ 100.— Zrinšek, druž........... 50.— pok. dr. Lenček Ignacij: Aleš Ivanka ............ 100.— pi-of. Bajuk Božidar . . . 50,— pok. Lužar Stane: Zajec Milan, USA ___________ 82,50 pok. Lužovec Janez: Zupanc, bratje in sestre 300 — pok. mama: dr. Pezdirc Lado ....... 200.— pok. Mehle Alojzija: Fink Božo .................. 100.— pok. Mernik Janko: Aleš Ivanka ............ 100.— Amon Janez ............. 1 000.— Amon Marjan ............ 102.— Blejec Ema ............. 30.— Curk Jože .............. 100.— Dolenc Vencelj ......... 100.— Kržišnik Jože .............. 100,— Lichtenherg Herbert . . . 100.— Maček .................. 100.— N. N........................ 500,— Tomaževič Anton ............ 100.— Tomaževič Franc ........ 100.— Tomaževič Lovro ........ 100.— pok. oče in brat: Žerovnik Jože .......... 100.— pok. padli in pobiti domobranci 24. čete: Buda Stane ............. 300— pok. sestra: Rovan, druž............ 200.— Šilar, bratje in sestre . 1.000.—- pok. starši: Buda Stane in Anica, r. Cotič .................. 600.— Zrinšek Anton ......... 100.—• pok. Štepec Jože: Hren Franc, USA .... 400.— pok. Trši nar Slavko: Matičič Lina ............... 50.— Matičič Tomaž .............. 50.— pok. Trtnik Marjan: Bcdnar druž................. 50.— ing. Ecker, oruž....... 300.— ing. Matičič, druž..... 50.— Mežan Malči ........... 20 — S. D. Carapachay ...... 500.— Steinhaus, druž........ 200.— Zupančič Slavka ....... 10.— pok Žitnik Rudolf: Borštnik Maks ......... 200.—• Cof Emil .................. 100.— ing. Ecker Milan ...... 200.—- arh. Eiletz Marjan .... 100.— Erjavec Lojze in Ida .. 100 — Langus Milan ............. 100.— Mikuž Štefka .......... 500.—• N. N....................... 500.— Rigler Radi voj ....... 50.—- Rus Srečko ............ 400 — Tomaževič Lovro ........... 100.— Tomšič Branko ............. 200.— 13.184,50 Slika na desni platnici predstavlja letak, ki je bil razširjen v ZDA, in '<• podaja točen opis novega kolaboracionista z rdečim jugo-režimom — prnr. Rada Lenčka iz kolumbijske univerze. !/> Q < J > < 5i o 0 D Z P O uj (- 1 < r- K |s || * § £ Z O VI II S5 J* ? 1 V •o j ■5 > . .S II «r° | ! o 1 •s u b 9'5 li !! 'e Q I | A-> e r A 'j .a S ■g I" 'u t ~ fl a B & $ § 1 O ?-• | C" H H O ^ & -• V- , C.., -- - <3t v. 5 ^ofe v' a^.a ts| t,- r •§r/ 'z' t':‘. o h t* O »v* y lP &%£ l(X4 .3 " P” e s o o H r. • K-» *■- • .-1 , r 1 f > v*; a, t. p *r, (S I« fsižSpf.se »•■•j *s|p°5*s«, 5p§ šil|5§8|“ vsv r, ^&saj .rn 8tt*8\§«S -.^.av:,. Q rT ^i.i -- O?, H- ^•l^i-.yL..A^r P -.»vi. u" ►.■ — - * K P Ib V sef la°. I 1 H t: e* < »4 ... tSle *?%% g6|K»l"S B B *£ 3 V' '?hV. • p,ž č H P O ■Z |t a 'v. -4 >,o ^u\ pB^o ‘.sš^ -o P ;< £ 0 P er. .-. -p. -t yf?&% BBn^‘4 r- CTK’1 u p P \‘ A r) 8#3| |il68*%l-S .< U P tO H -/ ?5& r, h p p.. ; t ?»a o - x oo G ■_. > K . p f p p.. r - p -- p ^ : to *. •£ Q v.ib■•■ Vi£Tht£pB p, . p f H - ?- *a* > ^e *■ t. P* , H P P O PROTIKOMUNISTIČNI borec Dokumenti o komunistični revoluciji Franc Ižanec. Odprti (/robovi. I. Buenos Aires. V juniju 1965> Strani 128. Se ne dobi več. Franc Ižanec. Odprti grobovi. II. Bela krajino joka. Buenos Aires. V juniju 1970. Strani 184. Stane v Argentini 40 novih pesov, drugod 3 atu dolarje. Franc Ižanec. Odprti grobovi. III. Dolgo leta nedolžna kri napaja slovensko zemljo. Buenos Aires. V oktobru 1970. Strani 204. Stane v Argentini 50 novih pesov, drugod 4 a m. dolarje. Franc Ižanec. Odprti grobovi. IV. Posmrtni zagovor vetrinjskih jun kov. Buenos Aires. V avgustu 1971. Strani 320. Stane v Argentini 00 novih pesov, drugod 5 am. dolarjev. Miha Marijan Vir. Pravi obvoz osvobodilni /mate. /Čakaj smo se borih proti komunistični ..osvobodilni fronti". I. Uvodna beseda. Delo komunistične partije v kraljevini Jugoslaviji pvnl okupacijo. Buenos Aires. V meseca svečanu 1972. Strani 72. — Stane 15 novih pesov, drugod 1,25 dolarja: v zalogi so še zadnji izvodi. Miha Marijan Vir. Pravi obraz osvobodilni fronte. Zakaj smo se hordi ■proti komunistični ..osvobodilni fronti". II. Delo partije med okupacijo-Buenos Aires- V mesecu novembru 1972. Strani 368. — Stane v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,50 dolarjev. Miha Marijan Vir. Pravi obraz osvobodilne fronte. Zakaj smo se hordi proti komunistični ..osvobodilni fronti". III. Delo partije takoj po vojni. Buenos Aires. V mesecu januarju 1973. Strani 360. — Stane v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,50 dolarjev. Vladimir Kozina. Komunizem, kot ga jaz poznam. Dokument 1. (Iz angleščine prevedel Alojzij Geržinič.) Buenos Aires, 1972. Stkani 84. Stane v Argentini 20 novih pesov, drugod 1,50 dolarja. Dr. Franc Blatnik — Dr. Filip Žakelj. Mučenci komunistične revolucij-na Slovenskem. Pomembna knjiga bo kot Dokument II te dni izšla. Janez Klemenčič — Ciril Milavec — Dr. Filip Žakelj. Revolucija pol Krimom. Dokument III. Buenos Aires. 1973. Strani 296. — Starte v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,50 dolarjev. Taboriščni arhiv priča. 1. zvezek. Dokument IV. Buenos Aires. 197-1. Strani 304. — Stane v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,50'dolarjev. Taboriščni arhiv priča. 2. zvezek. Dokument V. Buenos Aires- 1971. Strani 304. — Stane v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,50 dolarjev. Taboriščni arhiv priča. .1. zvezek. Dokument VI. Buenos Aires. 1971. Strani 304. — Stane v Argentini 60 novih pesov, drugod 4,5(1 dolarjev. Taboriščni arhiv priča. 4. zvezek. Dokument VII. Buenos Aires. .1975. Strani 272- — Stane v Argentini 70 novih pesov, drugod 5 dolarjev. Zaradi obupno naraščajoče inflacije so se stroški pri izdajanju ten dokumentov ne le podvojili, marveč potrojili. Deloma že v tisku,' deloma v pripravi za tisk je še dolga vrsta dokumentov, če bodo hudi stroški dopuščali. Vse te knjige lahko naročiš na naslov: Rev. dr. Filip Žakelj, Colegio Esloveno, Rivadavia 234, Adrogue, pcia. Buenos Aires, Argentina. Knjig ■ se dobe tudi pri poverjenikih, npr. v Slovenski hiši v Buenos Airesu, v Združenih državah in Kanadi, v Trstu, Gorici in Celovcu. O iz" £ E * TARIFA RBDUCIDA Propiedad hitele* tual No. 1.211.703 — 11-9-73 e £1 aa Concesibn No. 6830 O a. *> < Ram on Falcon 4158, R«, As.