ystflVT
Založil krajni Šolski svöt v Loki.
V Ljubljani. — Tisk Milicov.
s
artsioQ
iz življenja Nj. Veličastva našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I.
V spomin Šolske slovesnosti v Škofji Loki dnd 24. julija 1888.
Šolski mladini napisal
Frane P sl p a,
nadučitolj.
vsih krogih avstrijskega cesarstva se delajo priprave, se 40. leto vladanja Njih Veličastva presvitlega S'®IP cesarja dostojno praznuje. Vsaka dežela, vsaka občina, celo vsak kraj se skuša pred drugim, da Evropo prepriča, kako iz srca vdana je mogočna Avstrija svojemu predobremu vladarju.
Začetek tekočega stoletja je bil skoraj za vse evropske narode zelo resen čas. Napoleon I., francoski cesar, je stal na vrhuncu svoje slave. Na tisoče izkušenih vojakov je imel na razpolago. Ker je bil najboljši vojskovodja, tresla se je cela Evropa pred njim. — Tudi naši domovini so bili od-menjeni resni dnevi. — Vnovič je napajala kri naših hrabrih vojakov zemljo, in akoravno se je hrabrost naše vojske pri vsaki priliki v naj lepši luči kazala, je žalibog le enkrat zmagonosno vihrala avstrijska zastava in to v bitki pri Aspern 1809. leta.
Tisti čas je vladal cesar Franc. — Imel je čvetero otrok, a le dva, nadvojvoda Ferdinand in Franc Karol sta dosegla visoko starost. Ferdinand, prvorojenec, je zasedel cesarski j prestol dnč 2. marca 1835, dne 2. decembra 1848 se je od-
n5
£n
povedal vladi in dne 29. junija 1875 se je preselil v večnost. Nadvojvoda Frane Karol je bil rojen dne 7. decembra 1802. Poglavitno svojstvo mu je bilo usmiljenje do ubozih. Njegovo srce je bilo tako rekoč le za siromake in njegova roka jim je bila vedno odprta. Poročil se je z bavarsko princezinjo Frideriko, Dorotejo, Sofijo. S svojo soprogo sta imela razven našega cesarja Franc Jožefa še tri sinove: nadvojvodo Maksimilijana , nesrečnega mehikanskega cesarja, *) in nadvojvodi Karola Ljudevita in Ljudevita Viktorja. — Franc Karol je umrl dne 8. marca 1878, 75 let star, vendar prehitro ubogim, ki so izgubili z njim najboljšega pomočnika in rešitelja iz potreb.
Za rojstva Franca Jožefa je še živel in vladal njemu ded Franc I., kateri ga je neizrekljivo rad imel. Francova največja radost je bila kramljati in igrati z malim princom. A komaj je bil Franc Jožef pet let star, umrl mu je ded cesar Franc. Takoj po njegovi smrti je bil določen grof Henrik Bombelles odgojiteljem mlademu princu. Vendar je bil ta njegov odgo-jitelj bolj po imenu, ker v resnici ga je vzgojal grof Koronini. Pod vodstvom grofa Koroninija je ostal Franc Jožef do spomladi leta 1848. Takrat se začne vojska na Laškem. — Znani vojskovodja grof Radecky je bil poveljnik avstrijski armadi, ktera se je vrlo borila z Lahi. Tudi Franc Jožef je moral tja, da se seznani z vojskinimi naredbami. Tam je pokazal v prvič svoj pogum, svojo neustrašenost in svojo hrabrost. Sam Radecky se mu je čudil ter skoraj nevoljen djal: „Da bi mi le ne poslali nobenega nadvojvoda več iz Dunaja, kajti oni gredo kakor levi v ogenj!“ — Lehko si mislimo, da se je odvalil Radecky-ju težak kamen od srca, ko je dobil Franc Jožef iz Dunaja povelje, da ima zapustiti
*) Mehikanci ga dno 14. junija 1867 obsodijo na smrt, ž njim njegova generala Miramona in Meija, dne 19. junija so jih ustrelili. — Namen cesarja Maksa je bil blag a žalibog! ni ga zamögel doseči. Po celem svetu bo slovelo vedno njegovo ime, ljudstvo nikdar ga ne bo pozabilo. — Slava mu!
]	lil
bojišče. Podal se je od tod v Insbruck na Tirolsko in od todi se je vrnil zopet na Dunaj.
Leto 1848 je bilo osodepolno ne le v Avstriji, ampak v celi Evropi. — Kakor skoraj po vseh državah, je bila avstrijska vlada absolutna t. j. kar je hotel vladar, to se je moralo zgoditi. — V tem letu so se uprla ljudstva ter zahtevala večje svobode in novih pravic. Takrat je sedel na cesarskem prestolu Ferdinand I. Vsled teh prekucij podal se je v Olmuc na Moravsko, kjer se je odpovedal vladanju dne 2. decembra 1848.
Cesarsko krono bi imel dobiti Ferdinandov brat Franc Karol; a ta je ni hotel, ampak jo je prepustil svojemu prvorojencu Franc Jožefu.
Prevzel jo je z imenom Franc Jožef I., cesar avstrijski.
„Z Bogom mladost!“ je žalostno vskliknil Franc Jožef, ko je prejel žezlo, znamnje cesarske oblasti, dobro vedoč, da se ima zdaj odpovedati marsičemu, kar raduje mladostno srce. Ni mu bilo neznano, da je cesarska krona težka, da so skrbi velike in delo ne majhino. In posebno v onem burnem času
—	leta 1848! — Ogrska se je hotela s silo odtrgati od Avstrije. V tej sili se obrne Franc Jožef do ruskega cara, kateri mu obljubi pomoči in prijeli so Rusi od ene in Avstrijci od druge strani nepokorne Ogre ter jih srečno premagali. Lahko bi bilo zdaj cesarju ohladiti si svojo nevoljo s krvjo ustašev ter jih obsoditi vse na smrt, a tega ni storil, — pomilostil je vse.
Leta 1852 je odpotoval cesar Franc Jožef sam na Ogrsko, da si ogleda tamošnje razmere. Povsodi so ga slovesno sprejemali. Še skoraj sijajnejši nego v glavnem mestu Budimpešti, je bil njegov sprejem na Dunaji, kamor se je vrnil mesca avgusta. — Mislil bi človek, ki bere o ognjevitosti, s katero je vladarja spremljalo ljudstvo po Ogrskem in na Dunaji, da se to, kar pride zdaj, ni moglo zgoditi, a zgodilo se je! — Bilo je dne 18. februarja 1853. — Franc Jožef se gre v
L,
spremstvu samega adjutanta grofa O’ Donell-a sprehajat po Dunaji. Napade ga neki krojaški pomagač z bodalom in ga sune v zatilnik. Na veliko srečo ga je le lahko ranil. Rešila je cesarja zapona na vratniku, od katere je odletelo bodalo in se le pol palca globoko zarinilo v vrat. Adjutant O’ Doneli in dunajsk meščan Ettenreich sta prijela zločinca napadnika in ga izročila policiji. — S težkim srcem je privolil cesar, da ima krojaški pomagač Libeni končati svoje življenje. Umrl je na vešalih.
Leta 1854 so praznovali na Dunaji ženitovanje cesarjevo z bavarsko princezinjo Elizabeto, našo sedanjo cesarico. Vže od nekdaj so prištevali cesarico Elizabeto najkrasnejšim gospem. Nje postava je veličastna, nje vedenje ljubeznjivo, nje prijaznost velika. — S prelepo nevesto je užival naš presvitli cesar mnogo veselih dni. A leta 1859. so zadevale hude težave in britkosti cesarja. — Sardinska vlada se je od nekdaj trudila s tem, da odtrga Avstriji lombardo-beneške dežele. Cesar Napoleon se je zvezal z Sardinsko vlado in vnela se je huda vojska, ktera se je za Avstrijo nesrečno končala. — Pri Solferino je bila dne 24. junija odločilna bitka. Kakor se po letu iz sivih oblakov vsuje ledena toča na žitno polje, tako gosto so frčale sovražnikove krogle nad glavami neustrašenih Avstrijcev. Cesar Franc Jožef sam je bil v ognji in na čelu graničarjev navduševal jih rekoč: „Naprej, predragi moji, tudi jaz imam doma ženko in deco!“
—	Kakor levi bojevali so se avstrijski junaki in francozki general sam je pohvalno priznal junaštvo naše vojske rekoč: „Ako mi še enkrat tako zmagamo, kakor danes, vrniti se nam bode brez vojakov domov“. — Avstrija, od vsili držav zapuščena, je izgubila krasno deželo Lombardijo, za katero se je vže od nekdaj mnogo krvi prelilo.
„Staro se podira, novo se začenja“, tako je bilo in je še zdaj za vlade našega presvetlega cesarja. Premembe se vrše redkokje in kedaj v lepem miru. Vladi presvetleg a ce-
n5
ln
sarja gre hvala, da se pri nas izvršujejo nove naredbe brez notranjega nemira in nepokoja. — Leta 1848. se je odpravila tlaka in desetina. Nekdanje sodnije pri graščinah so prestale, dan danes sodijo zato postavljeni sodniki v iinenu presvetlega cesarja vsem stanovom jednako. — Ko so prišli mirnejši časi, prizadeval si je presvetli cesar položiti blaginji svoje države nov temelj, oklical je „ustavo“. Koliko je storil za trgovstvo in promet, za gospodarstvo in kmetijstvo, za znanstvo in umetnost.
Važne so bile prenaredbe v ljudski šoli. Eni so hoteli, da ostane pri starem, a drugi: mladina naj se v raznih stvareh poučuje, ne glede na vero in nravnost. Presvetli cesar se je odločil za srednjo pot namreč, um naj se bistri a tudi srce mladini blaži. Država ima višje nadzorstvo po šolah, a tudi cerkev ima važno besedo zaradi verskega pouka. — Šoli je naš presvetli cesar mogočen zaščitnik in dobrotnik. On pošilja učitelje ne samo v imenitne mesta, ampak tudi v oddaljene gorske vasice, poučevat mladino.
Dragocen dar je dobila Avstrija iz rok svojega vladarja s srenjsko postavo, vsled katere se stvarja „svobodna srenja“. Tej postavi se pridružuje v prvi vrsti domovinska postava, ktera daje pravico svobodnega bivanja v srenji in v sili tudi pomoči.
V	letu 1866. so h krati od dveh strani prijeli sovražniki našo državo: Prusi na severu in Lahi na jugu. Lahi so bili sicer tepeni pri Kustoci in pri otoku Visu, a na severu je bila vojska za Avstrijo izgubljena.
Leta 1878. je prevzela Avstrija nalog, zasesti in pomiriti Bosno in Ercegovino, kjer je vže tri leta divjala krvava vojska. General Filipovič pridobil je Avstriji dve deželi, kateri bodete pod modro vlado zaradi svoje lege in prirodnih pridelkov blagoslov državi.
Tako so se vže tolikrat drvili črni oblaki nad mogočno Avstrijo, toda ona je stala, kakor skala, ob kateri se v viharji
□
u
r
razbijajo valovi. Ona je (lan danes velika in mogočna, nji na čelu pa je preblagi, velikodušni cesar, kateri jo vodi vže 40 let z mogočno roko od zmage do zmage.
Združimo se toraj in recimo mogočnemu varuhu naših pravic srčno zahvalo in zakličimo:
«
„Bog ohrani, Bog obvari našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I.“
L
J
$
k sklepu šolskega leta 1887/8
govori nadučitelj
F r a 11 c 1* ;i ]> a.
glavni gostje, sprejmite moj presrčni pozdrav!
Važno delo nas je danes tukaj zbralo! — Važnost tega, potrdilo Vam bo Vaše srce, ako Vam rečem: „Glejte tukaj svoje otroke!“ — Gotovo Vam srce gorkeje bije, ako si ogledate te nježne cvetlice, iz katerih naj v prihodnje izcvete naj lepši raj. Ne dvomim trenutka, da Vam je vedno tesneje pri srcu — in komaj bi še izgovorili: „To so naši otroci!“
Predstavljam Vam danes Vaše otroke in povabil sem Vas tudi zato, da mi dovolite izreči prošnjo, katera izvira iz dna mojega srca. Glasi se: „Podajte nam zaupljivo roko k imenitnemu delu, katero dovršiti je nam glavna naloga, — in ako me vprašate: „Zakaj?“ — odgovorim Vam: „To vse velja Vašim otrokom!“
Dovolite mi kratko vprašanje! „Kaj hočete, da postanejo Vaši otroci?“ — Mislim, da sem pravo uganil, ako trdim: Vi želite, da postanejo srečni, — Vi hočete, da jim cveto, kjer koli hodijo, cvetlice nedolžnega veselja, — Vi hočete, da postanejo hvaležni sinovi, kateri naj bi Vam težave starosti pomagali ljubeznjivo prenašati, — Vi hočete, da, kadar Vam koščena roka zapre oči k večnemu počitku, Vaši ljubljenci ostanejo tudi še srečni. — Ali sem prav odgovoril ? — Vidite! Te Vaše želje, so tudi naše želje, vse to doseči, je tudi naše
$
r ;	"i
prizadevanje. — Cujte pa tudi sveto resnico! Ako hočemo to doseči, ako hočemo, da se preliva manj solz v družinah, ako hočemo, da se hišni blagor razcveta, ako želimo, da občine rodijo okusnejši sad, ako hočemo, da država postane neovrgljiva trdnjava, mora dom, cerkev in šola vzajemno delati, mora drug druzega podpirati.
Prosil sem Vas zaupanja in podpore, — vendar pa ne mislim, da ste nam do zdaj to popolnoma odrekli, — ne, prinesli ste nam teh darov v obilnej meri, zaradi tega čutim ono prijetno dolžnost, da se Vam, prečastiti stariši, zato v svojem imenu, pa tudi v imenu šole najtoplejše zahvalim. — Prijetno dolžnost pa čutim tudi, da se Vam, preblagorodni gospod okrajni glavar za častni pohod k današni slavnosti in za očetovsko skrb, katero obračate do naše šole, — Vam pre-blagorodna gospa kurnica naše nove šolske zastave, ktera ste vže tolikokrat odprla zlasti ubogi šolski mladini svojo dobrotljivo roko, — Vam slavna gospoda, ki ste s prostovoljnimi darovi pripomogli, da smo si v trajni spomin denašnjega dne omislili novo šolsko zastavo, katero ste Vi, prečastiti gospod župnik, pri denašnji sv. maši tako slovesno blagosloviti blagovolili, presrčno zahvaljujem ter pristavljam prošnjo, da bi Vi blagi dobrotniki, svojo dejansko in vspešno naklonjenost do šolske mladine in šole sploh še za naprej ohraniti blagovolili.
Kaj pa Vam, predragi otroci, hočem reči! Zbrali ste se, da si zadnji dan šolskega leta sežete prijateljsko v roko ter se poslovite. Predno Vas odpustimo, ne morem si kaj, da Vam, posebno pa onim, kateri z deuašnjim dnevom tukajšno šolo za zmiraj zapustite, podam na pot tri cvetlice!
Prva cvetlica se imenuje: „Spoštovanje in ljubezen do šole“. — Spoštuj šolo in ljubi jo, — vsaj ona je, ki Ti je vedrila um in blažila srce. — Druga cvetlica je: „Ljubezen in spoštovanje do starišev! — Vsako leto se na rojstni dan spominjaj svojih starišev. — Stariši so, ki čuvajo nad tabo, kakor nad nežno rožo, da se ti kaj hudega ne zgodi; oni so, kateri
c
so zate skrbeli vže poprej, nego si mile besede: „oče, — mati“, kramljati začel. — Ako so ti pa vže stariši umrli, imej jih v hvaležnem spominu. Pomisli! Morebiti si bil ti njih zadnja skrb, njih zadnja britkost, njih zadnje veselje, njih zadnja molitev. Njih grob naj ti bo svetišče, očetovo in materino ime naj bo tvoj ponos, tvoje veselje. — Tretja cvetlica se imenuje: „Ljubezen do domovine! — Ljubezen do domovine izhaja iz ljubezni do matere. Le oni, kdor ljubi resnično svojo mater, je sposoben se povzdigniti do prave domovinske ljubezni. Kdor zaničuje svojo domovino, ta zaničuje svojo mater;
—	a kdor matere ne spoštuje, matere vreden ni. — Vzemimo si v zgled naše pradede, kateri so tolikokrat sijajno pokazali svoje domoljubje, ki so tolikokrat prelivali svojo kri za domovino in ostali ji zvesti v dobrih in slabih časih. Posnemajmo jih ter ostanimo zvesti na veke cesarju in domovini.
Hvaležno povzdignimo oči proti neskončnemu Bogu, da nam je dal vladarja, kateri po očetovsko skrbi za nas. — Tebi presvetli cesar! obljubujemo danes, ko obhajamo slovesnost 40letnice Tvojega vladanja, da Te bomo vedno zvesto ljubili! Pri vsaki priliki hočemo ne samo z besedo, ampak tudi v dejanji pokazati, da smo sinovi, vredni mogočne Avstrije ter pripravljeni žrtvovati
Vse za dom in za cesarja! Za cesarja blago, kri! (Zapoje se cesarska himna.)
V
J
Iz šolskega dnevnika.
Jlolsko leto 1887/8 se je pričelo dne 19. septembra sü slovesno sv. mašo k sv. Duhu, potem so se razvrstili učenci v posamezne razrede ter vpisovali novinci.
4. oktobra se je vdeležila šolska mladina z učitelji slovesne sv. maše na čast godu presvetlega cesarja Franc Jožefa I.; — ravno tako so spremili učitelji učence dne 19. novembra k slovesni sv. maši na čast godu presvetle cesarice Elizabete.
30. oktobra je umrl Jurman Jožef, rojen dne 20. marca 1880 v Stari Loki, učenec iz prvega razreda, vsled božjasti; — dne 10. februarja Dolinar Luka, roj. dne 18. oktobra 1876 v Škofji Loki, učenec iz 2. razreda, za pljučnico — in dne 24. februarja je umrl Jugovič Matevž, roj. dne 20. septembra 1876, učenec iz 4. razreda za vodenico; — dne 5. julija je umrl Dolenec Martin, roj. dne 13. novembra 1880, učenec iz 1. razreda, za škarlatinko. — Naj v miru počivajo!
Vsled sklepa krajnega šolskega sveta so se dne 26. marca napravile tudi za 1. 2. in 3. razred nove šolske klopi po dva sedeža in deška ljudska šola v Škofji Loki se sme zdaj ponašati, da ima v vsili razredih postavno in jako praktično šolsko opravo.
23. aprila je dobil prov. učitelj g. J. Kuhar vsled odloka slav. c. kr. okrajnega šolskega sveta od dne 9. aprila t. 1. št. 283 štirinajstdnevni dopust, da napravi učiteljski izpit. — Za čas njegove odsotnosti se je v 1. in 2. razredu vpeljal poldnevni šolski poduk.
5. maja. Blagočestno sočutje je skazalo učiteljstvo, da je šel učitelj g. B. Krenner, kot zastopnik tukajšnjega učiteljstva, k sprevodu umrlega tovariša, učitelja g. Martina Krek-a, v Smlednik; — ravno tako so se učitelji sö učenci vdeležili dno 5. junija t. 1. sprevoda umrle čast. sestre Marije, Iloze, Magdalene P i k u ž, učiteljice znotranje šole tukajšnih č. č. g. g. Uršulinaric.
31. maja se je vdeležila šolska mladež z učitelji vred slovesnega cerkvenega sprevoda sv. rešnjega Telesa.
13. junija in 30. novembra je c. kr. okrajni šolski nadzornik blag. gosp. prof. Henrik Pirker nadzoroval deško ljudsko šolo. — Ravno tako je nadzoroval vis. čast. gosp. M. Kožuh, dekan v Stari Loki, v dan 19. junija t. 1. po vseh razredih veroznanstvo.
21. junija je praznovala šolska mladina god sv. Alojzija se slovesno sv. mašo.
Učitelji so se vsak mesec shajali k rednim zborom, ter se posvetovali o šolskih rečeh; dne 11. julija t. 1. so bili pri okrajnem učiteljskem zboru v Kranji.
Šolska naznanila so se razdelila učencem med letom v postavno določenih obrokih.
Razun zimskega časa je bila šolska mladina v vgodnem vremenu vsak pondeljek in petek ob '/a 8 ur* pri sv. maši; — štirikrat na leto pa je prejela zakramente sv. pokore in presvetega rešnjega Telesa.
27. junija je opravilo 49 učencev prvo sv. spoved, a dne 6. julija je pristopilo 48 učencev v prvič k mizi Gospodovi.
Dne 24. julija priredila se je slovesnost v proslavljenje štiridesetletnice vladanja Nj. Velič. presvetlega cesarja Franc Jožefa I. in ob enem sklep šolskega leta. — Ob 9. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. maša, pred katero se je v trajni spomin te slovesnosti blagoslovila nova šolska zastava. Po cerkveni slovesnosti v šoli nagovori in petje ter razdelitev šolskih naznanil in letnih poročil učencem.
TJ öiteljstvo.
Franc Päpa, def. nadučitelj in vodja šoli, je učil vse predmete v 4. razredu, skupaj 24'/a ur na teden. — Od aprila počenšije pod-učeval tudi učence v sadjereji.
Matija Erzar, katehet, učil je verouk v vseh štirih razredih, skupaj 8 ur na teden.
Ivan Cetelj, def. učitelj, je učil vse predmete v 1. razredu, skupaj 17 */« ur na teden.
Bogomir Krenner, def. učitelj, je učil vse predmete v 3. razredu, skupaj 23 ur na teden.
Janez Kuhar, začasni učitelj, je učil vse predmete v 2. razredu, skupaj 20 ur na teden.
Dobrotniki te šolo.
Kakor lansko leto, so tudi letos č. 6. g. g. o. o. kapucini, č. č. g. g. nune Uršulinarice in mnogo drugih milosrčnih hiš delili hrano več revnim učencem.
Blag. gosp. prof. Iv. Šubic je razkazoval dne 15. septembra v gostilni g. J. Deisinger-ja meglene podobe in ves dohodek od 17 gld. namenil v podporo revnim učencem tukajšnje deške ljudske šole. — Dne 4. februarja t. 1. je imelo slav. strelsko društvo v Školji Loki veselico, pri kateri se je blag. gosp. Adolf Elsner, c. kr. sodnij, pristav v izvrstnem govoru spominjal tukajšnih revnih šolarjev, nabral jim v podporo 21 gld. 20 kr. in svoto izročil šolskemu vodstvu. — Za navedeni svoti se je kupilo toliko platna, da je bilo možno 80 učencev obdarovati s perilom.
Stroški za izdelovanje srajc, — ako bi se morali izplačati, — bi bili tako znatni, da bi jih ne bilo mogoče poravnati, ker druzega zaklada ni bilo. Zanašaje se na milosrčnost loških gospe in gospic, se je vodstvo šole obrnilo z zaupljivo prošnjo do teh, naj one blago-vole iz usmiljenja do podpor potrebnih učencev tudi prevzeti brezplačno izdelovanje srajc. Prošnja je imela tolik vspeh, da bi se lahko, ako bi platna zadostovalo, obdarovalo ne le osemdeset, ampak tudi več učencev s perilom.
Prevzele so srajce v izdelovanje sledeče gospe in gospice:
Blag. gosp. Ema Krenner		12 srajc		Blag. gosp.	Marija Beyer	6	srajc
n	Matilda Caleari	12	1)	n	Amalija Miiller	6	n
n	Mici Logar	6	n	»•	Sofija lluukc	6	n
n	Sofija Logar	6	n	n	Ema Triller	4	n
n	A. Vogel	6	n		Mici Gerbetz	2	n
n	M. Meyer	6	n		Lina Ifoceli	2	rt
n	Katinka Hafner	6	n				
V	proslavljenje 401etnice vladanja Nj. Velič. našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I. naj se po sklepu učiteljskega zbora nabirajo pri prijateljih šole in šolske mladine prostovoljni darovi in omisli naj se šolska zastava. — Vsled znane darežljivosti tukajšnjih prebivalcev se je tudi ta sklep povoljno rešil in se je naročila nova zastava pri znani tvrdki „E. Kriki & Schweiger“ na Dunaji.
V	nakup zastave so darovali sledeči p. n. dobrotniki:
Iz Ljubljane:
BI. g. Oroslav Dolenec, posestnik	1	gl.	—	kr.
Iz Škofje Loke:
„	J. N. Koceli, trgovec	2	„	—	„
„	Marija Maček, posest.	1	„	—	„
„	Helena Korošec, krčm.	2	„	—	„
„	Franc Caleari, trgovec	—	„	50	„
„	Jožef Hafner mesar	1	„	—	„
„	Anton Hafner, mesar	1	„	—	„
„	Valent. Sušnik, župan	2	„	—	„
„	Janez Guzelj, posest.	1	„	—	„
„	Anton Gaber, „	1	„	—	„
„	Jurij Deisinger „	1	„	—	„
„	Avgust Sušnik „	1	„	—	„
„	Janez Oblak, kaplan	1	„	—	„
„	Matija Erzar, katehet	5	„	—	„
„	Franc Dolenc, trgovec	1	„	—	„
„	Anton Homan, posest.	1	„	—	„
„	Mici Gerbec, zal. tob.	—	„	40	„
„	Jožef Jesenko, trgovec	1	„	—	„
„	Marija Karlin, posest.	2	„	—	„
„	Katinka Hafner, „	2	„	—	„
„	Janez Kalan, mlinar	2	„	—	„
„	Marija Može, gospod.	1	„	—	„
„	Janez Demžar, posest.	—	„	50	„
„	Marjeta Dolenz, pstn.	1	„	—	„
„	Franc Kašman, trgvc.	—	„	50	„
„	Marija Juvan, postn.	1	„	—	„
„	BI. Šoklič, mest. župn.	2	„	—	„
„	Janez Kalan, posest.	1	„	—	„
„	Gašper Mobar, „	1	„	—	„
„	Alojzij Krenner, posestnik tovarne	15	„	—	„
„	Franc Sicherl, posest.	1	„	—	„
„	Marija Vogel, zasebn.	1	„	—	„
„	MaksMayer,c.k.urdn.	—	„	50	„
„	Dr. Fr. Škofič, c. k.
sodnik	1	_	—	_
BI. g. Franc Stabelj, posest.
„ Ed. Fischer, c. k. davk.
„ Simon Kosmač, župn.
v pokoju „	Jan. Triller, c. k. notar
„	Leop. Appe, c. k. kont.
„ Theodor Lappain, c. k.
davkarski adjunkt „ Franc Pokorn, barvar „ Janez Klobovs, posest. „ Anton Leskovic, „
„ Vincenc Jamar, „
„ Katinka Debevec, pstn. „ Ant. Klmi, c. k. sod. slg. „ Janez Zimerman, isto „	Janez Poucli, isto
„	Lorene Košir, mlinar
„ Groga Čarman, posest. „ Janez Molinaro, trgvc. „ Anton Gašparin, žeblj. „ And. Peternel, živ. zdr. „ Jarnej Gašperin, žeblj. „ Andrej Gaber, mlinar. „ Jožef Pavlič, c. k.pošt. „ Andrej Bogataj, poset. „ Jožef Jenko, pošt. urd. „ Pavel Guldenprein, c. k. davkar „ Tomaž Hafner, posest. „ Mihael Kocjančič, c. k.
vodja orožnikov „ Janez Caleari, trgvc. „ Marjeta Kokalj, postn. „ Marija Demšar, gspd. „ Jakob Gašperin, ključ. „ Franc Sušnik, posest. „ Amalija Müller, pstn. „ Adolf Elsner, c. kr.
sodnijski pristav „ Janez Hafner, posest.
1 gl. — kr.
- , 50 .
1 . - •
1 n n
- „ 30 „
- » 30 „ ~ „ 40 „
- , 50 „ n 50 „
~ v 20	„
n 30 „ » 20 „
- „ 20 „ n 20	„ n 30 n
n 20 „ n 20 „ - , 20 „
- n 20 „ 1 n »
- „ 50 „
1 n	ji
- « 40 „
- , 50 „
^ n »
- n 50 „
- , 50 „
3 n n n 50 „
1 " I ”
^ n n n 50 n
n 50 „
1 . ~ ,
- « 50 _
Šolsko vodstvo izreče ob tej priliki vsim blagim šolskim prijateljem in p. n. dobrotnikom za razne darila, podpore in vnemo za šolo prisrčno zahvalo ter prosi za njihovo nadaljno naklonjenost. —
St&tistiöni pregled učencev
konec šolskega leta 1887/8.
Razred	Oddelek .	V začetku šolskega leta jih je vstopilo	Med šolskim letom jih je vstopilo	Med šolskim letom jih je izstopilo	Koncem šolskega leta jih je ostalo	Bilo jih je		Za bližnji višji razred			V £ '5 ■ ► M S o 00 rs 2 S •3 S 'A	Za prestop v srednje šole se jih je oglasilo
						iz všolanili občin	iz ptujih šol- j skih občin	•a Ja o to o & o e	sposobni	nesposobni		
I.	•	100	4	2	102	91	n	21	41	35	5	—
II.	a	33		1	32	26	6	15	‘0	5	2	—
	b	59		1	58	54	4	12	17	20	9	—
III.	a	34			1	33	28	5	2	15	12	4	—
	b	35		—	35	24	11	10	10	6	9	—
IV.	a	22		4	18	14	4	6		1	4	3:
	b	21	—	4	17	14	3	10	6		1	8 j
Skupaj —		304	4 13 1		295	251	44	76	106	79	34	11
Učenci po zasluženji razvrsteai.
VI. razred.
2. oddelek.
Verhunec Franc iz Pozirna.
Bernik Anton od Sv. barbare.
Benkovič Janez iz Škofje Loke.
Sušnik Mateti iz Dol. Dobrave.
Hafner Mater» iz Škofje Loke. Gatej Aleksander iz Orjovaca v Slavoniji.
Fischer Julij iz Škofje Loke.
Šolar Jurij iz Rudnega. Hartman Lovrenc od Sv. Duha. Miklavčič Janez iz Škofje Loke.
Papa Franc iz Kočevja.
Lorenz Avgust iz Ljubljane. Peyer Anton iz Škofje Loke. Luznar Mihael izy Škotje Loke. Kavčič Janez iz Škofje Loke. Neuman Alojzij iz Škofje Loke.
1.	oddelek.
Rebul Franc iz Hraš. Debeljak Janez iz Visokega. Zaplotnik Jane® iz Letenc. Pdpa Gustav iz Kočevja. Perko Pavel iz Poljan.
Korbič Franc iz Škofje Loke.
Demšar Janez iz Škofje Loke.
Kalan Franc iz Škofje Loke. Triller Janez iz Starega Dvora. Tušek Janez od Sv. Duha. Gašperin Jakob iz Škofje Loke. Klun Janez iz Škofje Loke. Langerholc Janez iz Škofje Loke. Pavlič Jožef iz Ljubljane.
III. razred.
2.	oddelek.
'Zaplotnik Ignaci) iz Letenc. Berce Janez iz Dražgoš.
Sever Franc iz Puštala.
Mezeg Anton iz Gaberka. Tavčar Peter iz Češnjice. Ferlan Franc iz Poljan. Megušar Franc iz Kališ.
Tušek Matev* od Sv. Lenarta. Demšar Janez iz Kovskega Vrha. Bergant Toma« iz Zgornje Luše.
Gusell Jurij iz Škofje Loke. Tavčar Tomaž iz Škofje Loke. Schmied Jožef iz Gaštanja pri Krauji.
Nunar Janez iz Škofje Loke. Starman Matevž iz Suhe.
Kalan France iz Virloga.
Korbič Janez iz Škofje Loke. Pokoren Jožef iz Škofje Loke. Jamnik Matevž izy Škofje Loke. Štajer France iz Škofje Loke. Marguč Anton iz Škofje Loke. Košir Pavel iz Virmaš.
Pokoren Jožef iz Stare Loke št. 6. Wolgemut Peter iz Grenc.
Triller Franc iz Virmaš.
Krek Franc iz Starega Dvora.
1.	oddelek.
Dermota Jakob iz Železnikov. Bizjak Janez iz Gorenje Vasi.
Šink Jožef iz StareyLoke. Deisinger Jožef iz Škotje Loke.
Kokalj Jakob iz Trate.
Demšar Tomaž iz Železnikov. Golob Peter iz Luše.
Keržišnik Janez iz Zgornje Luše. Dermota Anton iz Škofje Loke.
*
Jenko Franc iz Virmaš.
Višnar Franc iz Škofje Loke. Triller Janez od Sv. Duha.
Beysr Henrik iz Brna (Moravsko). Kalan Janez iz Puštala.
Berčič Janez iz Suhe.
Luznar Janez iz Vincarjev. Tavčar Peter iz Škofje Loke. Hafner Jožef iz Veštra.
Peyer Vencelj iz Škofje Loke.
Debeljak Janez iz Škofje Loke. Fermentin Jurij iz Škofje Loke. Terdina Franc iz Škofje Loke. Potočnik Valentin iz Škofje Loke. Potočnik Jožef iz Vinklja.
Triller Janez iz Virmaš.
Inglič Franc iz Škofje Loke. Kermelj Franc iz Škofje Loke. Režek Jožef iz Veštra.
Pivk Andrej iz Škofje Loke.
II.	razred.
2.	oddelek.
Kržišnik Franc od Sv. Ožbolta. Bergant Tomaž iz Stare Loke. Fr l ic Janez iz Vinharjev poleg Poljan.
Lotrič Lenart iz Železnikov. Mazek Joief iz Hobovš. Starman Janez iz Suhe. Poljanec Franc iz Dol. Dobrave. Javh Janez iz Zminca.
Okoren Jernej od Sv. Andreja. Jugovec Anton iz Vinklja. Hartman Andrej iz Suhe. Sušnik Pavel od sv. Andreja.
Telban Blaž iz Nove Oselice. Vidmar Matevž iz Veštra. Kržišnik Janez iz Zminca.
Bogataj Franc iz Stare Loke. Bizant Jožef iz Stare Loke. Fojkar Jožef iz Škofje Loke. Lapajne Leopold iz Škofje Loke. Stanonik Janez iz Breznice. Berčič Jurij od Sv. Duha.
Pipan Franc iz Škofje Loke. Deisinger Janez iz Škofje Loke. Triller Janez iz Virmaš.
Tavčar Martin iz Škofje Loke. Drmota Janez iz Stare Loke. Krajnik Jožef iz Starega Dvora. Drmota Janez iz Škofje Loke. Čarman Franc iz Škofje Loke. Kokalj Peter iz Veštra.
Košir Jožef iz Virmaš.
Masterl Janez iz Crngroba.
Rupar Janez iz Grenc.
Berčič Matevž iz Stare Loke. Dagarin Franc iz Puštala.
Berčič Andrej iz Vodulj.
Berčič Andrej iz Virmaš.
Pevec Janez iz Virmaš.
Volčjak Jernej iz Virmaš.
Volčič Janez od Sv. Duha.
Šivic Jakob iz Ljubljane.
Benedek Anton iz Veštra.
Pivk Maksimilijan iz Beljaka. Fojkar Jakob iz Škofje Loke. Gorjanec Franc iz Dorfarjev. Ravnikar Jurij iz Trate. Konštantin Janerz iz Škofje Loke. Špeh Janez iz Škofje Loke. Pokoren Peter iz Stare Loke.
1. oddelek.
Miklavčič Mihael iz Trate poleg Golar Florijan iz Gosteč. Poljan.	Jenko	Janez iz Lipice.
Gaber Janez iz Škofje Loke. Eržen Vincencij jz Zg. Bitnja. Oblak Andrej iz Škofje Loke. Dolenec Anton izSestranske Vasi. Caleari Franc iz Školje Loke. Zimmermann Jožef iz Tržiča. Slalomski/ Krnil iz Steyer-a na Gor. Avst. 1 Čude» Janez iz Loga poleg Poljan.
Kalan Jožef iz Škofje Loke. Jenko Franc iz Lipice.
Kalan Janez iz Škofje Loke. Vodnik Janez iz Brodov.
Dagarin Matevž iz Puštala. Čadež Janez iz Gor. Dobrave. Hafner Valentin iz Stare Loke. Porenta Jožef iz Sp. Bitnja. Porenta Janez iz Stare Loke. Bergant Janez izy Školje Loke. Režek Franc iz Škofje Loke.
Kos Janez iz Škofje Loke. Jugovec Jurij iz Stare Loke. Homan Janez iz Zininca. Albrecht Franc iz Puštala. Starman Franc iz Suhe.
Pintar Franc iz Trnja.
Köbi Jožef iz Borovnice.
Krajnik Janez iz Starega Dvora.
I. razred.
Florijančič Franc od Sv. Barbare.
Lavtar Franc izv Spodnje Luše. Brandt Leon iz Škofje Loke. Zaplotnik Alojzij iz Letenc. Fojkar Franc izv Spodnje Luše. Guzelj Oton iz Škofje Loke. Sušnik Anton iz Školje Loke. Jauh Jožef' iz Breznice. Kržišnik Jožef iz Bukov. Vrha. Ih ■rnšar Anton iz Škofje Loke. Potočnik Jurij iz Spodnje Luše. Mercina Jurij iz Gaberka. Rupar Jožef od Sv. Andreja. Vilfan Janez iz Puštala.
Nunar Jožef iz Škofje Loke. Jamnik Janez iz vŠkolje Loke. Karlin Janez iz Školje Loke. Proj Anton iz Virmaš.
Dolenec Martin iz Pungarta. Pintar Karol iz Škofje Loke. Potočnik Blaž iz Škofje Loke.
Kašman Anton iz Školje Loke. Ziherl Franc iz Škofje Loke.
Habjan Pavel iz Zapotnice.
Peyer Janez iz Škofje Loke. Perko Jožef iz Škofje Loke. Aubelj Janez iz Trate.
Krek Franc od Sv. Duha.
Dolinar Jakob iz Školje Loke. Boncelj Ferdinand iz Payerbach na Dol. Avstrijskem.
Golobica Matija iz Lučine.
Žontar Jožef iz Škofje Loke.
Ažbe Janez iz Stare Loke. Bogataj Franc iz Stare Loke. Ziherl Jožef iz Vodulj.
Jugovec Janez iz Stare Loke. Starman Janez iz Suhe.
Kržišnik Karol iz Loga.
Triller Franc od Sv. Duha. Trnovec Andrej iz Školje Loke. Trnovec Jurij iz Škofje Loke. Pevec Matevž iz Virmaš.
Hafner Valentin iz Star. Dvora. Kalan Jurij iz Pevna.
Kavčič Peter iz Školje Loke. Porenta Matevž iz Pevna.
Porenta Franc iz Crngroba.
Volgenmt Jožef iz Trnja.
Porenta Jakob iz Virmaš. Rihtaršič Jožef iz Veštra. Hartman Miha od sv. Duha. Golobica Tomaž iz Lučine.
Rupar Anton iz Škofje Loke. Žontar Franc od Sv. Duha. Svoljšak Valentin iz Lipice. Svoljšak Egidij iz Škofje Loke. Kuralt Janez iz Virmaš.
Hafner Jurij iz Veštra.
Dolinar Janez iz Star. Dvora. Volčjak Lorene iz Virmaš.
Gaber Anton iz Papirnice. Gorjanec Matevž iz Dorfarjev. Košenina Franc iz Žapuš.
Krajnik Matevž iz Škofje Loke. Debelak Jakob iz Škofje Loke. Hribernik Jarnej iz Škofje Loke. Hafner Anton iz Škofje Loke. Hafner Janez iz Lipice.
Volgemut Matevž^ iz Trnja.
Pavlič Eranc iz Škofje Loke. Štajar Jakob iz Škofje Loke. Jemec Franc iz Škofje Loke. Žontar Janez iz Lipice.
Eržen Janez iz Puštala.
Bernik Janez od Sv. Andreja. Jelovčan Janez iz Veštra.
Jereb Janez iz Loga.
Jamnik Franc iz Škofje Loke. Molj Jožef iz Lipice.
Sever Rudolf iz Selzthal na Štajerskem.
Berčič Janez iz Ljubljane. Pokoren Martin iz Stare Loke. Hartman Valentin iz Suhe.
Vilfan Franc L Star. Dvora. Štajar Valentin iz Puštala. Dolinar Franc iz Škofje Loke. Dolinar Franc izySuhe.
Grošič Jožef iz Žerov. Vrha. Bogataj Andrej iz Stare Loke Dolinar Franc iz Starega Dvora. Eržen Janez iz Hoste.
Kalan Valentin iz Virloga.
Hafner Janez iz Vinklja.
Masterl Gregor iz Crngroba. Kalan Peter iz Škofje Loke. Drmota Lorene iz Stare Loke. Pivk Jožef iz Škofje Loke.
Prihodnje šolsko leto se začne se slovesno sv. mašo dne 17. septembra 1888. — potem se bodo učenci od 9. — 12. ure v šolski pisarni vpisovali.
Oni dečki iz ptujih šolskih občin, kateri tukajšno šolo obiskovati želijo, se morajo s svojimi starši pri vodstvu šole oglasiti in zadnje šolsko spričevalo ter krstni list seboj prinesti.
Vodstvo 4 razredne deške ljudske šole v Škofji Loki,
dne 24. julija 1888.
Fr, Pdpa
vodja.