OElAMARIJ
GLASILO KOLEKTIVA DELAMARIS IZOLA
Andrej Stres: Letna konferenca ZK kombinata Delamaris....................................1
Andrej Stres: Nekaj značilnih podatkov	iz	leta	1961.................................3
Novi organi samoupravljanja...........................................................6
Pomožni organi delavskega sveta.......................................................8
Novo sindikalno vodstvo...............................................................9
Pravilnik o štipendiranju................................................................9
Prva seja tovarniškega komiteja ZK....................................................11
S sej delavskega sveta................................................................11
S	sej upravnega odbora............................................................  .	14
Izobraževanje kadrov v letu 1961........................................................16
Vera Poropat: Ob zaključku tečaja.......................................................I9
Vinko Buonassisi: Klub mladih proizvajavcev.............................................I9
Inž. Beno Saksida: Izdelava živil v prahu...............................................20
Tomaž Pavletič: Ustanovili bomo blagajno vzajemne pomoči................................21
Zaključki z letnega občnega zbora sindikalne	podružnice.................................22
Miro Strancar: Nogometni klub »Tomos« poražen...........................................22
Miro Strancar: Tudi rokomet se je uveljavil.............................................23
Tomaž Pavletič: Prvič v tovarni.........................................................23
Desanka Sosič: Lepi spomini na Cesto bratstva in enotnosti..............................25
Nagradna križanka.......................................................................27
/
»NAŠ GLAS« izdaja kolektiv kombinata konservne industrije »Delamaris«, Izola — List urejuje uredniški odbor: Viktor Šinkovec, Ado Makarovič, Alojz Hudales, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Miro Banovac, Vincenc Buonassisi, Vili Može, Ivo Haj-šek — Odgovorni urednik: Avgust Brezavšček, Izola, Brkinska ulica 10 — Tiska tiskarna Časopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru
„Haš glas"
GLASILO KOLEKTIVA DELAMARIS IZOLA
LETNIK IV	10.	JUNIJA	1962	ST.	2
Andrej STRES:
Letna konferenca ZK kombinata »Delamaris«
Dne 15. marca 1962 je bila letna konferenca ZK našega kombinata, na kateri so člani ZK pregledali in analizirali svoje delo za preteklo leto.
Iz poročila tovarniškega komiteja, ki ga je podal sekretar komiteja tovariš Tihomil Javoršek, je bilo razvidno, da člani ZK kombinata niso ostali prekrižanih rok v preteklem letu, temveč so želi dobre uspehe predvsem pri uvajanju novega gospodarskega sistema v kombinatu. Seveda pa ni manjkalo tudi raznih pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v bodoče odpraviti.
V	poročilu je bilo poudarjeno, da dosedanja praksa kaže, da obstajajo določene pomanjkljivosti ter 'negativni (pojavi ain da so bile naše osnovne organizacije in tovarniški komite do pomanjkljivosti in negativnih pojavov večkrat dokaj pasivni, premalo kritični in preveč popustljivi. Pomanjkljivosti in negativne pojave so že doslej ugotavljali. Prav tako so bile nekatere izmed njih analizirane na letnih konferencah osnovnih organizacij in do njih so bila sprejeta določena stališča. Kljub temu, da se je o teh problemih razpravljalo na tovarniškem komiteju kakor tudi na osnovnih organizacijah, ugotavljamo, da so razčiščena stališča, sklepi in priporočila čestokrat ostala evidentirana isaimo v zapisniku, tako da so člani pozabljali na sprejete obveznosti in naloge, čeprav se je v lanskem letu mnogo razpravljalo o problemih in nalogah komunistov pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema, o potrebi dviga ideo-loško-politične ravni komunistov. Iz sklepov osnovnih organizacij vidimo, da so bila zastopana enotna stališča. Slabosti pri uvajanju novega gospodarskega sistema je treba odstraniti, demokracijo delavskega samoupravljanja čimbolj utrditi. Skrbeti, da dobijo pravo mesto ekonomske enote in sleherni pro-izvajavec v njej. Z delitvijo dohodka je treba določiti taka merila, ki bodo zagotovila osebni dohodek vsakemu proizvajavcu na svojem delu.
Osnovno načelo in dolžnost slehernemu komunistu naj bo v tem, kako na osnovi III. plenuma CK ZKJ najbolj učinkovito postaviti in oblikovati politiko, kako delati v smeri, da se čimprej in kolikor mogoče bolj približamo tem stališčem v naši lastni praksi. Izhodišče za dosego tega cilja je prav gotovo v tem, kar
smo že pred meseci pričeli — temeljita analiza stanja in dela v naših osnovnih organizacijah in tovarniškem komiteju. To pa zahteva, da si morajo tudi nekateri posamezniki v svojem osebnem življenju določiti več časa in vložiti več truda in naporov za partijsko delo. Misel o vodilni vlogi, ki naj jo člani ZK dosežejo s svojim aktivnim političnim delom, ki ga daje program ZK, postaja tembolj pomembna v sedanjih pogojih, ko naj bi oziroma bi morali o problemih gospodarstva in vsega družbenega življenja samostojno razpravljati in sklepati. Ce je temu tako, mora komunist biti politično prisoten tam, kjer se oblikujejo družbeno politični odnosi, mora biti čedalje sposobnejši za samostojno analizo problemov okolja v katerem živi, da lahko z vso odgovornostjo sprejema najnaprednejše odločitve.
Na konferenci so razpravljali tudi o ideološki izobrazbi članov ZK. Pri tem naj povemo, da smo imeli na večerni politični šoli v Izoli 31 slušateljev iz našega kombinata. Pri-pomniiiti pa moramo, da so 'nekateri zelo neredno in nedisciplinirano obiskovali šolo, nekateri slušatelji pa so bili za vzgled. Če pogledamo udeiležibo po mesecih, vidimo naslednje:
V	mesecu decembru je bila povprečna udeležba naših slušateljev 80 °/o, januarja 70 %, februarja 60 °/o, v mesecu marcu pa komaj 40 °/o, pa čeprav smo udeležence tečaja stalno opozarjali na redno udeležbo. Od 31 slušateljev je 29. marca 1962 opravljalo zaključne izpite 22 slušateljev, ostali pa se k izpitom niso prijavili iz različnih razlogov. Rezultati o znanju na izpitih so bili naslednji:
6	tovarišev je bilo odličnih, 5 prav dobrih,
4	zadostni in 3 nezadostni.
Iz navedenih rezultatov vidimo, koliko tovarišev je bilo aktivnih v šoli in so se zavzeli za pridobitev in zboljšanje svojega znanja.
Za tiste tovariše, ki se iz kakršnihkoli razlogov ik 'izpitu niso prijaviiM, in za rtisfte, 'ki niiso izpiitov uspešno opravili, so bili izpiti kasneje. Po sklepu UO kombinata, ki je bil sprejet na 31. seji, je dolžnost vsaikega slušatelja da z uspehom opravi izpit (razen objektivnih razlogov), ker v nasprotnem primeru bo moral povrniti vse nastale stroške.
Iz diskusije na konferenci povzemamo, da bi morali člani ZK po uvedbi novega gospodarskega sistema in po problemih, ki so v zvezi s tem nastali, več razpravljati o ekonomskih enotah. Tako pa večji del članov sploh nd sledilo temu novemu gospod arak emu sistemu. Menimo, da mora biti bodoča naloga tovarniškega komiteja in osnovnih organizacij ta, da bodo posvetili posebno pozornost ideološki vzgoji članov ZK in ostalih članov kolektiva. Dalje je bilo poudarjeno, da bi bilo koristno, če bi naši člani poznali tudi probleme drugih podjetij v naši komuni. To bi jim bilo v pomoč pri reševanju problemov v našem podjetju kakor tudi v celotni komuni. Dalje je bilo poudarjeno, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti spoznavanju problemov ekonomskih enot in prisluhniti težnjam njihovih članov.
Na konferenci je bilo tudi govora o mladinski organizaciji v kombinatu. Ugotovljeno je bilo, da je mladinska organizacija premalo aktivna zaradi neizkušenosti vodstva v tej organizaciji. Poudarjeno je bilo, da je dolžnost ZK kakor tudi sindikata, da mladinski organizaciji nudijo vso pomoč, posebno pa sedaj, ko je ta organizacija ustanovila
klub mladih proizvajavcev. V tem klubu se bodo mladi ljudje tesneje povezali in spoznali med seboj in zaradi tega upravičeno pričakujejo vso pomoč od ostalih organizacij v kombinatu.
Dalje je bilo sproženo pereče vprašanje, ki me itaire samo 'kombinata, /temveč celotno komuno, to je vprašanj e otroškega varstva zaposlenih žena-mafter, ki v času, Iko so zaposlene oziroma na delu v podjetju, nimajo komu prepustiti svojih otrok v varstvo. Zaradi tega se dogaja, da so otroci prepuščeni ulici, ali pa jih matere v svoji odsotnosti zapro v stanovanja.
Ugotovljeno je bilo, da je nujno treba ustanoviti oziroma graditi nov otroški vrtec, ki bi delal tudi popoldne, s čimer bi bila zaposlenim ženam omogočena večja družbena dejavnost.
Iz navedenega vidimo, da je bila konferenca zelo plodna in so člani na njej analizirali in proučili razne probleme, uspehe in pomanjkljivosti, dosedanje delo tovarniškega komiteja in osnovnih organizacij v kombinatu ter nakazali smernice za bodoče delo in odpravo nekaterih pomanjkljivosti v osnovnih organizacijah.
Zaključki letne konference ZK »Delamaris«
Na osnovi poročila in razprave delegatov in gostov na letni konferenci ZK kombinata »Delamaris« v Izoli, ki je bila dne 15. marca 1962, je komisija za sestavo zaključkov za bodoče delo komunistov našega kolektiva sprejela naslednje sklepe:
Osnovne organizacije in njeni člani se morajo še nadalje in dosledneje zavzemati za nadaljnji razvoj poglabljanja socialističnih odnosov med člani kolektiva in za izpopolnitev oziroma obogatitev delavskega samoupravljanja, predvsem v smeri neposrednega odločanja članov kolektiva o vseh važnejših vprašanjih. Nujno je zagotoviti skrb vseh članov kolektiva za nadaljnjo smer in obseg poslovanja ter skrbno prisluhniti vsem pobudam članov kolektiva v tej smeri.
Komunisti v organih samoupravljanja morajo obogatiti vsebino dela teh organov in zagotoviti skrb za dobro gospodarjenje kakor tudi skrb za udeležbo na sejah teh organov.
Obstoječe EE je potrebno utrditi in sproti izpopolnjevati sistem dela v smeri organske povezanosti vseh EE kolektiva, kajti ta povezanost je tako močna, da je izključni pogoj dobrega gospodarjenja in nadaljnjega razvoja kombinata kot celote.
Komunisti morajo vsepovsod delovati na tem, da bodo pravilniki o delitvi dohodka in delitvi osebnega dohodka medsebojno vsklajeni in pogojeni na prizadevnosti EE in posameznih članov kolektiva.
Prav posebno pozornost je treba posvetiti utrjevanju meril in kriterijev za delitev in zagotoviti, da se osebni dohodki članov kolektiva gibljejo vzporedno s produktivnostjo dela in da so v sorazmerju z vloženim delom in družbeno priznanimi razponi. Dosedanje delo in uspehi EE na področju delitve so zelo plodni in v tej smeri je potrebno še intenzivneje nadaljevati.
To velja še prav posebno za tiste EE, ki delujejo že dalj časa in so v svojem delu že pridobile precej izkušenj. Prav ti začetni uspehi na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov pa narekujejo potrebo po razširitvi obsega dela EE, kar še prav posebno velja za področje gospodarjenja, kajti dobro gospodarjenje je pogoj delitve. Komunisti morajo nenehno skrbeti, da se skrb za dobro gospodarjenje približa slehernemu članu kolektiva.
Izhajajoč iz zgoraj opisanih nalog članov ZK našega kombinata, ki niso lahke, je nujno, da člani ZK obogatijo svoje znanje. Delo v organih delavskega samoupravljanja in v drugih družbenih organizacijah zahteva od članov ZK večjo ideološko razgledanost, ki mora biti vsklajena z vsakodnevnimi hitrimi posegi na področju proizvodnje in upravljanja, sicer je vsebina dela teh organov bistveno prizadeta. Zato je potrebno prizadevanje vseh članov ZK na področju ideološkega izobraževanja, da se individualno izpopolnju-
jejo in da bogatijo svoje znanje z uporabo vseh institucij, ki delujejo v smeri izpopolnjevanja človekovega znanja, to je raznih občasnih političnih šol, predavanj, posvetovanj, seminarjev in podobno. Prav od komunistov se zahteva, naj bodo nosilci naprednih idej znotraj gospodarskih organizacij in zato je nujno, da so ideološko razgledani. Naše osnovne organizacije in vsi njeni člani morajo zagotoviti, da bodo stališča, skupna večini članstva, dosledno izvajana. Člani ZK so dolžni izpolnjevati sklepe osnovne organizacije, če so bili le-ti sprejeti z večino glasov, ne glede na to, če ima morda nekdo izmed članstva drugačne poglede na določeno vprašanje. Prav posebno skrb morajo člani ZK posvetiti izobraževanju članov kolektiva zavedajoč se, da je strokovnost eden izmed bistvenih elementov v produktivnosti članov kolektiva.
Če je bilo to vprašanje doslej med delom našega članstva zanemarjeno, je nujno, da se v bodoče zagotovi sistematično in stalno delo na področju strokovnega izpopolnjevanja in po potrebi tudi s primernimi ukrepi zagotovi nenehna rast strokovnosti naših članov kolektiva.
Politiko kadrovanja v ZK moramo prilagoditi smernicam, ki nam jih daje III. plenum CK ZKJ. Zato moramo pri sprejemanju oziroma kaznovanju upoštevati vse komponente, ki karakterizirajo človeka z vseh strani, tako v procesu proizvodnje in upravljanja kot tudi v položaju družbeno političnega delavca.
Nenehno se je treba zavedati, da je dolžnost komunista mnogo večja in odgovornejša od drugih, da pa zato nima v družbi privilegiranega položaja. Te dolžnosti komunistov pa se pojavljajo tudi na terenu, v odborih SZDL kot najširše družbene organizacije, ki deluje v obliki vseljudske tribune. Potrebno je, da se zagotovi prisotnost naših članov
tudi na terenu in da se družbeno politične funkcije enakomerno ob upoštevanju stopnje sposobnosti porazdelijo med naše članstvo. Zagotoviti je potrebno, da se bo sleherni član ZK aktivno udejstvoval vsaj v eni družbeni organizaciji.
V	bQdoče se morajo člani ZK mnogo bolj zavzemati za hitrejše odpravljanje in reševanje problemov družbenega standarda v kombinatu in komuni — predvsem v stanovanjskem vprašanju, varstvu otrok, servisni službi itd. Od reševanja teh vprašanj bo v veliki meri odvisno družbeno politično sodelovanje in aktivnost žena. člani ZK morajo posvetiti svoje sile tudi mladinski organizaciji, posebno njenim novim oblikam dela, kot je klub mladih proizvajavcev. Mladini, ki vstopa v naše vrste, je potrebno dati ustrezne naloge, kajti le z dobrim delom z mladino si bomo zagotovili mlade kadre ZK.
Sestanki osnovnih organizacij morajo postati nujna potreba odkritih razprav o vseh vprašanjih v kolektivu. Bojazen pred zamero ali morebitnimi sankcijami zaradi odkritih razprav na sestankih osnovnih organizacij pa moramo odpraviti.
Za izvedbo vseh teh obširnih nalog, ki jih pred komuniste postavlja III. plenum CK ZKJ kakor tudi vsakdanja praksa, je potrebno, da komunisti z intenzivnejšim delom obogate delo organov delavskega samoupravljanja znotraj kombinata, na terenu pa krepko posežejo v razna družbeno politična vprašanja in jih skozi najnaprednejša gledanja tudi pomagajo vsak dan reševati.
Osnovne organizacije našega kombinata naj na podlagi teh zaključkov letne konference ZK pripravijo programe dela svojih organizacij in poskrbe za dosledno izvajanje teh sklepov.
Komisija za zaključke letne konference ZK kombinata »Delamaris« Izola
Andrej STRES:
Nekaj značilnih podatkov iz leta 1961
V	začetku aprila je bil letni občni zbor sindikalne podružnice kombinata »Delamaris«.
Letošnji občni zbor podružnice se je po tehtnosti in kritičnosti do lastnega dela in samoupravljanja močno razlikoval od letnih občnih zborov v prejšnjih letih, kar je pokazala tudi živahna in konkretna razprava.
Iz poročila in diskusije je bilo na občnem zboru razvidno, da ima sindikalna organizacija velike zasluge v seznanjanju kolektiva z novim gospodarskim sistemom in gospodarjenj enn v ekonomskih enotah, posebno v tem, ker se je decentralizacija vodila vzporedno z uvajanjem ekonomskih enot. O konkretnih
rezultatih spričo decentralizacije delavskega samoupravljanja je za zdaj še težko govoriti, ker je še vse v začetni fazi in čistih pokazateljev še nimamo, vendar pa nam splošna ocenitev stanja pove, da je sistem neposrednega upravljanja sprožil silno zainteresiranost članov kolektiva. Ta zainteresiranost se je zaenkrat pokazala v večji meri pri obravnavanju pravilnika o delitvi osebnega do-dohodka, ki pa je v bistvu drugačna kot prejšnja leta, ko so se ljudje potegovali le za tarifno postavko. Danes bazira ugotavljanje osebnih dohodkov po ekonomskih enotah na računicah uspehov proizvodnje in zmogljivosti proizvodnih sredstev, novi sistem pa nam
prinaša tudi to, da bo moral v doglednem času sleherni proizvajavec dosledno slediti gospodarjenju v svoji EE. 2e prvi rezultati obračunov ekonomskih enot so pokazali, da bodo morali proizvajavci postati kar najboljši upravljavci in usmerjevavci proizvodnega sistema, ker jih bo sicer sam razvoj prehitel, kar bo vsakdo občutil pri prejemu manjših osebnih dohodkov. Čeprav je v naših pravilnikih za!6ntana pot o delitvi dohodka, pot sistema formiranja dohodka, vendar zveni pri članih našega kolektiva to kot nekaj formalnega, ker jim je mnogo stvari še nejasnih in nezanimivih. V praksi se bo zadeva bolj skri-stalizirala in člani kolektiva bodo morali bolj živo spremljati in iskati nove rešitve problemov, kajti sam sistem delavskega samoupravljanja je pogojen s tem, da ga bo treba vedno bolj izoblikovati in prilagajati konkretnim potrebam in specifičnim pogojem podjetja. Če pogledamo letošnji prvi obračun po ekonomskih enotah, vidimo, 'da je Ikljub dobremu povprečnemu Mdu še vedno inekaj napak, ki so se pa vrinile nehote. Vendar to ne menja bistva naše poti, kot marsikateri očitajo, češ da so bili prejšnji sistemi boljši. Pri tem je treba iskati napake, ne pa kriviti samega sistema, kajti sistem je osnovan na družbeno socialističnih načelih in na ekonomski bazi. Danes je sistem za ugotavljanje osebnega dohodka bistveno spremenjen. Čeprav imamo akorde, norme in taka merila kot prejšnja leta, je za uspeh dohodka in višino osebnega dohodka važen še en faktor, to je kolektivni učinek ekonomske enote. Ni dovolj, da se v ekonomski enoti nekdo trudi in ustvarja, na drugi strani pa ima tovariša, ki ne da toliko od sebe, da bi ustvaril vrednost dela, ki je potrebna za kritje osebnih dohodkov. Se pravi, da v naših vrstah ne bo več prostora za nedelavne ljudi.
Danes imamo v našem podjetju 19 ekonomskih enot in to: 9 proizvodnih, 6 pomožnih in 4 administrativne, med ekonomskimi enotami imamo 6 takih, ki so si volile svoje detlavske svete. Te ekonomske enoite sio pokazale in upravičile svoj obstoj kakor tudi sposobnost v gospodarjenju, vendar bi kazalo čimprej s pravilniki razmejiti pristojnosti med ekonomskimi enotami ter tako izključiti kakršnakoli nesoglasja, ki se še porajajo.
Na občnem zboru so govorili tudi o odpisu nekurantnega blaga in o nabavi nekvalitetnih surovin, katerih vrednost ni majhna, kot je ugotovil že centralna DS na eni svojih zadnjih sej. Odločeno je bilo, da takih stvari ne bi smeli dopustiti, temveč je potrebno te pojave temeljito raziskati in odgovorne činitelje poklicati na odgovornost.
Dalje je bilo govora o kvaliteta izdelkov. Pri tem je bilo poudarjeno, da mora delavec zato dobro poznati proces proizvodnje, za kar pa mora imeti razen prakse tudi primerno strokovno znanje. To bomo dosegli s tečaji in seminarji, na katerih bodo člani kolektiva
pridobili potrebno znanje. V našem podjetju so razni tečaji za pridobitev kvalifikacij, vendar pa je med člani kolektiva opaziti premalo zanimanja za te tečaje. Zadnji tečaj za kvalifikacijo je obiskovalo oziroma obiskuje komaj 6 članov kolektiva, kar je vsekakor porazna številka za tako številen kolektiv. Tu bi bil potreben strožji kriterij, predvsem za ljudi, ki so na odgovornih delovnih mestih v proizvodnji in ostalih službah.
Nadalje so bili na občnem zboru pozitivno in realno ocenjeni tudi doseženi uspehi podjetja v lanskem letu, saj je bdi fizični plan proizvodnje dosežen skupaj za 107,75 % pri končnih izdelkih, pri polizdelkih pa 106,78 %>. Lanskoletni porast je še bolj razviden, če primerjamo celotni dohodek z letom 1960, ki je znašal 4.705,000.000, v 1. 1961 pa 5.400,000.000 din ali porast na 114,7 °/o.
Dosežena stopnja rentabilnosti je znašala v letu 1960 20,93 %>, v lanskem letu pa 20,33 odstotka. Pri tem moramo upoštevati, da so se cene materiala in uslug v letu 1961 znatno povečale, cene naših proizvodov pa so ostale skoraj enake. Tudi povprečna proizvodnja na zaposlenega se je dvignila na 114 °/o nasproti letu 1960. Povprečni osebni dohodki v letu
1960	so bili 21.480 din, v lanskem letu pa so znašali 24.870 din. Teh nekaj številk nam pove, da je naš kolektiv v lanskem letu žel dobre uspehe, za kar so zaslužni strokovne službe in celotni kolektiv. V veliki meri pa gre zasluga aistemu delavskega samoupravljanja, Iki inaim daje poroštvo za še boljše uspehe, če bomo v upravljainje znati pritegniti slehernega proizvajavca.
Na občnem zboru so govorili tudi o higiensko tehnični zaščiti pri delu in delovnih nezgodah. Ugotovljeno je bilo, da je tehnična zaščita strojev in strojnih naprav v našem podjetju dosegla primerno raven. Stroji in naprave ne predstavljajo več največje nevarnosti za (poškodbe naših delavcev, saj sta bili v lanskem letu le dve težji nezgodi v oddelku pločevinaste embalaže, kjer sta se dve delavki poškodovali tako, da sta izgubili vsaka del prsta, in to ne zaradi nezavarovanega stroja, ampak zaradi trenutne nepazljivosti. Žarišča vseh nezgod so v našem podjetju razni urezi na ostrih predmetih ter padci zaradi spolzkih tal in neurejenih prehodov za ljudi.
Pregled števila nezgod za pretekla 3 leta nam pove naslednje:
	1959	1960	1961
Število:			
zaposlenih	1860	1600	1500
nezgod pri delu	232	259	268
izgubljenih dni	3434	2468	2561
nezgod v °/o	12	16	17,
izgubljenih dni			
na 1 nezgodo	14,8	9,6	6,
Iz tabele je razvidno, da je število nezgod v stalnem porastu, na drugi strani pa vidimo, da je število dni na eno nezgodo v stalnem upadanju, in sicer od leta 1959 se je to število skrčilo za 50 %, kar nam pove, da so bile vse nezgode le lažjega značaja.
V	lanskem letu je bilo za zaščitna sredstva in dodatno hrano porabljeno:
	diin
zaščitne obleke ribičem	637.632
dežni plašči	379.931
delovne obleke	4,457.274
zaščitni čevlji	138.000
gumijasti škornji	1,085.821
predpasniki	635.200
mleko — čaj	1,382.313
dodatna hrana	170.000
ostala zaščitna sredstva	794.228
pralni prašek in milo	683.282
Skupaj	10,263.681
Ugotovljeno je bilo, da je odnos uporabnikov zaščitnih sredstev v mnogih primerih
	Število
	primerov
boleznine do 7 dni	1.941
porodniški dopusti	732
skrajšan delovni čas	211
boleznine nad 7 dni	1.554
nesreče pri delu	215
Skupaj	4.653
Izraženo v odstotkih na povprečje zaposlenih je bilo dnevno odsotnih z dela zaradi obolenj 11,7% ali 165 oseb na dan. Če odštejemo porodniške dopuste, dobimo, da je bilo bolnih 7,45 % ali 11 oseb. Iz tega vidimo, da so boleznine v našem podjetju še vedno nad državnim povprečjem.
Na tako visok odstotek obolenj vplivajo predvsem delovni pogoji v našem podjetju, saj večina ljudi dela na pretežno mokrem delu. Poseben problem, ki se pojavlja, je zaposlitev rekonvalescentov pri težjih delih, ki v podjetju prevladujejo. To je prišlo najbolj do izraza z uvajanjem ekonomskih enot, ker (pač vsaka želii imeti sposobno delovno sdilo. To bo precej omiljeno s sprejemom pravilnika za dodatek tistim, ki so zaradi izgube delovne sposobnosti v podjetju manj sposobni za delo.
Prikazana je bila tudi fluktuacija delovne sile v našem podjetju. Tako se je v lanskem letu na novo zaposlilo v kombinatu 205 ljudi, istočasno pa je odšlo iz 'kombinata 240. Med tistimi, ki so odšli, je pretežno nekvalificiran kader. Vzroki za fluktuacijo so predvsem nerešeni stanovanjski problemi, pomanjkanje varstvenih ustanov za otroke in težki delovni pogoji.
zelo malomaren, saj večkrat najdemo škornje in predpasnike po dvoriščih brez gospodarja.
Na občnem zboru je bila obravnavana tudi zdravstvena služba v podjetju. Ugotovljeno je bilo, da se je ta služba v zadnjem letu precej izboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti. Obe ambulanti sta začeli sistematično pregledovati zaposlene in si na ta način ustvarili splošen pregled članov kolektiva.
Gibanje obolenj za pretekla tri leta nam pove naslednje:
1959	1960	1961
Število:
primerov	2756	4899	5352
dni na 1 primer 18,5	13,2	9,65
dni odsotnosti 51.023 64.523 51.468
Iz gornjega je razvidno, da število ambulantnih storitev iz leta v leto narašča, v upadanju pa je število dni na en primer obolenja, saj znaša v letu 1961 le 9,65 dneva.
Karakteristično so se bolezni gibale v prvih desetih mesecih lanskega leta takole:
Število	Izplačanih nadomestil
izgubljenih	za osebni
dni	dohodek
15.572	9,647.561
16.098	7,795.569
2.621	441.014
7.461	3,227.280
2.238	800.572
43.990	21,911.996
Disciplinska komisija je v preteklem letu obravnavala 31 primerov prekrškov vseh vrst, med katerimi prevladuje malomarno opravljanje delovnih dolžnosti. Če primerjamo z letom 1960, ko je bilo obravnavanih 111 primerov prekrškov, vidimo, da se je stanje glede discipline precej izboljšalo, k čemur je pripomogla tudi decentralizacija delavskega samoupravljanja in uvedba ekonomskih enot.
Nadalje je bilo prikazano delo in poslovanje počitniškega doma v Lepeni. Sindikalna podružnica je prispevala k dnevnemu penzionu 100 din za vsakega člana, ki je preživel svoj letni oddih v počitniškem domu v Lepeni. V ta namen je bilo izplačano 86.750 din. Razen tega je na račun sindikalne podružnice preživelo 10-dnevne počitnice v domu 12 članov kolektiva, za kar je bilo izplačano
40.000	dinarjev, torej skupno 128.750 dinarjev. Prav zaradi vseh’ teh ugodnosti, ki jih (je nudilo podjetje članom kolektiva, teir dobrega in solidnega poslovanja v domu, je bilo lani v Lepeni 131 članov kolektiva in njihovih svojcev. Od tega je preživelo svoj dopust v domu 19 uslužbencev, 69 delavcev in 43 članov njihovih družin. Razen tega je bilo nekaj dni v domu še 12 tujih gostov, to je
lili
»mi\
skupno 143 ljudi. Dom je bil odprt skupno 72 dni in je imel 1.052 nočnin, kar pove, da je bil dom izkoriščen 81,14%.
Iz gornjega pa lahko sklepamo, da je bil občni zbor zelo ploden, kakor je bilo plodno delo sindikalne podružnice v preteklem letu, kar smo ugotovili tudi iz poročil in diskusije udeležencev občnega zbora.
Nov gospodarski sistem s svojim nadaljnjim razvojem je bistvo neposrednega upravljanja, in sicer da ne odloča vsak posameznik-proizvajalec le formalno, ampak predvsem
vsebinsko o osnovnih gospodarskih problemih ekonomske enote in podjetja kot celote.
Zato je dolžnost slehernega člana kolektiva, da gospodari s čutom dobrega gospodarja v svoji ekonomski enoti dn v podjetju kot celoti.
Nov gospodarski sistem pa nam še narekuje, da moramo poiskati vse neodkrite rezerve, proizvajati in poslovati kar najbolj ekonomično. To pa bomo dosegli le, če bo vsak na svojem mestu storil vse, kar lahko stori.
Novi organi samoupravljanja
delavski svet sestavljajo:
1. Alojz Antolovič,
2. Amalija Benigar,
3. Slavka Bertoncelj,
4. Fani Birsa,
5. Viljem Bordon,
6. Vera Cindrič,
7. Gabrijel inž. Cotič,
8. Milan Čehovin,
9. Teodor Čok,
10. Italo Dellore,
11. Ivan Divjanovič,
12. Marija Dovč,
13. Stane Frančeškin,
14. Mirela Furlanič,
15. Marija Glavina,
16. Slavko Grbin,
17. Kristina Jakomin,
18. Slavko Jakša,
19. Tihomil Javoršek,
Delovni kolektiv kombinata je na volitvah
7.	aprila 1962 izvolil nov delavski svet. V ta delavski svet je bilo izvoljenih 51 članov kolektiva, in sicer 30 delavcev in 21 uslužbencev. Tu so šteti med uslužbence vsi preddelavci, vodje oddelkov in mojstri, sicer bi bilo to razmerje drugačno; prikazano bi bilo večje število delavcev. Zena je v novem DS
16,	moških pa 35, mladine do 25 let starosti je pet. Iz prejšnjega delavskega sveta je bilo ponovno izvoljenih 6 članov kolektiva,
Med delavci je nekvaMlficdirainih 11, pol-kvaliflkrirainiih 3, kvalificiranih 15, visokokvalificiran 1. Uslužbencev pa 'je z osnovnošoilislko izobrazbo 12, nepopolno srednjo šolo 5, s srednjo šolo 3, z visokošolsko izobrazbo pa eden.
Na prvi seji se je delavski svet konstituiral ter izvolil za predsednika tovariša Ti-homila Javorška, za njegovega namestnika pa Mihaela Kolenca.
*
Novi
Novoizvoljeni delavski svet zbran za prvo zasedanje
20. Marija Kaligarič,	37. Franc Pangeršič,
21. Marjan Kaligarič,	38. Miro Petelin,
22. Savo Kapelj,	39. Bruna Petrešič,
23. Štefan Kocjančič,	40. Jože Repič,
24. Martin Kokalj,	41. Leopold Rutar,
25. Mihael Kolenc,	42. Franc Saražin,
26. Anton Krivec,	43. Remigij Siromič,
27. Jožica Kropič,	44. Vera Špacapan,
28. Ljubo Krstič,	45. Regina Šuligoj,
29. Uroš Lutman,	46. Anton Šverko,
30. Rajko Makovec,	47. Branko Tavčar,
31. Alojz Mezgec,	48. Franc Tomažič,
32. Renato Milotič,	49. Gvido Trebeč,
33. Marina Nikolič,	50. Marcela Vatovec,
34. Matko Ogrizek,	51. Jože Železnikar.
35. Romana Palčič,	Novemu delavskemu svetu želimo pri nje
36. Ivan Palčič,	govem delu obilo uspeha.
Novi upravni odbor pred svojo prvo sejo
Upravni odbor kombinata
Na prvi seji delavskega sveta je bil izvoljen nov upravni odbor, ki šteje 11 članov.
V	ta organ samoupravljanja so bili izbrani naslednje tovarišice in tovariši:
Člani:
1. Gabrijel inž. Cotič,
2. Slavka Bertoncelj,
3. Marija Dekleva,
4. Slavko Jakša,
5. Cirila Kocjančič,
6. Mihael Kolenc,
7. Lucijan Leban,
8. Franc Pangeršič,
9. Savo Kapelj,
10.	Rajko Makovec.
Namestniki:
1. Dušah inž. Ferluga,
2. Ana Viler,
3. Mirela Furlanič,
4. Emil Pugelj,
5. Jožica Kropič,
6. Jože Furlan,
7. Viljem Može,
8. Milan Nardin,
9. Franc Lukežič,
10.	Milan Hojnik.
Glavni direktor tovariš Franc Karo pa je član upravnega odbora po službenem položaju.
Pomožni organi DS
Kakor v minuli mandatni dobi, tako bodo tudi sedaj obstajale pri DS komisije, ki bodo obravnavale material ter ga pripravljale za sejo DS. Na drugi seji je DS izvolil 12 komisij, ki imajo vsaka svoje področje dela. Da pa bodo člani kolektiva vedeli, na koga naj se obrnejo, vam predstvaljamo vse komisije.
Vse komisije imajo po 5 članov, samo deseta jih ima 7.
1. Komisija za gospodarsko finančna vprašanja: delo te komisije bi bilo pregled bilanc in obračunov, preden gredo le-ti na DS; sodelovala bi pri proučevanju gospodarsko finančnih poslov:
predsednik: Rajko Makovec, člani: Franc Karo,
Tihomil Javoršek,
Marjan Ziherl,
Tončka Banovac.
2. Komisija za perspektivni razvoj in investicije: obravnavala bi vse posle v zvezi z osnovnimi sredstvi, novogradnjami ter adaptacijami, nabavo in prodajo osnovnih sredstev:
predsednik: Viljem Bordon,
člani: Gabrijel inž. Cotič,
Jože Furlan,
Zvonko Grahek,
Franc Karo.
3. Komisija za HTZ in socialno varstvo: obravnavala bi vse s področja HTZ in tudi vse socialne probleme članov kolektiva, zaposlenih žena, invalidov, otroškega varstva, menze, Lepene:
predsednik: Martin Kokalj, člani: Ivo Hajšek,
Branko Homovec,
Marija Horvat,
Pavla Šik.
4. Kadrovska komisija naj bi reševala sprejeme, odpuste, razpise za vodilne uslužbence, premestitve itd.;
predsednik: Ivan Palčič,
člani: Anton Markočič,
Viljem Može,
Mara Seražin,
Marija Repič.
5. Disciplinska komisija bi delala v smislu naših pravilnikov kakor doslej:
predsednik: Teodor Čok,
člani: Jože Železnikar,
Marija Rondič,
Zorko Dežjot,
Anton Stanič.
6. Stanovanjska komisija naj bi se ukvarjala s popravili in dodeljevanji stanovanj: predsednik: Štefan Kocjančič,
člani: Marija Valenčič,
Dušan inž. Ferluga,
Marijan Starc,
Desanka Sosič.
7	Komisija za patente, tehnične izboljšave in premije:
predsednik: Leopold Rutar, člani: Emil Pugelj,
Alojz Hudales,
Ivan Hrvatič,
Gvido Trebeč.
8. Komisija za odpis osnovnih sredstev in materiala naj bi nadzorovala vse te odpise in ugotavljala, zakaj so ti odpisi nastali in v čigavo breme naj gredo: predsednik: Franc Pangeršič,
člani: Mariza Jankovič,
Beno inž. Saksida,
Henrik Rudi (star.)
Milan Hojnik.
9. Komisija za kontrolo kvalitete zalog gotovih izdelkov naj bi razširila svoje dosedanje delo tudi na kontrolo surovin na zalogi:
predsednik: Branko Tavčar, člani: Marko Rudman,
Eva Javoršek,
Silvan Černovič,
Ana Viler.
10. Komisija za proučevanje nagrajevanja naj bi razen sestave pravilnika proučevala še delovanje instrumentov in meril ter pripravila predloge za izboljšave: predsednik: Savo Kapelj,
člani: Draga Božič,
Miro Banovac,
Ivo Radman,
Edvard Štibelj,
Dušan inž. Ferluga,
Andrej Stres.
11. Komisija za urejanje odnosov med ekonomskimi enotami:
predsednik: Gabrijel inž. Cotič, člani: Avgust Brezavšček,
Mihael Kolenc,
Janez Molk,
Anton Pupis.
12. Komisija za izobraževanje kadrov naj bi glede na razvoj kombinata in sedanjo zasedbo delovnih mest skrbela, da bodo sredstva za vzgojo kadrov smotrno uporabljena:
predsednik: Ljubo Krstič,
člani: Tomaž Pavletič,
Vera Poropat,
Slavko Demšar,
Zvonko Gralhek.
(Iz pisarne DS)
Andrej STRES:
Novo sindikalno vodstvo
10.	aprila 1962 je bila prva seja novoizvoljenega sindikalnega odbora kombinata »Delamaris«. Na tej seji se je sindikalni odbor konstituiral, izvolil je predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Izvoljeni so bili naslednji tovariši:
1. Tomaž Pavletič — predsednik
2. Jože Furlan — podpredsednik
3. Andrej Stres — tajnik
4. Branko Sila — blagajnik
Odbor je na itej sejii obravnaval svoje bodoče delo in delo odborov v ekonomskih enotah ter potrdil sklepe za bodoče delo, sprejete na podlagi poročila in razprave na letnem občnem zboru.
Sklepi in zaključki z letnega občnega zbora bodo dostavljeni vsem sindikalnim odborom ekonomskih enot in jim bodo služili kot navadilo za njihovo ibodoče delo, 'ki 'V tem letu ne bo prav lahko glede na vse večje naloge za uresničenje novega gospodarskega sistema. Treba bo krepko poprijeti za delo, ker je v veliki meri odvisno od odborov ekonomskih enot, kako bodo člani EE pravilno seznanjeni z novimi nalogami in kako jim bodo posamezni ukrepi na najbolj razumljiv način tolmačeni. Ti sindikalni odbori morajo biti v ekonomski enoti nosivci in usmerjevavci pravilne politike decentralizacije delavskega samoupravljanja, pravilne politike delitve osebnih dohodkov v EE itd., tako da bo to upravljanje v EE zajelo slehernega proizvajavca. Na ta način bomo uresničili geslo, za katerim stremimo, da bomo napravili iz našega proizvajavca dejanskega upravljavca.
Pravilnik o štipendiranju
dijakov in študentov kombinata konservne industrije »Delamaris« v Izoli
1. člen
Zaradi pravilnega koordiniranja štipendiranja imenuje delavski svet podjetja komisijo 5 članov (2 člana iz proizvodnih enot, 2 člana iz neproizvodnih enot ter kot predsednika komisije referenta za vzgojo kadrov), ki v okviru potreb podjetja po kvalificiranih kadrih in razpoložljivih sredstvih daje predloge DS podjetja za razpis štipendij.
2. člen
Po razpisu štipendij pregleda komisija vse prispele prošnje ter dostavi svoje predloge delavskemu svetu. Komisija mora pri reševanju prošenj upoštevati naslednje:
1. če je prosivec v bližnjem sorodstvu s članom kolektiva,
2. če je prosivec liiz izolske komune,
3. upoštevati mora socialni položaj pro-sivca,
4. upoštevati mora dosedanje šolske uspehe prosivca.
4. člen
Pogodba o štipendiranju vsebuje naslednja določila:
1. naziv šole ali univerze, ki jo štipendist obiskuje, ter stroko učenja — študija;
2. višino štipendije;
3. obveznosti dijaka - študenta, da se po končanem študiju zaposli v podjetju za toliko let, kolikor let je štipendijo prejemal;
4. obveznosti štipendista glede vračanja štipendije, če se dijak - študent ne bi držaji .Obveznosti (6. člen internega pravilnika);
5. določila o eventualnem kreditu za čas štipendiranja poleg štipendije ter pogoje o vračanju kredita.
5. člen
Vse štipendije se izplačujejo v breme sklada za vzgojo kadrov.
3.	člen
Po odobritvi s strani DS podjetja pozove komisija prosivce, katerih prošnje so bile odobrene, (ter jih seznani s pogoji štipendiranja.
Če prosivec sprejme pogoje, sklene personalna služba podjetja s prosivcem pogodbo o štipendiranju.
6.	člen
Štipendist mora opravljati izpite v od šolskih oblasti predpisanih rokih.
Če pa se štipendist brez tehtnih vzrokov predpisanih rokov za opravljanje izpitov ne bi držal oziroma bi dijak ne napredoval v višjd razred, ima podjetje pravico, odpovedati
sklenjeno pogodbo ter zahtevati povračilo prejetih štipendij v smislu pogodbe.
7. člen
Vsak štipendist je dolžan opraviti med šolskimi počitnicami predpisano šolsko prakso ali 1-mesečno prakso v podjetju. Kot nagrado za delo v podjetju prejema štipendijo skozi vse leto in ne samo za mesece, ko je na šolskem študiju.
8. člen
Posamezna ekonomska enota lahko sklene s štipendistom dogovor, po katerem se čas njegove prakse v podjetju podaljša. V tem primeru pripada štipendistu razen štipendije tudi honorar, ki ga bosta sporazumno določila ekonomska enota in štipendist.
9. člen
Po končanem šolanju se štipendist zaposli v podjetju v EE, kateri ga bo komisija po sporazumu dodelila.
t
10. člen
V primeru, da kombinat konservne industrije »Delamaris« ne bi imel možnosti zaposlitve štipendista, prenehajo njegove obveznosti do kombinata.
V tem primeru nima tudi nikakih obveznosti do kombinata v pogledu vračanja prejete štipendije, pač pa mora vračati posojilo, ki bi ga eventualno prejemal poleg štipendije.
11. člen
Višina štipendij za posamezne šole znaša:
a)	za	dijake	1.	in	2.	letnika	srednjih	šol	v Kopru mesečno .	5.000	din
b)	za	dijake	3.	in	4.	letnika	srednjih	šol	v Kopru mesečno .	6.000	din
c)	za	dijake	1.	in	2.	letnika	srednjih	šol	izven Kopra mesečno	10.000	din
č)	za	dijake	3.	in	4.	letnika	srednjih	šol	izven Kopra mesečno	12.000	din
d) za študente 1. in 2. letnika mesečno............................... 13.000 din
e) za študente 3. in 4. letnika mesečno............................... 15.000 din
f) za študente, ki gredo po končanem univerzitetnem študiju na specializacijo, se dola&i štipendija po posebni pogodbi, ki jo bosta podjetje lin štipendist sklenila.
12.	člen
Razen štipendije do višine po 11. členu tega pravilnika prejme štipendist lahko tudi brezobrestno posojilo do mesečnega zneska v višini do največ 5000 dinarjev.
13.	člen
Štipendist je dolžan pričeti z vračanjem posojila takoj po nastopu službe v kombinatu, in sicer v mesečnih obrokih in v isti višini, kakor je posojilo prejemal.
16. člen
Za mladoletne štipendiste podpišejo pogodbe o štipendiranju in eventualnem kreditiranju starši ali redniki štipendistov.
17. člen
Štipendiranje delavcev — članov kolektiva —, ki gredo na višje izobraževanje, se sklene na osnovi posebne pogodbe. Tudi ti štipendisti morajo vložiti prošnje pri komisiji, ki naj njihove prošnje pregleda ter pošlje svoje mnenje o štipendiranju in višini štipendije ter ostalih pogojev DS v odobritev.
14.	člen
V	primeru, da bi štipendist ne našel zaposlitve v kombinatu, mora pričeti z odplačevanjem posojila takoj po nastopu službe v drugem podjetju, in sicer v mesečnih obrokih in v listi vilšiiini, Ikakor je prejemal posojilo.
15.	člen
Če pride do prekinitve štipendiranja iz razlogov, navedenih v 6. in 7. členu tega pravilnika, mora štipendist ne glede na zaposlitev pričeti z vračanjem prejete štipendije in eventualnega posojila v mesečnih zneskih, ki ustrezajo 50 % skupno prejetih mesečnih zneskov štipendije in posojila.
18. člen
Dijakom (študentom) in štipendistom, ki prihajajo na prakso v podjetje na podlagi priporočila komisije in sklepa DS podjetja, pripada nagrada po kategoriji študija v višini mesečnih štipendij po 11. čl. tega pravilnika.
19. člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme in potrdi delavski svet kombinata konservne industrije »Delamaris« v Izoli, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Pravilnik je bil sprejet na seji delavskega sveta 26. marca 1962.
Predsednik DS Mihael Kolenc
Prva seja tovarniškega komiteja ZK
Dne 29. marca 1962 je bila prva seja novoizvoljenega 'tovarniškega komiteja ZK kombinata »Delamaris«. Na tej seji se je tovarniški komite konstituiral. Izvolil je sekretarja komiteja in njegovega namestnika ter druge organe komiteja.
Za sekretarja tovarniškega komiteja je bil soglasno izvoljen: tov. inž. Gabrijel Cotič, za namestnika pa tov. Zvezdan Bertok.
Komite je izvolil še kadrovsko komisijo in ideološko komisijo kot pomožne organe komiteja; v kadrovsko komisijo so bili soglasno izvoljeni: Tihomil Javoršek — predsednik; Draga Božič — član; Viljem Može — član.
V	ideološko komisijo so bili izvoljeni: inž. Dušan Ferluga — predsednik; Tomaž Pavletič
—	član; Jože Vrtovec — član.
Komite je na tej seji obravnaval tudi perspektivo za bodoče delo komiteja in osnovnih organizacij v kombinatu ter sprejel in potrdil zaključke in sklepe za bodoče delo, ki jih je izdelala komisija za sklepe na podlagi poročila in razprave na letni partijski konferenci kombinata.
Novoizvoljenemu komiteju ter novemu sekretarju in ostalim organom pri komiteju želimo mnogo usipeha pri njihovem delu.
S sej delavskega sveta
Na 35. seji DS so najprej obravnavali reformiranje ekonomskih enot. V dosedanji praksi se je pokazalo, da tako postavljene ekonomske enote, kakor so bile doslej ter z vsemi tistimi pristojnostmi, ki so jim bile dodeljene z začasnim pravilnikom, ne morejo delovati, ker marsikje prihajajo navzkriž z veljavnimi predpisi ter interesi podjetja. Zato je bil na tej seji sprejet sklep, da se v začasnem pravilniku o pristojnostih organov samoupravljanja doda člen, da o združevanju in razdruževanju EE odloča DS podjetja, če meni, da je to za podjetje koristno. Sprejet je bil tudi sklep, da se obe skupini težakov, to je skupina težakov obrata ARGO in skupina težakov obrata IRIS, združita v eno EE. Za združitev v eno EE sta se zedinili tudi bivši EE nabava in prodaja, k njima pa se priključi še bivši blagovni oddelek ex podjetja »RIBA«, tako da bodo te 3 enote tvorile eno EE — komercialo.
Z ukinitvijo plantaže, ki ne bo več obstajala v sedanjem obsegu in sedanji vlogi, se ukine tudi formacija EE in bodo delavci, ki so bili doslej zaposleni na farmi in plantaži, na razpolago splošnemu sektorju, ki jih bo razporedil po potrebi na delovna mesta v druge EE. Na plantaži pa bodo ostali le najnujnejši delavci, ki bodo skrbeli za nego in rast drevja na plantaži. Po potrebi se bo tem dodajala še delovna sila iz kombinata, tako da bo zasajeno drevje ob času in pravilno negovano.
Na tej seji se je razvila tudi zanimiva razprava o tem, kako naj se imenujejo posamezna delovna mesta naših vodilnih uslužbencev. Tarifna komisija je pripravila predlog, po katerem naj bi se naziv »sektor« zamenjal s »službo«. Po tem predlogu bi se preimenovali vsi vodje sektorjev v »direktorje«. Ker pa se je tu pojavilo vprašanje, kje
naj ti vodje nehajo biti direktorji, se je to vprašanje preveč zavleklo in bi prišli do cele vrste direktorjev. Zato je DS odločil, naj ostanejo ti nazivi nespremenjeni, naziv »sektor« pa se spremeni v »službo«. V tej razpravi so sodelovali tovariši, ki nastopajo tudi izven naših državnih meja. Povedali so, kaj je zunaj v veljavi in kolikšno pozornost posvečajo posameznim nazivom. Skoraj povsod, zlasti v zahodnem svetu, je v trgovskih poslih odločilnega pomena, v kakšni vlogi kdo nastopa, ali v vlogi direktorja ali vlogi referenta. Temu primerno tudi z njim ravnajo in ga_upo-števajo. Zato je naš DS menil, da je prav, če ohranimo nespremenjene nazive, to je, da imamo poleg glavnega direktorja tudi komercialnega in tehničnega direktorja.
Dalje so člani na tej seji obravnavali nekaj korektur pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ker pa bomo o tem konkretneje govorili takrat, ko bodo zaključene vse korekture, ne bomo tu navajali posameznih sprememb. Dalje je bil na predlog sindikalne podružnice sprejet ključ o volitvah v DS po EE, to je, koliko naj vsaka EE glede na svojo številčnost voli svojih članov v DS podjetja. Kot je že znano, bo v smislu pravil podjetja štel naš DS 51 članov. Teh 51 članov je sindikalna podružnica porazdelila po EE ter pri tem upoštevala poleg številčnosti posamezne EE tudi strukturo in aktivnost njenih članov v družbeno-političnem življenju ter na podlagi tega napravila razdelilnik, ki so ga EE odobrile ter z izjemo splošnega sektorja pristale na dodeljeno jim število kandidatov. Ker je bila v tem času ukinjena EE farma, ljudje pa dodeljeni splošnemu sektorju, so bili tu upravičeni, da se jim prizna v DS eno mesto več; tisto namreč, ki je bilo prej dodeljeno farmi. DS je to sprejel.
Za volitve v DS je bila imenovana naslednja komisija: Ivo Hajšek, varnostni tehnik, Silvo Kaligarič, normirec materiala, Darko Žnidaršič, skladiščnik, Anton Kosovel, uslužbenec, Ivan Stepančič, uslužbenec.
Za izdelavo volilnih imenikov pa je bila imenovana komisija: Miro Banovac, pravni referent, Sergia Kravanja, referent za sprejem in odpust, Norma Zajc, blagajničarka.
Za sestavo poročila o dosedanjem delu organov samoupravljanja so bili zadolženi: Avgust Brezavšček, Mihael Kolenc in inž. Gabrijel Cotič.
V	nadaljevanju seje je tajnik DS tovariš Avgust Brezavšček seznanil DS o obveznostih, ki naj bi jih izolska podjetja sprejela za izgradnjo nove šole. Občinski ljudski odbor v Izoli je napravil razdelilnik, v katerem so zajeta vsa tukajšnja podjetja in je določena vsota, ki naj bi jo ta prispevala v letu 1962 za izgradnjo šole. Naš kombinat bi moral po tem ključu prispevati 30 milijonov, poleg tega pa še zaostanek 5,5 milijona od lanskega leta. Tovariš Grahek je obrazložil, da nam bo ostalo 280 milijonov za razdelitev na sklade. Od tega bo treba odvesti za anuitete za investicije ca. 97 milijonov, tako da bo ostalo mnogo premalo, da bi krili vse te potrebe šolstva. V daljši razpravi, v kateri je sodelovala večina članov DS in v kateri smo vsi iskali izhod in možnost, da bi zadostili potrebam po novi šoli, je bil sprejet sklep, da bomo za izgradnjo nove šole v letošnjem letu lahko prispevali 30 milijonov le s pogojem, da se od plačila lanskega posojila 10 milijonov pri komunalni banki preloži na prihodnje leto. Le na ta način bomo lahko prispevali svoj delež h gradnji nove šole.
Ze na prejšnji seji je bilo določeno, naj komisija pripravi predlog, katerim članom stanovanjske zadruge bo kombinat dal posojilo, s kakšnimi pogoji in koliko. Komisija, ki je pregledala in proučila gmotno stanje posameznih članov zadruge, je predlagala, da se vsem 14 zadružnikom da posojilo po 1 milijon din. Če bi se pri kom kasneje pokazalo, da mu to ne zadošča, bo DS ponovno obravnaval vsakega posameznega prosilca ter vsako prošnjo reševal posebej. Pogoji za posojilo bodo enaki, kot so pri stanovanjskem skladu, to je obrestna mera 2,5 %> za dobo 30 let. Vsak zadružnik, ki prejme posojilo od kombinata, mora o tem skleniti pogodbo, v kateri morajo biti zavarovane koristi kombinata in zadružnika. Po obširnejši razpravi, ki se je razvila o posojilu in posameznikih, je bil sprejet sklep, da se članom stanovanjske zadruge kombinata »DELAMARIS« odobri posojilo po 1 milijon din ob zgoraj navedenih pogojih. Ti zadružniki so: Savo Kapelj, dr. Roman Vidmar, Rajko Makovec, Zvonko Grahek, Ivan Hrvatič, Rado Polh, Vili Mohorčič, Alojz Brezavšček, Matko Ogrizek, inž. Bogomir Cotič, Ivan Bizjak, Milan Čehovin, inž. Evgen Ferluga.
Pri navedenem posojilu se kombinat zavaruje s tem, da se vknjiži za svoje posojilo na hišo ter ima pri morebitni prodaji prednostno pravico. Posojilojemalec pa je obvezan, da dela 10 let v podjetju od podpisa te pogodbe, sicer bo moral v enem letu vrniti celotno posojilo.
Ko je bilo govora o stanovanjski izgradnji ter posojilih, je bila ugodno rešena tudi vloga tovariša Staniča, ki tudi gradi hišo, ter mu je bilo odobreno posojilo 1 milijon din z enakimi pogoji, kot jih daje stanovanjski sklad. Člani DS so obravnavali tudi rušenje in odstranitev dotrajanih objektov bivše Lesne galanterije. Komisija, ki je bila določena, da to zidovje oceni in ugotovi vrednost gradbenega materiala, ki je v njem, ter stroške rušenja, je podala poročilo, da je vrednost materiala v vseh teh zgradbah 2,280.000 din, rušenje in čiščenje terena pa velja 1,350.000 din. Po tej ocenitvi, ki jo je DS tudi potrdil, naj bi tisti, ki bo to porušil in teren očistil, plačal za gradbeni material, ki ga bo iz teh zgradb dobil, vsoto 930.000 din.
Oddelek predjedi je predložil potrebo po novih avtoklavih, ker sedanji avtoklavi ne zmorejo povečanih potreb. Njihovo vlogo je podprl komercialni direktor s tem, da je težko plasirati druge proizvode, če nimamo na voljo tudi predjedi. Naša predjed se je v svetu tako uveljavila, da večina kupcev postavlja kot prvi pogoj, da bodo vzeli to ali ono naše blago le, če jim damo tudi predjed. Ta poštena želja oddelka je povsem upravičena in na mestu, vendar bodo morali zaradi omejenih možnosti dosedanji avtoklavi počakati boljših časov.
V orodjarni so izdelali trinožec, ki jim služi za dviganje strojev ob popravilu. Za ta trinožec so porabili za 36.832 din delovnih ur. Te ure bi praviloma šle v breme investicij, ako bi orodjarna imela za to vnaprej odobreno kvoto od DS. Ker pa za to ni vprašala in je napravila po svoje, je DS — da očuva plansko disciplino — odločil, da te ure bremenijo orodjarno ter ni priznal refundacije
Med ostalimi sklepi na tej seji je bila odobrena tudi nabava 12 računskih in treh pisalnih strojev v znesku 4,990.000 din. Litografiji je bila zavrnjena nabava pisalnega stroja, komerciali pa nabava pisalne mize in stolov. Prenosne decimalne tehtnice se bodo vodile kot obratno sredstvo, ker imajo prekratek rok trajanja, ter jih lahko nabavlja vsaka EE sama za svoje potrebe.
Odobrena je bila izdelava mize in montaža kompresorja za varilni aparat za vrečke v skupni vrednosti 41.938 din. Obenem je bil odobren tudi višek tune, ki ga je prikazala nabavna služba. Odločili so, naj se izenačita knjižno in dejansko stanje.
V dosedanji praksi se je pokazalo, da je določilo 14. člena našega začasnega pravilnika o pristojnosti in poslovanju organov delavskega samoupravljanja neuporabno. Člen go-
vori o vlogi EE pri obravnavanju disciplinskih prekrškov. Odslej bodo EE v hujših disciplinskih prekrških samo predlagale, ne pa več odločale. Celotni postopek naj izvede in kazen določi disciplinska komisija pri DS podjetja. Ta člen se dopolni tudi s tem, da o združevanju in razdruževanju ekonomskih enot odloča DS podjetja.
Obravnavan in sprejet je bil tudi plan propagande za leto 1962. Po tem planu bomo letos porabili v te namene 70 milijonov din.
Obravnavano in pozitivno rešeno je bilo še popravilo naprav za centralno kurjavo in pleskanje zdravstvene ambulante v kombinatu. Odobrili so izdelavo paviljona in omaric za Zagrebški velesejem v letu 1961, plačilo računa 4,000.000 din za montažo hladilnih naprav v hladilnici bivšega podjetja »RIBA« ter odpis 1200 rešetk v oddelku sveže ribe v skupni vrednosti 103.638 din.
Na vrsto so prišle tudi dotacije društvom in klubom, ki jih naš kombinat vzdržuje. Obravnavanje in odločanje o tem pa je DS odložil vse dotlej, dokler ne bo potrjena bilanca, da bomo vedeli, s čim razpolagamo. To naj bo obenem tudi odgovor vsem, ki so se obračali na naš DS za pomoč za kulturno-prosvetno, športno ali kako drugo dejavnost, kajti odobreno je bilo le menzi 3 milijone din. Ob tej dotaciji menzi pa se je razvila razprava, v kateri so člani DS povedali svojo željo, da bi radi malo več vedeli o trenutnem stanju menze. Zato je bilo naročeno komisiji, ki ima nalogo, da nadzira delo menze, naj pripravi poročilo do prihodnje seje DS. Do tedaj naj pripravijo poročila in predračune ter jih dostavijo pisarni DS še komisija za poslovanje počitniškega doma, gasilske čete, obratne ambulante, HTZ in lista »Naš glas«.
Na 36. seji DS so člani najprej obravnavali pravilnik o štipendiranju ter ga z raznimi korekturami v celoti sprejeli. Celotni zadevni pravilnik objavljamo v današnji številki lista.
Obravnavali so tudi cenike del ter provizije za trgovske potnike. EE ribolov so odobrili 10 milijonov din, kar naj ta porabi za akontacije na račun osebnih dohodkov za ribiče. To se jim bo obračunalo v času sezone.
Iz sklada osebnih dohodkov je bilo odobreno aktivu žena v kombinatu 100.000 din, kar naj žene razdelijo bolnim in socialno ogroženim sodelavkam.
Na 37. seji so bili obravnavani in potrjeni ceniki del. Najdlje se je DS zadržal pri investicijskem vzdrževanju za leto 1962.
Vodja kapitalne izgradnje inž. Gabrijel Cotič je dal nekaj načelnih smernic iz tega plana ter povedal, da je v smislu pravilnika o delitvi dohodka odobreno za investicijsko vzdrževanje 5 °/o od vrednosti vseh osnovnih sredstev ter da smo v minulem letu odobrena sredstva za investicijsko vzdrževanje prekoračili za 12 milijonov, ki še niso vrnjeni, tako da nam je od 100 milijonov, ki se bodo for-
mirali v letošnjem letu, za to vzdrževanje ostalo na voljo le 88 milijonov. K predlogu programa, kako naj se ta sredstva v letošnjem letu uporabljajo za posamezne ekonomske enote, je dala pripombo samo ekonomska enota »Garaža«, ki je po lastnem predračunu predvidela za popravilo avtomobilov
15,250.000	din. Zato ji je DS po proučitvi njenega programa dela 'priznal predvideni znesek, ki v prvotnem programu ni bil tolikšen. Prav tako ni bilo v osnutku predvidenih stroškov za razglasno zvočno postajo v znesku 500.000 din. To je zelo malo, saj aparatura že obstaja in bi ne bilo potrebno nabavljati vsega materiala, ker je ta postaja že obstajala v obratu Iris. Večje potrebe sta prijavila tudi EE predjed in oddelek paradižnika, kar je DS delno tudi upošteval. Po obširni razpravi je bil sprejet sklep, da se plan investicijskega vzdrževanja in nove investicije za leto 1962 sprejeme v celoti s tem, da se predvidena kvota za garažo poveča za 10 milijonov, oddelku antipaste za 188.000, za razglasno postajo se odobri 500.000 ter za beljenje oddelka paradižnika 160.000 din. S temi dopolnili je bil plan potrjen.
Investicijska komisija je obravnavala nabavo nekaterih osnovnih sredstev, med temi tudi 8 garderobnih omaric za hladilnico. Komisija je tudi predlagala nabavo novega stroja za pakiranje jušnih kock. Nabava tega stroja je nujna zaradi tega, ker se je proizvodnja juh v zadnjem času tako povečala, da dosedanji stroji temu niso več kos. Stroj bo veljal ca. 5,5 milijona. Dobili ga bomo iz Italije.
Sprejet je bil tudi sklep, da se zamenja polavtomatski zapiralni stroj »Sydry« za avtomatskega tipa »I. L. Ribar«, ki ga ima na razpolago tovarna pločevinaste embalaže na Reki. Za ribolov bomo nabavili tri nove kompase, ker so sedanji že dotrajali. Prav tako bodo dobile ribiške ladje 5 novih štedilnikov in plinskih peči za gretje kabin.
Z investicijsko banko imamo kreditno pogodbo za gradnjo objekta »proizvodov v prahu«, ki nam ga gradi gradbeno podjetje »Gradbenik«. V te namene imamo pripravljenih 70 milijonov, od katerih je Gradbenik že nekaj črpal. Na tej seji so sprejeli sklep, da se odpre akreditiv pri Narodni banki v znesku 70 milijonov din, katerega bi črpal izvajalec del na objektu »proizvodi v prahu«
—	»Gradbenik«, Izola — po predloženih in potrjenih fakturah — obračunskih situacijah.
Stanovanjska skupnost v Izoli nam je v zvezi z vzdrževanjem otroškega vrtca v Izoli poslala predlog, kako naj bi gospodarske organizacije in komuna prispevale svoj delež, da bi bili stroški otroškega varstva za starše zmogljivi. Pri polni zasedbi vrtca bi znašali stroški na enega varovanca mesečno 12.500 din. K tem stroškom bi občina prispevala 3,5 milijona din, kolikor je potrebno za kritje
plač vzgojnemu osebju. Na starše odpade še vedno 7000 din za vsakega otroka.
Stanovanjska skupnost je pripravila predlog, koliko naj bi k tem 7000 din, ki odpadejo na starše, prispevala podjetja, da bi se znižal prispevek staršev. Delavski svet je odobril predlog in tako omogočil tudi staršem z manjšimi dohodki, da bodo lahko dali svoje otroke v vrtec.
V	stanovanjsko zadrugo kombinata je bil sprejet mehanik Alojz Božeglav, delavski svet pa mu je odobril 1 milijon posojila za gradnjo stanovanjske hiše.
Nogometnemu klubu »Delamaris« je bilo na račun dotacije za leto 1962 odobrenih
250.000	din akontacije.
Podjetjem, ki so uporabljala našo embalažo v letu 1961, je bila priznana obrabnina, in sicer: »Školjki«, Poreč 2 % od vrednosti embalaže, ki je bila v rabi pri tem podjetju, bivši »Ribi-Izola« 1,5 °/o od vrednosti vse naše embalaže, ki so jo uporabljali v minulem letu, KZ Koper pa 1,144.210 din.
Skladišču zelenjave v obratu »Argo« je bilo priznano 1299 kg kala pri skladiščenju korenja.
Člani DS so obširno obravnavali predlog za ugotavljanje viškov in mankov ob letni inventuri. Potrdili so tudi nekatere predloge za odpis, nekaj pa bo še preiskal pravni referent in ugotovil vzroke odpisa.
Ekonomski enoti Litografija je bilo odobrenih 16.936 din za kritje nadurne razlike za 244 nadur, opravljenih v mesecu februarju. Ta znesek bremeni centralni sklad.
Tovarišu Antonu Medvedu je bilo odobreno v breme sklada za izobraževanje kadrov 4-kratno potovanje Ljubljana—Izola in nazaj ter 4 dnevnice na mesec. To je namesto ločenega življenja, ker tovariš Medved obiskuje ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani.
Na 38. seji je delavski svet obravnaval obračun za leto 1961 ter ga tudi odobril. Prav tako je obravnaval in potrdil obračun bivšega podjetja »RIBE«. O teh obračunih nam v posebnem članku govori tovariš Zvonko Grahek.
Ekonomski enoti »kurilnica Iris« je bilo odobreno posojilo, ki je potrebno, da bi točka v tej enoti v prvih treh mesecih dosegla vrednost enega dinarja.
Dopolnili in potrdili so predlog cenika del za EE gospodarsko računske službe. S tem je bila zaključena razprava o cenikih del, ki se je začela že na prejšnji seji. Potrjeni so vsi ceniki del za proizvodne in neproizvodne ekonomske enote.
Za novo izolsko šolo bomo odstopili parni kotel, ki ga bo ta rabila za ogrevanje prostorov. Vrednost kotla bo ocenila strokovna komisija, za to vrednost pa se nam bo znižala naša obveznost do šole.
Ponovno so obravnavali plan propagande za letošnje leto, za katerega je odobrenih 70 milijonov din. Materialni stroški se lahko porabijo v letošnjem letu za sejme in razstave
ter za reklamo in propagando v znesku do 58 milijonov. Dovoli se uporaba 12 milijonov iz sklada skupne porabe za organizacijo žrebanj, dobitkov pri prodaji juhe.
Imenovali so komisijo, ki naj proučuje dosežene osebne dohodke po ekonomskih enotah ter delovanje meril in cenikov del, ki smo jih sprejeli v sedanjem sistemu nagrajevanja.
V	komisijo so imenovani: Savo Kapelj, Miha Kolenc, Miro Martelanc, Štefan Kocjančič in Milan Hojnik. Ta komisija bo po potrebi predlagala DS podjetja spremembe in korekture, tako da bodo zaslužki glede na težavnost dela med posameznimi ekonomskimi enotami vsklajeni.
Komisija za individualne nagrade je obravnavala izreden uspeh prevzemalcev ribe ter je 10 tovarišev, ki so to delo opravljali, predlagala DS za nagraditev. DS je po proučitvi predloga priznal 200.000 din nagrade, ki je bila razdeljena vsem 10 tovarišem.
S SEJ UPRAVNEGA ODBORA
Na 26. seji je UO najprej obravnaval stvari s področja izobraževanja članov kolektiva.
EE litografija je bilo odobreno, da se stroški za vajenca Petra Kobala krijejo iz centralnega sklada, ker se v tej EE ne ustvari dovolj sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje vajencev.
Tovariša Miro Banovac in Slavko Demšar sta se udeležila 7-dnevnega posvetovanja o delovnih odnosih, ki ga je na Bledu organiziral Zavod za ekonomske ekspertize iz Beograda.
Celotne stroške šolanja Antona Medveda in Stanislava Furlana, ki obiskujeta ekonomsko srednjo šolo za bivše borce v Ljubljani, bo krilo podjetje in bomo plačali za vsakega
35.000	din šolnine.
Kombinat Delamaris se strinja, da se razveljavi vajeniška pogodba s tov. Francem Kranjcem, ki obiskuje Ribiško šolo v Piranu. Imenovani je po oceni šole skrajno nediscipliniran in ni dosegel zahtevanega učnega uspeha. Šola zato predlaga, da se z njim ukine učno razmerje.
UO je obravnaval in odobril račune za popravilo avtomobila, za izdelavo mize in za montažo kompresorja za varilni aparat za vrečke, za popravilo centralne kurjave in za pleskanje zdravstvene ambulante, za izdelavo paviljona za zagrebški velesejem in račun za izdelavo 10 etuijev.
Odobrili so tudi račun Avto-moto društva v Izoli za ravnanje odpadnega materiala, odklonili pa so račun EE litografije za dodatno delo, to je čiščenje laka iz tistih delov pločevine, ki morajo biti zaradi lotanja čisti.
Inž. Bogomiru Cotiču so odobrili dodatek za dodatno delo, ki ga opravlja v kontrolnem laboratoriju.
Društva in klubi kombinata prosijo UO in DS za dotacijo. Imenovana je bila komisija, ki naj pregleda predračune pevskega zbora, veslaškega kluba, nogometnega kluba in kegljaškega kluba ter pripravi predlog za DS.
V	to komisijo so bili imenovani: Miha Kolenc, Slavko Demšar in Slavko Jakša.
UO je tudi odločil, naj se ponovno uvede prodaja odpadkov lesa. Pri tem je treba paziti, da ne bi med odpadnim lesom šlo iz tovarne tudi kaj takega, kar je še uporabno,
4	in ne bi dobivali odpadkov vedno isti člani kolektiva.
Na 27. seji je UO najprej obravnaval inventuro in bilanco bivšega podjetja »Riba« ter pripravil sklepe za DS. Odredil je komisijo, ki naj ponovno popiše osnovna sredstva v tem podjetju. V to komisijo so imenovani: Ivo Radman, Anton Kosovel in Anton Stanič.
Tovariša Boris Grebenc in Marko Rud-man sta prejela nalogo, naj potujeta na spomladanski velesejem v Leipzigu ter pri firmi »DIA Nahrung« skleneta pogodbo za drugo četrtletje 1962.
Inž. Gabrijel Cotič in inž. Bogomir Cotič naj zaradi nabave pakirnega stroja za juho odpotujeta v Italijo, kjer naj proučita princip konstrukcije in delovanje tega stroja.
Odobreni so bili računi obratne ambulante za 115 pregledov ob sprejemu v službo ter račun doma »Ivana Cankarja« za oskrbo našega vajenca v tem domu.
Na 28. seji je UO potrdil inventuro v Ribi. Sklenil je tudi, naj družino tovariša Grebenca prepelje iz Izole v Nemčijo Stane Makovec z osebnim avtomobilom kombinata.
Tovarišu Espozitu Biagiu je bilo odobreno plačilo rednega dopusta za leto 1961.
UO je odobril račun uredništva »Komunist« za 10 izvodov tega glasila za prve tri mesece letošnjega leta, račun dijaškega doma v Puli za oskrbnino našega vajenca Antona Sinčiča ter račun kleparja Miheliča iz Ljubliane za izdelavo napisne table za naše skladišče.
Na 29. seji ie upravni odbor obravnaval vzdrževanje ribiških vajencev. Z novo šolsko reformo je tudi ribiška šola prešla na samostojno financiranje in jo bo občina Piran do-tirala samo še do konca meseca marca. Potem pa naj bi šolo vzdrževala podjetja, ki imajo v njej svoje vajence. Mi imamo v tej šoli 14 vajencev, druga podjetja pa 8 vajencev. Pri polni zasedbi šole, to je pri 60 vajencih, bi veljala šolnina 160.000 din za šolsko leto, vzdrževanje v internatu 11.000 din na mesec ter 5.000 ali 6.000 din nagrade za vsakega vajenca. Ker pa je šola zasedena komaj 30 %>, je veljala šolnina v minulem letu za enega vajenca ca. 360.000 din letno. UO je bil mnenja, da si kombinat ne more privoščiti vzdrževanja šole ob takih pogojih. Zato naj bi šolo v Piranu po ukinitvi občinske dotacije ukinili, naše vajence, ki bodo sedaj končali drugi letnik, pa bi podjetje raz-
poredilo na naše ribiške ladje, kjer bi se učili praktično, teoretični pouk pa bi zanje organiziral kombinat v tukajšnjem vajenskem centru. Da bodo vajenci lahko obiskovali šolo do konca šolskega leta in letnik zaključili, bomo tej šoli prispevali 1,5 milijona dinarjev.
UO je obravnaval tudi dva računa za glasilo »Komunist«, ki ga prejemajo nekateri člani kolektiva. Te račune je odobril le za prvo tromesečje letošnjega leta, ker bodo nadaljnjo naročnino plačali prejemniki časopisa sami.
Šefu izvoza tovarišu Borisu Grebencu so odobrili 90 zahodnonemških dnevnic za mesec april, maj in junij 1962.
30. seja upravnega odbora. DS je na eni izmed prejšnjih sej odobril tovarišem Remi-giu Sironiču, Renatu Milotiču ter Silvanu Grgeti obiskovanje tečaja in opravljanje izpitov za samostojne brodovodje. Stroški, ki jih je DS odobril, pa so se povečali, ker je tečaj trajal dalj časa, kakor je bilo prvotno rečeno.
Tečaj se je podaljšal skupno za 51 dni, plačati pa je bilo treba tudi razne takse in šolnino v znesku 35.500 din za vsakega tovariša. Potrebne dnevnice in šolnino je upravni odbor odobril za vse tri tovariše.
Občinskemu odboru Zveze borcev v Izoli smo nakazali še 30.000 din za kritje stroškov tečaja za visoko kvalifikacijo, ki ga obiskujejo tovariši Marcel Blažina, Dragoja Radovič in Miha Trampuž.
Predavateljem, ki predavajo na raznih tečajih v kombinatu, ter vsem izpitnim komisijam v kombinatu se poviša honorar od dosedanjih 500 na 700 din za šolsko uro.
Odobrili so račun za »Gospodarski vestnik« v znesku 14.300 din ter račun vajenske šole v znesku 10.000 din za stroške ekskurzije vajencev.
Antonu Kosovelu so odobrili izplačilo ene dnevnice za potovanje v Italijo v znesku šest tisoč Lit.
Prošnjo tovariša Bruna Štefeta, ki je prosil UO za ponovno zaposlitev, je UO odstopil EE ribolov, ki naj prošnjo reši po lastni presoji.
V komisijo, ki bo izvršila inventuro v skladišču transportne embalaže ob izmenjavi skladiščnikov, so imenovani: Milan Nardin, Franc Kranjc in Mara Seražin. Milana Nardina je zaradi nujnega dela na zagrebškem velesejmu zamenjal. Slavko Jakša.
V izpitno komisijo za izpite, ki bodo ob koncu tečaja za kvalificirane delavce iz živilske industrije, so imenovani: inž. Bogomir Cotič, inž. Beno Saksida in Vera Poropat.
Obravnavali so delo na farmi ter odobrili nabavo materiala, ki ga farma potrebuje za tekoče delo.
Na 31. seii je UO najprej obravnaval, katera pravila in pravilniki so pri nas že zastareli in bi jih bilo potrebno obnoviti. V zad-
njem času so nastale tako velike spremembe, da je potrebno izdelati nova pravila podjetja, nov pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik za tehnične izboljšave ter poslovnik podjetja.
Pravila podjetja in poslovnik podjetja bodo izdelali tovariši Zvonko Grahek, Miro Ba-novac in Slavko Demšar. Pravilnik o delovnih razmerjih pa bosta izdelala Miro Banovac in Slavko Demšar. Pravilnik za tehnične izboljšave pa bosta napravila inž. Gabrijel Cotič in Miro Banovac. Vsi poslovniki morajo biti gotovi do konca maja.
Na tej seji so tudi določili, da bo 6 delavcev skrbelo za red in snago po dvoriščih in cestiščih kombinata, in sicer dva v obratu Iris, trije v obratu Argo in eden v ribolovnem obratu. Ker bodo ti delavci plačani za režijo in ne bodo imeli možnosti povečati svojih dohodkov z akordom ali delom po normi, se jim prizna po 27.000 točk.
Obravnavali so tudi bilanco in pripravili predlog za delavski svet.
Odobrili so račun časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« za tiskanje prve številke Našega glasa v znesku 250.000 din ter račun Graverstva Koper za štampiljko v znesku 4.430 din.
Za izlet naših ribiških vajencev ob koncu šolskega leta jim bomo dali za prevoz 50.000 dinarjev.
Prošnji dijakov učiteljišča v Kopru je UO ugodil in za njihov izlet odobril 10.000 din.
Stanovanjska zadruga »Delamaris« prosi kombinat, naj izprazni skladišče zelenjave v bivši »Lesni galanteriji«, ki je predvideno za rušenje. EE predjedi pa pravi, naj se prevoz tega materiala izvede, venda ne na njen račun, četudi za dnevne potrebe prevaža ta material EE sama. UO je stališče EE zavrnil in odločil, naj prepeljejo zelenjavo na račun EE predjedi.
S	tem je bila zaključena 31. seja, ki je bila zadnja v tej mandatni dobi.
(Iz pisarne DS)
Izobraževanje kadrov v letu 1961
I.	V podjetju
1. Tečaj za visokokvalificirane delavce se je začel že v letu 1960 in se je nadaljeval v letu 1961. Zaključili so ga konec maja 1961. Obiskovali so ga trije tečajniki, ki so snov zelo dobro dojemali in uspešno opravili zaključne izpite za VKV delavce živilske industrije.
2. Intenzivni tečaj nemškega in angleškega jezika se je pričel v letu 1960, končal pa se je konec meseca aprila 1961. Za angleški tečaj je bilo 9 prijavljencev, od katerih je pet prijavljencev prekinilo, tako da so do konca obiskovali tečaj samo štirje. Za nemški jezik je bilo 9 prijavljencev, končalo jih je 7 in en tečajnik se je naknadno vključil. Na tem 'tečaju so iposlušavoi dobili precejšnje znanje jezika. Ker so imeli poleg magnetofonskih posnetkov tudi skripta z istimi lekcijami, so se lahko učili tudi doma.
Ljudska univerza v Kopru je določila za izvedbo tečajev precej visoko ceno, saj je bilo treba za vsak jezik plačati 450.000 din. Zato smo sklenili, da si nabavimo lasten magnetofon in slušalke; tako bomo lahko z manjšimi sredstvi omogočili ljudem študij tujih jezikov. Ta sklep pa v letu 1961 ni bil izvršen.
3. Tečaj RK in prve pomoči je bil od 16. januarja do 21. februarja 1961 v rdečem kotičku obrata »Iris«. Tečaj so obiskovali delavci iz obeh obratov. Izpite je opravilo 13 tečajnikov, znanje je bilo zadovoljivo. Vsi tečajniki so dobili pismeno potrdilo o opravljenem izpitu. Potrebno bi bilo še več takšnih tečajev, ker je 13 ljudi za nudenje prve po-
moči v obratih za naš kombinat vsekakor premalo.
4. Tečaj higienskega minimuma so obiskovale nekvalificirane delavke iz obrata »Iris« v 4 skupinah. Ta tečaj morajo dokončati in opraviti zaključni izpit vsi delavci v kombinatu, ki pridejo v neposreden stik z živili. Od 136 delavk, ki bi morale obiskovati tečaj, jih je končalo in napravilo izpit pred komisijo samo 68. Znanje teh delavk je bilo res minimalno. Predsednik izpitne komisije tovariš dr. Polde Hladnik je bil mnenja, naj nadaljujemo tečaje šele takrat, ko bodo izšli priročniki.
Na teh tečajih so bile delavke vezane izključno na predavanja in na to, kar so si sproti zapisovale po nareku predavateljev. Upoštevati pa moramo, da so to ljudje z nekaj razredi osnovne šole in da jim tudi pisanje dela težave. Dr. Hladnik meni, da skupine ne smejo imeti več kot 20 ljudi, ker je delo z veliko skupino nemogoče. Priročniki naj bi izšli v januarju 1962. Tečaj higienskega minimuma bo skozi vse leto.
5. Osnovni tečaj iz živilske industrije ter specializacije se je pričel marca 1961 in je trajal do junija 1961. Obiskovalo naj bi ga 21 tečajnikov, in sicer v glavnem ljudje, ki že zasedajo delovna mesta KV delavcev ter so brez teoretskega znanja. Na tem tečaju naj bi si pridobili teoretsko znanje in opravili zaključni izpit pred izpitno komisijo. Opravljeni izpit bi veljal kot kvalifikacija
—	interno za kombinat. Tečaj se bo nadaljeval v letu 1962.
6. Tečaj samoupravnih predpisov je v sklopu tečaja iz živilske industrije. Na tem
tečaju se bodo seznanili s pravili in pravilniki podjetja o higiensko tehnični zaščiti ter z vlogo načinov samoupravljanja v gospodarskih organizacijah.
7. Osnovni administrativni tečaj so obiskovale delavke iz proizvodnje, ki imajo vsaj 6 razredov osnovne šole in veselje do učenja. Ta tečaj je obiskovalo 20 delavk trikrat na teden. Pridobile si bodo osnove iz računstva, praktične slovenščine, organizacije podjetja in osnove knjigovodstva. Tečaj se ni končal v letu 1961 ter se bo nadaljeval v letu 1962. Ljudje, ki bodo končali ta tečaj, bodo usposobljeni za opravljanje preprostejših pisarniških del.
8. Tečaj delavcev na plantaži. Na tem tečaju predava kmetijski tehnik s plantaže, obiskujejo pa ga vsi delavci, ki so zaposleni na plantaži. Tečaj se ni končal v letu 1961 in se bo nadaljeval v letu 1962.
9. Na predlog komisije za PK delavce je upravni odbor določil oziroma- priznal pol-kvalifikacijo tovarišici Mariji Depase na delovnem mestu »zapiranje doz na polavto-matih«.
II.	Izven podjetja
1. Seminarja »Delo z ljudmi«, ki ga je organiziral Zavod za proučevanje organizacije dela v Kopru, sta se udeležila Štefan Kocjančič in Anton Pupis.
2. Seminarja za vodje in referente sektorjev za socialno in kadrovsko službo v Bohinju sta se udeležila Marjan Mlekuž in Vera Poropat.
3. Izpit za motoriste in brodovodje so napravili: Jože Ambrožič, Silvester Pestelj, Jože Škof, Jože Zalokar, Oto Balkovec, Drago Gajič in Ivan Šribar.
4. 15-dnevni seminar za opravljanje izpitov za motoriste in kapetane sta obiskovala Bernard Zelinšek in Rudi Perc.
5. Seminar za mojstre in obratovodje na Bledu so obiskovali: Italo Dellore, Tomo Ka-račič in Edvin Muženič.
6. Tovariš Oktavijo Smokovič je šel na 3-mesečni tečaj za pridobitev VKV iz elektro stroke v Ljubljani, katerega je organiziralo Elektrotehnično društvo LRS Ljubljana, ter opravil izpit za VKV električarja.
7. Našo ribiško ladjo smo posodili za sedem dni Ribiški šoli v Piranu za prakso naših vajencev. Vse stroške smo plačali iz sklada za kadre.
8. Seminarja za analitiko in normirce v Radovljici, katerega je organiziral Zavod za produktivnost dela LRS Ljubljana, se je udeležil tovariš Emil Pugelj.
9. Posvetovanja »Osnovne organizacije podjetja« v Zagrebu se je udeležil tovariš Bruno Tončetič.
10. Seminarja za člane DS in UO v Kopru so se letos udeležili naslednji: Andrej Koko-šar, Jože Vrtovec, Emil Krančan in Marija Dekleva. To je bil nadaljevalni tečaj in je trajal mesec dni.
11. Pri Delavski univerzi v Izoli so naši člani obiskovali razne tečaje. Letos nismo dali Delavski univerzi nobene dotacije v skupnem znesku, temveč smo plačevali stroške šolanja za posameznike.
Tečaje so obiskovali tudi taki člani našega kolektiva, katerim nismo plačevali šolanja. Tečaji, katere so obiskovali naši člani pri DU v Izoli, so:
a) knjigovodski tečaj I. stopnje je obiskovalo 10 naših ljudi. Tečaj se je že končal. Vsi so opravili zaključne izpite;
b) administrativni tečaj, ki je v sklopv administrativne šole v Ljubljani, obiskujejo 3 naši člani; tečaj traja dve leti;
c) tečaj nemškega jezika obiskuje 5 članov.
12. Večerno osemletko obiskujejo 3 naši uslužbenci.
13. Večerno ekonomsko srednjo šolo za odrasle obiskujejo 3 naši uslužbenci.
14. V letu 1961 so se pričeli tudi razni tečaji za člane ZB; organiziral jih je okrajni odbor ZB NOV Koper. Tudi pri nas se je prijavilo 25 članov ZB, vendar je bilo na tečaje in izpite pripuščenih samo devet članov; dva sta izpite že opravila:
a) Marjan Kaligarič KV za živilsko industrijo,
b) Franc Sanabor KV za živilsko industrijo.
Tečaj še obiskujejo:
1. Mihael Trampuž za VKV električarja,
2. Mario Kocjančič za KV poklicnega šoferja,
3. Marčelo Blažina za VKV električarja.
4. Drago Radojevič za VKV električarja,
5. Josip Vojič za VKV električarja,
6. Alojz Orel za KV poklicnega šoferja,
7. Vojko Gregorič za VKV kurjača,
8. Milko Starc za KV kurjača.
Za vsakega posameznika smo nakazali šolnino 10.000 dinarjev na mesec.
15. Nižjo politično šolo v okviru Delavske univerze v Izoli obiskuje 27 članov našega kolektiva.
16. Tečaj za knjigovodje v Opatiji je obiskoval Slavko Cijan.
III.	Štipendisti
V	letu 1961 smo imeli 29 štipendistov na srednjih in visokih šolah, od tega na:
1. fakulteti za kemijo	3
2. ekonomski fakulteti	1
3. agronomski fakulteti	1
4. višji komercialni šoli	2
5. tečaju iz ekonomskega	ribarstva	1
6. srednji kmetijski šoli	1
7. ekonomski srednji šoli	19
8. tehniški srednji šoli Ljubljana	1
Od teh so v letu 1961 končali šolo:
1. Marica Ljubenovič	ESS
2. Avrelija Blaževič	ESŠ
3. Franc Lukežič	ESŠ
4. Ivan Mazzelli	ESŠ
5. Mario Starc	ESŠ
6. Anton Markočič srednja kmetijska šola.
Med šolskim letom je zaradi slabega učnega uspeha zapustila ESŠ Albina Mejak.
Pogodbo s kombinatom sta prekinila dva štipendista: Sonja Filipič ESŠ in Pavel Ma-tevljič TSŠ.
Na odsluženje vojaškega roka je odšel Jože Abram, ki je obiskoval prvi letnik ekonomske fakultete.
Zaradi slabih učnih uspehov smo razveljavili pogodbo z Emilom Božičem in Vinkom Buonassisijem, ki sta obiskovala VKŠ v Mariboru.
Vsi štipendisti, ki so zaključili šolsko leto
1961 s pozitivnimi uspehi, so še nadalje naši štipendisti. V našem kombinatu so bili na obvezni počitniški praksi. Prakse se zaradi slabega zdravstvenega stanja ni udeležila Anica Mohorčič iz prvega letnika kemijske fakultete.
V šolskem letu 1961-62 smo razpisali štipendije na Srednji tehniški šoli in odobrili štipendije 7 prijavljencem. Od teh sta dva odstopila, 4 pa niso opravili sprejemnih izpitov. Tako je ostala od novosprejetih štipendistov na TSŠ samo Nuška Brezavšček.
V tem šolskem letu štipendiramo Marijo Kranjc na VKŠ v Mariboru ter Marjana Mlekuža na SPŠ v Ljubljani.
Na strojni fakulteti v Kopru, ki je v sklopu ljubljanske strojne fakultete, je vpisan kot izredni študent tovariš Ivo Hajšek, kateremu plačujemo samo šolnino.
Za prvi letnik fakultetnega študija iz živilske stroke v Ljubljani je upravni odbor odobril študij Jožetu Repiču. Vpisal se bo v šolskem letu 1962-1963.
Stanje štipendistov v šolskem letu 1961-
1962 je sedaj vključno z novimi štipendisti
naslednje:
1.	agronomska fakulteta	1
2.	kemijska fakulteta	3
3.	TSŠ — kemija	1
4.	TSŠ — strojni odd.	Koper 1
5.	VKŠ v Mariboru	1
6.	ESŠ	12
7.	SPŠ v Ljubljani	1
Vseh štipendistov
v	letu 1961-1962	20
IV.	Vajenci
V	šolskem letu 1961 smo imeli vajence
raznih strok, in sicer:
1.	IKŠ	1
2.	strojni	ključavničar	2
3.	električar	1
4.	ribiška	šola	19
Skupno 25 vajencev vseh strok.
Med šolskim letom sta bila dva vajenca ribiča zaradi slabega vedenja odpuščena iz šole, in sicer:
1. Herman Lužar, prvi letnik Ribiške šole v Piranu, in
2. Boro Jovanovič, III. letnik Ribiške šole v Piranu.
Ribiško šolo so končali in se zaposlili pri nas naslednji ribiči:
1. Nikolaj-Oto Balkovec,
2. Dragomir Gajič,
3. Milan Jankovič,
4. Jože Klanfar,
5. Ivan Šribar,
6. Ivan Vršič.
V	šolskem letu 1961-1962 smo vzeli dva vajenca:
1. Anton Bubola, strojni ključavničar, pr-
vi	letnik,
2. Stanko Žbogar, strojni ključavničar, prvi letnik,
3. Anton Fabjan, tretji letnik ribiške šole.
Franc Mataus, ki je obiskoval IKŠ v Kopru, obiskuje sedaj strojni oddelek tehniške srednje šole v Kopru (po sklepu UO) in je sedaj uvrščen med štipendiste.
Stanje vajencev v šolskem letu 1961-1962:
1. strojni ključavničarji	4
2. električar	1
3. grafičarja	2
4. ribiški vajenci	12
skupaj	19
Rajko Prunk, naš vajenec v Ribiški šoli v Piranu, je opravil obvezno počitniško prakso. Ker je takoj po praksi zbolel in se še' danes zdravi v bolnišnici, se ni vpisal v drugi letnik.
(Iz poročila referenta za izobraževanje)
5A°A°AOA°„oXoToWoooc ,o A° AOA° Ao„o„o AO O o o o o o
»»mA®
Vera POKOPAT:
Ob zaključku tečaja
V lanskem letu je delavski svet sprejel sklep, da bomo v kombinatu organizirali tečaj za pridobitev kvalifikacije. Ta tečaj je bil namenjen predvsem tistim članom kolektiva, ki zasedajo razna delovna mesta, za katera je potrebna kvalifikacija. Takšnih delovnih mest imamo v kombinatu precej. Cilj tečaja je bil dati tem ljudem teoretično strokovno znanje za področje dela, ki ga opravljajo, in se pri njem opirajo izključno na svojo prakso.
V tečaj so bila vključena tudi predavanja iz higiensko tehnične zaščite in zakona o delovnih razmerjih. Predavatelji so bili strokovnjaki iz kombinata.
Tako je izobraževalna služba organizirala tečaj, upravni odbor ipa je določili, za katera delovna mesta v kombinatu je tak tečaj potreben. Na žalost vsi prizadeti tega obvestila niso vzeli dovolj resno in se mnogi niso niti prijavili. Drugi so prišli k predavanjem samo nekajkrat, potem pa so prenehali. Napaka je bila tudi v tem, da proti tistim, ki se teh navodil niso držali, nismo ničesar ukrenili. Iz zadržanja tistih, ki se tečaja niso udeleževali, pa bi se ga morali, se da razbrati mišljenje, da so si v nekaj letih pridobili toliko praktičnega in teoretičnega znanja, da jim je takšno učenje popolnoma odveč ter da jih z njihovega delovnega mesta ni mogoče nikamor premakniti.
Takšno naziranje je zelo zgrešeno, ker ne deluje škodljivo samo na prizadetega, pač pa tudi na vse druge, ki jim je strokovno in teoretično znanje še potrebno. Vsi se moramo zavedati, da ne bomo nikoli znali vsega, da moramo svoje znanje vedno izpopolnjevati,
če hočemo držati korak z našim gospodarskim in družbenim razvojem. Ta naš tečaj pa je omogočil članom kolektiva, da se seznanijo z najosnovnejšim, kar je za njihovo delovno mesto potrebno. Zato je bil program zgoščen in je zajemal le najnujnejšo snov, ki so jo predavatelji posredovali razumljivo in preprosto.
Od vseh prijavljenih in tistih, ki so nekaj časa tečaj obiskovali, je tečaj uspešno zaključilo šest članov kolektiva. Samo šest jih je imelo dovolj resno voljo in veselje do učenja ter so vztrajali do kraja in 4. maja 1962 opravili izpite. Izpiti so bili pred komisijo strokovnjakov, ki jo je imenoval upravni odbor kombinata. S tem so si pridobili kvalifikacijo iz živilske industrije, ki pa ima veljavnost samo v našem kombinatu. Torej so usposobljeni za vsakršno kvalificirano delovno mesto iz živilske stroke, ki ga imamo v našem podjetju.
Tu ne gre toliko za naziv »kvalifikacija«, ki si ga tečajniki pridobijo na takšnem tečaju, temveč bolj za znanje, ki si ga pridobijo. S pridobljenim znanjem bodo ti tovariši koristili sebi, svoji ekonomski enoti in vsemu kombinatu.
V	bodoče bomo organizirali še vrsto podobnih tečajev in želimo, da bi se jih člani kolektiva v čim večjem številu udeleževali in izpopolnjevali svoje praktično in teoretično znanje.
Tovarišem Štefanu Kocjančiču, Silvu Vranu, Venčeslavu Lavrenčiču, Rafaelu Dešku, Kristini Jakomin in Slavki Bertoncelj, ki so tečaj za kvalifikacijo uspešno opravili, pa ob tej priložnosti iskreno čestitamo.
Vinko BUONASSISI:
Klub mladih
Mladinsko delovanje obsega nešteto področij, zato se mladinska organizacija poslužuje raznih oblik dela.
Klub mladih proizvajavcev je ena takih oblik, ki lahko ima politično družbeni ter ekonomski značaj.
Vodstvo kluba naj bi sestavljali mladi tehniki, ekonomisti ter politično bolj razgledani mladinci. O svojem programu in delu naj bi odločalo članstvo samo.
Tovarniški komite mladine je sklenil, da odpravi mrtvilo, ki že toliko let zavira dejavnost naše mladine, ter z ustanovitvijo kluba da mladinski organizaciji novo, zanimivejšo obliko dela.
V	povezavi s klubom mladih proizvajavcev iz tovarne »Mehanotehnika« so bili že storjeni prvi koraki. -Klub je že imel svojo ustanovitveno sejo, določil okvirni program
proizvajavcev
dela in začel delovati. Prva naloga je organizacijska krepitev kluba s temeljito izbiro članstva. Vodstvo kluba je mnenja, da je bolje ostati pri manjšem številu članstva, kot da bi z akcijo množičnega sprejemanja in širjenja svojih vrst pokvarilo kvaliteto dela in vlogo kluba. Sprejemanje v klub bo po predhodnem temeljitem pregledu vsakega kandidata, predvsem bo važna njegova pripravljenost za aktivno sodelovanje v klubu.
Sleherni mladinec v kombinatu naj pomisli, koliko je stvari, ki bi jih moral vedeti, in koliko od teh je takih, ki so zanj življenjsko važne. Vsakdo naj samokritično oceni, koliko je doprinesel k razvoju podjetja in k izboljšanju dela mladih sodelavcev. V današnjem razvojnem tempu moramo slediti vsem novostim, razvoju tehnike in znanosti
ter razvoju družbe. Kdor tega ne zasleduje in se ne izpopolnjuje, strokovno in politično nazaduje.
Klub bo namenjen vsem mladim delavcem v kombinatu, ki bodo v njem našli prijetno in koristno izživljanje.
Mladinke in mladinci, v klubu mladih proizvajavcev boste našli prijetno torišče svojega dela, zato vnesite vanj mladostnega poleta in hotenja po napredku, znanju in zdravem razvedrilu.
Inž. Beno SAKSIDA:
Izdelava živil v prahu
Naš kombinat je pričel v januarju tega leta montirati naprave za izdelavo živil v prahu. Povod za nabavo takih naprav je bil v tem, da se povsod v svetu pojavlja vedno več takih proizvodov. Ti izdelki so — s stališča naše prehrane — izredno važni, saj je v njih po do sedaj znanih načinih najbolje ohranjena kvaliteta osnovne surovine in se lahko v določenih pogojih hranijo neomejen čas, njihova kakovost pa se zelo malo spreminja.
Drugi važen činitelj je način priprave teh hranil za uživanje. Cas priprave je izredno kratek; to zelo razbremeni gospodinje pa tudi samske ljudi, ki so bili do sedaj vezani na kuho in po povratku z dela niso mogli v kratkem času pripraviti jedi in pijač.
Pri teh izdelkih je potrebno namreč za pripravo jedi ali pijač vzeti določeno količino prahu, ga raztopiti ali razmočiti v vodi, dodati po želji raznih tudi že gotovih dodat-
kov in hranilo je pripravljeno za uživanje, naj bo to v toplem ali hladnem stanju.
Vidimo torej, da je ta oblika hrane velikanski napredek prehrambene industrije in so ti izdelki pri naših potrošnikih zaželeni.
Dosedanji predvideni program zajema naslednje artikle:
1. pravo kavo v prahu,
2. mešanico prave kave in surogata v prahu,
3. surogat kave v prahu,
4. paradižnik v prahu,
5. različno sadje v prahu,
6. razne dietetske preparate v prahu.
Kot vidite, je program precej obširen in
upamo, da ga bomo v letošnjem letu delno izvedli.
Montažna dela so v teku. Trenutno smo nekatera dela sicer prekinili, ker moramo v obratu »Argo« pred pričetkom pogona montirati nov parni kptel, ki je potreben za delo
Novograjeni objekt za proizvodnjo živil v prahu je najvišja stavba v Izoli
Detajl iz notranjosti oddelka za proizvodnjo živil v prahu
novih naprav. Ta gradbena dela so bila končana do srede meseca aprila, potem bo pa na vrsti montaža parnega kotla. Takoj nato se bomo lotili poskusnega pogona novih na-
prav. Predvidevamo, da bo — če ne bo ni-kakih posebnih tehničnih zadržkov — otvoritev novega oddelka 1. junija 1962.
Tomaž PAVLETIČ:
Ustanovili bomo blagajno vzajemne pomoči
Veliko potrebo po ustanovitvi blagajne vzajemne pomoči je Milo čutiti vsa zadnja leta. Vsaikdo od nas se znajde včasih v položaju, iko ga malo posojfflo lahko reši. To najbolje ve naš 'sindikalni odbor, ki mora na svojih sejalh reševati razen druge problematike tudi prošnje za posojila. Iz teh in še drugih razlogov je bil na sindikalnem občnem zboru sprejet sklep, naj 9e ustanovi blagajna vzajemne pomolči.
Pripravljalni odbor ima pravilnik blagajne v glavnem že gotov, sklicati je treba le še ustanovni zbor ‘Slanov blagajne.
Denarna sredstva Magajne bodo:
1. vpisnine 'članov,
2. ičlanske vloge Ičlanov blagajne,
3. doitacdje kombinata, dotacije sindikalne podružnice in prostovoljni prispevki.
Sdndnikallna' podružnica 'bo Ob sami ustanovitvi Magajne prispevala lep delež, kar pričakujemo tudi od CDS.
Zaradi 'Obeh ustanovnih dotacij bo blagajna že v samem začetku lahko zaživela.
Pričakujemo, da ibo vpis 'V Magajno velik, če že ne zaradi potrebe, pa zaradi -čuta tovarištva in vzajemnosti. Kdorkoli pa bo hotel izstopiti, ibo dobil prispevlke, ki jih je vložil, povrnjene, raizen seveda vpisnine.
Kontrolo nad poslovanjem blagajne bo vodil sindikalni odbor, saj jo je tudi ustanovil. Vendar bo imela blagajna svoje organe: oibčni zbor, upravna odbor in nadzorni odbor. Upravni odbor bo reševal prošnje članov blagajne.
Pri najetju posojila ne bo nobene velike procedure. Predpisana formular, ki se bo dobil pri viraitarju, (bo treba izpolniti z imenom in priimkom prosivca, vpisa/ti želeno visoto posojila, namen uporabe posojila in podpis enega poroka, člana našega kolektiva. Pristnost podpisa poroka bo potrdil s svojim podpisom predsednik sindikalnega pododbora.
Po ustanovnem zboru članov vzajemne pomoči bo izhajala v »Našem glasu« potrebna milbrika, ikii bo redno seznanjala kolektiv o poslovanju Magajne.
Zaključki z letnega občnega
Na 'občnem zboru sindikalne podružnice kombinata »Delamaris« dne 5. aprila 1962 je komisija za sklepe na podlagi poročila pred-eednlilka in diskusije delegatov sprejela naslednje sklepe, ki naj bodo vodilo za bodoče delo:
1. uitrditi je treba nov sistem nagrajevanja lin sistem delitve čistega dohodka tako, da bomo do skrajnosti izkoristili možnosti, ki nam jlih nov gospodarski sistem daje. Razne napake, ki se nujno pojavljajo, je treba odločno in takoj odpraviti. Zavedati se moramo, da vsako že sprejeto določbo v naših (pravilnikih lahko spremenimo in dosežemo ‘tako delitev dohodka, ki bo pripomogla k večji zainteresiranosti kolektiva in k večji produktivnosti;
2. takoj je treba izdelati nova pravila podjetja, iki bodo v skladu z najnovejšimi predpisi in z dejanskim stanjem v našem kombinatu. Prav itafco naj po ekonomskih enotah takoj pričnejo z izdelavo poslovnikov, Iki naj bodo medsebojno in s pravili podjetja vsklajeni;
3. irešiitev vseh Itežav 'je v dobrem gospodarjenju, v baljlšfth ekonomskih rezultatih. To naj bo osrednja naloga delavskih svetov, sindikalnih pododborov, sindikalnega odbora in vsega kolektiva;
Miro ŠTRANCAR:
Nogometni klub
Vse priprave in upi NK »TOMOS« so bili zaman. Moštvo NK »DELAMARIS« je zaigralo kot še nikoli ali malokdaj. Pohvaliti moramo vse igravce, najbolj pa Duška in Ko-stiča, iki sta se 'res izkazala in izpolnila obljubo.
Moštvo »TOMOS« je prišlo na igrišče s trdno vero v zmago, kar so pričakovali tudi
NK Delamaris
zbora sindikalne podružnice
4. kot je naloga vsakega člana kolektiva ■Vključevanje v upravljanje v samem kombinatu, iprav tako se mora vsak živo zanimati in sodelovati v upravljanju v komuni. Le družbeno delovanje v obeh smereh nam bo zagotovilo še boljše in prijetnejše življenje;
5. (izobraževanje imora postati obveza za vsakega člana kolektiva. Zato naj bi v kombinatu ustanovili izobraževalni ceniter z namenom, da bodo člani kolektiva, ki so že na nekem delovnem mestu, ali pa šele ibodo, lalhko dosegli primemo znanje.
V	zimski sezoni naj se nadaljuje z debatnimi vdčeri, ki so bili ilani zelo koristni.
6. socialne probleme, ki so zelo pereči, smo doslej iprli nas bore malo obravnavali. Zato je nujno, da uvedemo kvalitetno socialno službo. Sindikalni pododbori naj bodo tej službi v pomoč.
7. do 15. VI. 1962 naj bo ustanovljena blagajna vzajemne pomoči. V blagajno naj da svoj ustanovni prispevek sindikalna podružnica in kombinat.
Komisija za sklepe: Tihomil Javoršek Savo Kapelj Tomaž Pavletič
»Tomos« poražen
njegovi privrženci. Ti so prišli na čelu kolone z zastavonošo lin bili so 'prepričani, da bodo slavili najpomembnejšo zmago. Tega seveda ni bilo, pa tudi časa ne, da bi z zastavo vzbujali veselje pri svojih ljubljencih. Takoj v drugem polčasu so svojo trobojnico zavili v papir in jo odkurili še pred koncem tekme.
Naša enajsterica in občinstvo so slavili lepo zmago nad »TOMOSOM«. Najprej je mladinsko 'moštvo premagalo mladince »TOMOSA« z rezultatom 3:1, potem pa je opravil s »TOMOSOM« še prvak koprskega okraja »DELAMARIS« s 3:0. Da NK »TOMOS« nima sreče pirati NK »DELAMARIS«, je že kar tradicija, saj Izoila vedno premaga Koper.
Veličasten dokaz veselja je bil, ko je občinstvo svoje ljubljence, enajstorico »DELAMARIS«, obkolilo in jih z navdušenjem nosilo na ramenih po igrišču.
'Slavje se je nadaljevalo pni zasluženem odmoru in večerji. Tudi tu ni manjkalo navijačev, ki so se veselili skupno z igravci. Prvenstva je konec. NK »DELAMARIS« pa čaka še ena preizkušnja, če se hoče uvrstiti v višji
ramig tekmovanja. Sedaj se tekmovavci Tesno pripravljajo na kvalifikacije in upamo, da jih bodo premostili din italko v 'jeseniškem začeitku novega iprvenstva igrali z drugo elito.
Miro STRANCAR:
Tudi rokomet
Ko govorimo o rokometu, moramo upoštevati, da je to mlad šport, ki še nima prave popularnosti. Lahko bi ga označili kot odraz hitrega razvojnega tempa, ki smo ga prenesli z delovnega mesta na športno področje. Rokomet je dinamična, hitra, ostra in za oko zelo privlačna igra z žogo.
Rokomet še ni olimpijska disciplina, vendar je to v perspektivi. Znano je, da pojmujejo rokomet kot nemški nacionalni šport. Pri nas se je najbolj uveljavil v Bosni in Hercegovini. Na Koprsko je prodrl pred nekaj leti, vendar se ni takoj uveljavil. Pravo igro rokometa lahko zasledimo šele v zadnjih dveh letih oziroma od takrat, ko je Piran dobil konkurente ter ni več edini kraj ob morju, kjer ga igrajo.
Kakor za nogomet obstajajo okrajne, republiške in zvezne lige tudi za rokomet. Kandidat na Koprskem je Piran, ki je absolutni prvak že od začetka obstoja lige, čeprav sodeluje danes v njej devet ekip.
Tudi Izola ima svojo rokometno ekipo, ki je trenutno na tretjem mestu in se bo letos verjetno na tem mestu obdržala. Izolski rokomet je pravzaprav poglavje zase. Uspeval je tri leta samo po zaslugi in prizadevnosti igralcev. Z gradnjo športnega objekta pri sindikalnem domu so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje uspehe ekipe, bilo pa je premalo
Želimo jim veliko uspeha! Ohranijo naj tradicijo in dostojno nosijo ime kolektiva »DELAMARIS« in Izole, ki ima zelo razvit šport v vseh panogah.
se je uveljavil
skrbi za materialno in moralno plat, da bi uspeh bil boljši. Danes je rokometna ekipa v preporodu. Partizan je dal sredstva za nakup novih rokometnih vrat in dresov, ki jih je ekipa res zaslužila v treh letih samoiniciativnega igranja. Letos ni več časa za osvojitev prvenstva, je pa čas pripraviti mlado novo ekipo, ki bo za to skrbela v bodoče.
Igralci rokometne ekipe so se obvezali, da bodo prevzeli vzgojo nove mlade ekipe, seveda če jim bodo nudili pomoč. Poleg tega pa bodo tudi poslej igrali v okrajni ligi.
Kolektivom priporočamo, naj sodelujejo v tej športni panogi ter prosimo vse interesente, da moralno podpirajo ter propagirajo to vrsto športa.
Rokomet je primerna športna dejavnost tudi za ženske. Dokaz je, da so piranske rokometašice v republiški ligi dobre, so pa tudi prvakinje okrajne lige.
Če hočemo, da bo mlada ekipa napredovala in žela uspehe, je potreben učitelj ali trener, ki bo imel toliko znanja, da bo vodil in treniral ekipo ter usposobil te mlade ljudi, da bodo v bližnji prihodnosti zasedli boljše mesto v lestvici. Seveda se mora pri tem uveljaviti propaganda, da bo čimveč občinstva podpiralo to športno panogo. Treba bo tudi določiti skrbnika za igrišče, ki se danes tako zapuščeno uničuje.
Tomaž PAVLETIČ:
Prvič v tovarni
Prve dni, ko človek začne z delom v tovarni, je psihično izredno napet. Kako se je nekomu godilo v tem kritičnem času, opisuje pričujoči članek. Vse, kar je v nadaljnjem opisano, je resnično. Ni se zgodilo v našem kombinatu, pač pa nekje v Ameriki v neki tovarni avtomobilov. Prisluhnite slikovitemu pripovedovanju novinca in občutili boste atmosfero, ki vam morda ne bo tuja.
Delo sem dobil po posredovalnici za delo.
V	tovarni sem se javil v kadrovskem oddelku, kjer sem bil podvržen veščemu izpraševanju in zdravstvenemu pregledu, nakar mi je bilo rečeno, naj se naslednjega jutra javim na delo.
Res sem se javil drugi dan ob 5,45. S petimi ali šestimi drugimi ljudmi sem stal v
vratarnici okrog 10 minut, dokler se nam ni približal uniformami vratar in nas vprašal: »Ali ste vi vsi tukaj novinci?« Pritrdili smo. Nato je vsakega posebej poklical k okencu ter mu dal značko tovarne s številko na njej. Potem nas je potisnil skozi vrata na tovarniško dvorišče. Prvo, kar me je impresioni-ralo, je bil hrup. Če si hotel s kom govoriti, si mu moral kričati na uho. Opazil sem dva človeka srednjih let, kako nas opazujeta in se pogovarjata. Bila sta razpetih srajc in zavihanih rokavov. Eden od njiju je dal človeku poleg mene znak in skupaj sta odšla. Končno je dal drugi človek znak tudi meni. Šla sva skozi labirint strojev, dokler se nisva ustavila pred majhnim strojem, ki je bil videti kot neke vrste vrtalni stroj. Brez kakega
pojasnila je vzel eno kovinskih plošč, ki so bile zložene poleg stroja, in jo dal na stroj.
S	pomočjo kolesa, ki ga je obračal z roko, je spustil sveder in napravil nekaj, kar je na-likovalo žlebu okoli luknje v sredini kovinske plošče. Zatem je ploščo obrnil in jo obesil na kljuko tekočega traku nad svojo glavo. To operacijo je ponovil približno šestkrat, jaz pa sem ga opazoval in si poskušal zapomniti, kaj dela.
Nato se je umaknil od stroja in mi dal znak, naj zavzamem njegovo mesto. Delati sem začel, kot sem vedel in znal, inštruktor pa je stal poleg mene in opazoval. Očividno sem kovinsko ploščo prijel napačno, kajti zaustavil me je, da bi mi ponovno pokazal pravi prijem. Ko sem na prvi plošči končal operacijo, je zaklical »obesi jo« in pokazal s strani na tekoči trak. Brž ko sem ploščo obesil, jo je on takoj zgrabil, jo obrnil in dal na drugo kljuko. Mahajoč z rokami mi je dopovedoval, da moram rumeno pobarvane plošče obešati na rumene kljuke, rdeče plošče na rdeče kljuke, neobarvane plošče pa na ne-obarvane kljuke. V desetih minutah sem trikrat nepravilno obesil ploščo, kar je on brez komentarja popravil. Potem ko je bil z menoj petnajst minut, je odšel. Delal sem dalje, počutil sem se zapuščenega in zdelo se mi je, da nisem sposoben, da bi delal hitreje. Želel sem koga kaj povprašati o svojem delu, toda od drugih delavcev me je ločil močan hrup. Moral bi zapustiti svoje delovno mesto, če bi hotel govoriti z najbližjim delavcem. Približno čez četrt ure je prišel moj inštruktor in zakričal: »Morate se potruditi in na vsako kljuko tekočega traku obesiti ploščo.« Poskušal sem mu povedati, da nimam s seboj malice in ga vprašati, kje se dobi kaj za pod zob v času odmora. Pokazal mi je nasprotni vogal in odšel. Poskušal sem delati hitreje, vendar sem kmalu imel roke precej odrgnjene in opraskane od težkih kovinskih plošč. Čez pol ure je prišel neki drug delavec in mi dal znak, naj se umaknem od stroja. Zavzel je moje mesto in pričel z nepoimljivo naglico obdelovati kovinske plošče. Dokler sem ga opazoval, je napolnil tekoči trak, se obrnil in šel. Prepričan sem bil, da so ga poslali zato, da bi mi pokazal, kako je treba delati. Čez nekaj ur sem moral na stranišče, pa nisem vedel, kje je. Mislil sem si, da bi me lahko celo vrgli iz službe, če bi blodil po tovarni in iskal stranišče. Moj inštruktor me je obiskal dva- ali trikrat, da bi me opozoril, naj delam hitreje; tudi neznani delavec je nekajkrat prevzel moje delo. Ostal sem ob svojem stroju. Zdelo se mi je neskončno dolgo, preden je zazvonilo. Takoj so vsi pohiteli v določeno smer.
Pomislil sem, da je to čas odmora in šel sem za gručo ljudi. Obrisal sem roke v hlače in pojedel svojo malico.
Nikogar nisem mogel najti iz svojega oddelka, da bi se lahko pogovarjal o delu. Pol
ure je preteklo in vrniti sem se moral k svojemu stroju.
Večkrat sem pomislil, da od utrujenosti ne morem niti roke več premakniti, še bolj pa sem bil prepričan, da se je moja ura ustavila. Ko je končno odzvonilo, sem bil prepričan, da ne bom sprejet na delo in da je moj inštruktor nadzornik sužnjev.
Domov sem se vrnil ob 14,30. Brez večerje sem legel in spal do naslednjega jutra.
Naslednji dan so mi zaupali drugo delo. Kasneje sem tudi zvedel, da je na mesto, na katerem sem delal prvi dan, prišel delavec, ki je bil odsoten in ki je to bilo njegovo delovno mesto. Vendar sem kljub temu mislil, da sem bil premeščen, ker nisem znal delati.
Na novem delovnem mestu, kjer sem bil eden izmed mnogih na tekočem traku, sem se lahko pogovarjal z drugimi delavci naše skupine le z rokami ali pa sem moral biti glasnejši od ropota. Našo skupino je nadziral preddelavec, ki je imel baje nekoliko višje prejemke od ostalih v skupini. Drugi dan mojega dela v podjetju mi je ta preddelavec preskrbel par rokavic. Opravljal je največ dela v naši skupini. Za začetek mi je določil najbolj grobo delo na operaciji, ki je zahtevalo mnogo več fizičnega napora kot druga. Ko me je učil, kako naj delam, mi je pokazal nekoliko prijemov, ki so mi delo znatno olajšali. Ko sem pri delu zaostal za skupino, je prišel in delal poleg mene, da bi mi pomagal dohiteti ostale, ali pa bi me premestil na lažje delo. Čez teden dni mi je uspelo delati z ostalimi delavci v skupini brez pretiranega napora. V tej skupini sem bil tri tedne.
Tačas so prišli v mojo skupino trije novinci in takoj dobili najtežje mesto, medtem ko smo se mi premestili na boljše delo. Tu sem zvedel, da je moj prvi inštruktor šef našega oddelka.
Čez tri tedne so me premestili na novo delovno mesto, kjer je bila metoda proizvodnje popolnoma drugačna.
Prej sem opravljal delo v skupini na tekočem traku, sedaj pa popolnoma individualno delo. Neki delavec me je takoi poučil, da nihče ne bo napravil več kot 100 kosov na uro, čeprav nam ie šef oddelka sporočil, da je nova norma 130 kosov. Nisem se čutil krivega, ko sem pristal na to omejevanje pri delu, ker se mi je zdelo bedasto od kogarkoli pričakovati 130 kosov na uro. Drug tovariš mi je povedal, da je ta norma baje osnovana na izkušnjah v neki drugi tovarni. Preddelavec je vsako uro vprašal, koliko kosov je bilo napravljenih v prejšnji uri in bil je običaj, da nismo rekli več kot 100 kosov, četudi smo napravili več. Nekoliko dni kasneje nas je brez kakrnšekoli obrazložitve šef obvestil, da je norma zmanjšana na sto deset kosov na uro. Vsi smo čutili, da je to zmanjšanje norme dokazovalo koristnost našega omejevanja proizvodnje.
Desanka SOSIČ:
Lepi spomini na Cesto bratstva in enotnosti
Nova Jugoslavija, ki je dobila žalostno dediščino gospodarsko zaostale, na pol kolonialne predaprilske Jugoslavije, si je med prvimi nalogami postavila tudi ureditev komunikacij.
Za naimii so že številne oniladinslke delovne akcije, nastala so nova mesta, novi objekti, nove ceste in železniške proge. Med največje pa brez dvoma spada cesta »Bratstva in edin-stva«, ki se vije vzdolž vse naše države. Vsa ta velika dela pa je opravila naša mladina, ki je za zgraditev domovine žrtvovala milijone in miiililjone ur isvojaga dela. Tudi jaz sem se udeležila ene teh delovnih akcij. Bila sem brigadirka VIII. koprske brigade »Antona Šibelja-Stjenka«, ki je za svoje delo, disciplino in red prejela najvišje odlikovanje: trak revolucije. Tistim miadiiincem, ki še niso imeli priložnosti sodelovati v mladinski delovni akciji, bi rada povedala nekaj besed, da bodo pravilno pojmovali brigadno življenje in lepote, ki jih takšno življenje daje mlademu človeku.
Ob odhodu iz Kopra smo se za nekaj časa ustavili v Ilirski Bistrici, kjer smo štiri dni pomagali pri gradnji ceste, ki veže vas Bukovico s samim mestom. 2e tu smo se med seboj spoznali in se že navezali drug na drugega. Zame sta bili najprijetnejši tovarišici
Vida Debeljakova in Idilija Loganes, obe iz našega kolektiva, v katerih sem našla zelo dobri prijateljici in iskreni tovarišici.
Po štirih dneh dela v Ilirski Bistrici smo krenili na dolgo pot proti našemu jugu. V naš novi dom smo prišli prav v času, ko so se poslavljale brigade srednješolcev od tistih, ki so še ostali v naselju. Prva naša naloga je bila čiščenje in urejanje barak, našega novega doma; lepo pa smo uredili tudi ves prostor okoli barak. Dva dni zatem simo že odšli na delo.
Vstajanje je bilo zjutraj ob 3.30, nakar smo urejali in čistili prostor in sobe do šeste ure. To delo je bilo zelo pomembno, kajti vsak dan je ob 9. uri posebna komisija pregledala naše barake ter dala oceno glede na higieno, red in snago —• tako znotraj kakor zunaj barake. Ob 6. uri se je začelo delo na trasi ali na drobilcu kamenja. Brigada je bila razdeljena v štiri čete in z našo Vido sva bili v prvi četi, ki je delala pri drobilcu, ostale tri čete pa so delale na trasi — na dograditvi ceste. Delovni čas je trajal 6 ur, in sicer od 6. ure ajutraj do 12. ure opoilidne. Sledilo je umivanje, potem kosilo, po kosilu pa počitek do 4. ure popoldne. Tega počitka pa nismo izkoristili vsi, kajti izživljali smo se lahko v športnem in kulturnem življenju,
Delo na drobilcu. Na sliki Vida Debeljak
in smo ta prosti čas najraje porabili v te namene. Življenje v brigadi je bilo pestro, zanimivo in veselo. Imeli smo tudi dramsko sekcijo, v kateri sva sodelovali tudi z Vido in smo naštudirali Klopčičevo dramo »Mati«. Igrica nam je zelo »ležala«, obravnavala pa je dogodke iz NOB v dolenjskih hribih. Imeli smo tudi druge prireditve, predvsem pa so nam ugajali »taborni ognji«, kjer smo odgovarjali na razna vprašanja, si pripovedovali razne skeče, skratka prišlo je do izraza, kar je kdo vedel in znal povedati ali pokazati. . Dnevi so začeli potekati vse hitreje, kolikor bolj se je razvijalo in širilo poznanstvo in prijateljstvo med brigadirji. Vse nas pa je slajšala zavest, da tudi mi prispevamo delež za dograditev socialistične domovine. Kolikor bolj smo se bližali kraju te dvomesečne akcije, toliko bolj smo se zavedali in čutili tesno prijateljstvo, ki je nastalo v tem času in skoraj bali smo se dneva, ko se bo treba posloviti.
Prišel je dan, ko je bilo naše delo na cesti končano in na slovesnosti je bil naši brigadi podeljen trak revolucije za doseženo delo na
avtoputu, brigada je bila proglašena za najboljšo v naselju.
Nepopisnemu veselju, da smo prvi, je sledilo še čitanje udarnikov in podeljevanje značk. Naj povem, da smo bile vse tri iz kombinata pohvaljene za delo na športnem, kulturnem področju ter za delo na trasi ter se vse tri vrnile kot udarnice. Ob zaključku smo še zvedeli, da je naša brigada med najboljšimi ne le v naselju, ampak na vsem avtoputu, od vseh brigad, ki so bile na tej akciji od začteka pa do konca graditve te ceste.
Bilo je 10. novembra, ko smo se morali ločiti od vseh brigadirjev, novih prijateljev, od lepih krajev na našem jugu, poslovili smo se od naših delovišč.
Zopet smo v podjetju, vsak na svojem delovnem mestu, za nami so lepi dnevi, preživeti v brigadi.
Cesta bratstva in edinstva pa povezuje bratske narode in govori svetu, da smo to gradili mi mladi ljudje, zvesti člani nove socialistične družbe ter tako doprinesli tudi mi svoj delež h graditvi domovine.
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. pohajati, 9. pokrajina v Aziji, zibelka turško-tatarskega jezika, 18. ozmerjani,
20.	žensko ime, 21. prostaštvo, nizkotnost, 22. naziv za turškega mogotca, 24. madžarsko ime za vas Ropoča v Prekmurju, 25. tujka za »vzhod«, 26. maliki, 28. pokrajina v severovzhodni Franciji, 29. lati, 30. rezultati, prerezovanja, 32. spanč-kaj, 33. oznaka za neznanca, 34. okrajšava za »primer«, 35. svojilni zaimek, 36. različna soglasnika, 38. povratno osebni zaimek, 39. vzgleden, idealen, 42. obrtnik, 45. nevaren, usoden, 46. pre-bivavec našega okraja, 40. vzklik, 49. dno v tre-
tjem sklonu, 51. srbsko moško ime, 52. začetnici imena in priimka avtorja romana »Gospod Miro-dolski«, 54. močna igralna karta, 56. skrajšani podredni veznik, 58. drevo z bodicami, 61. srbski predlog, 62. soglasnik in samoglasnik, 63. skrajni deli celine, 65. upanje, 67. rešiti, 68. glej 34. vodoravno, 69. predstojnik banovine, 70. ni varen, 73. žensko ime, 74. tesno prilegajoče se pletene obleke, 76. brezčutno, topo, 78. pripadnik slovanskega naroda, 79. ozdravitev, rešitev, 80. ženski vladar.
Navpično: 1. celotna, 2. neokreten, neroden,
3.	oster, jezen, 4. sodobno obveščevalno sredstvo,
5.	lehe, 6. lovno sredstvo, 7. pripadnik skupine starih Slovanov, 8. osebni zaimek, 10. učenje,
11.	trije enaki soglasniki, 12. pristaniško mesto v Nemčiji, 13. mesto v Angliji, 14. zbiravca starin, 15. moško ime, 16. južni sadež, 17. nataknjen,
19.	krajevni prislov, 22. arabski polotok, 23. moško ime, 26. kemični znak za iridij, 27. predlog,
30.	izolska ulica, 31. ime naše ladje, 34. korist, 37. predmet, osnovna misel, 39. vreti v 3. osebi, 40. polovica otke, 41. nevedno, 42. naselja, vasi,
43. predlog, 44. pritrdilnica, 47. gora v Grčiji, sedež boga Apolona in muz, 50. ocenitev, 53. ost, 55. travno področje zmernega pasu v polsušnem podnebju, 57. sel, 59. oče, 60. del umetniškega imena prve slovenske filmske igravke (Kravanja), 61. neravne, 62. domača žival, moško ime,
66.	žensko pokrivalo, 68. rečno kamenje — naplavina, 69. vrednostni papirji, 71. arabski žrebci,
72.	trije enaki soglasniki, 74. pod, 75. vzročni veznik, 77. vzklik, 78. okrajšava za »slovenski«.
Rešitve pošljite uredništvu do 25. junija 1962.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
Vodoravno: 1. Tolstoj, 7. tlorisi, 13. prekat,
15.	krasen, 16. NN, 18. pritok, 20. pogled, 21. PP, 22. gaz, 24. ns, 25. krhek, 27. ak, 28. are, 29. elana,
31.	predrag, 33. amper, 35. nivo, 36. Kras, 37. Miro, 39. togi, 40. sto, 41. plod, 43. Nero, 45. loj,
46.	Ararat, 48. kam, 50. Nelson, 52. Ines, 53. kapital, 55. In, 56. od, 57. ponirek, 58. na, 59. PD,
60.	navadna, 61. tona, 63. prekop, 65. Lea, 66. novica, 68. ure, 69. otip. 71. kapa, 72. ene, 74. konj, 76. Egon, 78. kadi, 79. stil, 80. atomi, 82. Arizona, 84. stoli, 85. ZLS, 86. ZS, 88. Atila, 89. to, 90. niz, 91. an, 92. dokazi, 94. Iliada, 97. ni, 98. valovi,
99.	iskani, 101. entrata, 102. Tortora.
Navpično: 1. tangens, 2. DP, 3. srp, 4. Terna,
5.	okis, 6. JAT, 7. trg, 8. Lala, 9. oseka, 10. red,
11.	in, 12. imerij, 14. tokrat, 15. kokain, 17. nalita,
19.	kres, 20. perm, 21. pregon, 23. zavori, 26. hd, 28. Apolon, 30. no, 31. prot, 32. grenak, 34. mt, 36. klas, 38. orel, 41. pred, 42. rapiden, 44. ol,
47.	anode, 48. kanal, 49. Mirna, 51. slani, 53. kov, 54. Tea, 57. papiga, 58. nova, 59. prenos, 60. note,
61.	topi, 62. aceton, 63. protin, 64. ko, 66. Nada,
67.	anilin, 68. ukazane, 70. porazi, 71. kanali,
73.	elizija, 75. J. M. (Janez Mencinger), 77. niti, 78. koli, 79. st., 81. Izola, 83. zi, 84. sodar, 87. Škot, 89. tako, 92. dar, 93. Ava, 95. Ist, 96. And, 98. VT,
100.	io.
Križanko so pravilno rešili: Jelka MAKAROVIČ, Jože -CINDKIC, Jože BAJT, Lea PUCKO in Mira MARTELANC. — Zreb je določil nagrado Jožetu OINDRlCU.