Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Plač, an° do: UGOSLAVun Uredništvo: pav«o/„/ ' * Tele}«« 989. fr»nkn. J •fon 44. Ljubljana. sčajo. ti znamka za oanu.. Izid obiinskiSi voliieu v Zagrebu. HRVATSKI BLOK JE DOBIL 36 MANDATOV, DEMOKRATI 6, JUGOSLO-VENSKA NEODVISNA STRANKA 2, CIJONISTI 2, NEZAVISNI DELAVCI 2, SOCIJALISTICNA ZAJEDNICA 1, HRVATSKA PUCKA STRANKA 1, RADIKALI NOBEN MANDAT. Zagreb, 11. dcc. Danes so se v Zagrebu vršile volitve v mestni za-stop. Število mandatov je bilo 50. — Vse stranke, ki so postavile svoje liste, so- razvile živahno agitacijo, tako da je bilo po mestu vse polno letakov, ki so propagirali za nosilce list posameznih strank. Volitve so potekle v najlepšem redu. Živahnejše je bilo samo v bližini posameznih volišč, katerih je bilo za vse mesto 36. Hrvatski blok je imel na vsakem volišču na razpolago avtomobile in kočije, ki so dovažali volilce na volišča. Volitve bi se bile imele končati že ob trinajstih, toda radi velikega navala glasovalcev so se morale podaljšati do štirinajstih. Ob štirinajstih se je pričel skrutinij. — Po mestu so sc med tem razširile vesti, da je zmagal Hrvatski blok, nakar so mladeniči zahtevali, naj se po hišah razobesijo zastave, kar je večina hiš tudi storila. Hrvatski blok Je formiral velik sprevod po mestu. Nekaj tisoč ljudi je z zastavami v rokah korakalo po mestu in pelo »Lepo našo domovino« in klicalo »Živijo Radič, živijo republika, živijo Hrvatski blok in samostojna Hrvatska!« Sprevod je hotel prodreti v gornje mesto, kjer sc je v mestni hiši vršil skrutinij. Gornje mesto pa je bilo zastraženo po močnih kordonih redarstva In orožništva, ki ni nikogar pustilo v gornje mesto. Pred mestno hišo se le zbralo komaj sto littdij, ki so čakali rezultata. Na Wilsonovem 'trgu pred univerzo je prjšlo do majhne demonstracije proti dalmatinskim di-lakom. Demonstranti so klicali: — »Doli z rasicof« Redarstvo je napravilo mir, kmalu pa je došlo do malih incidcntov tudi na univerzi, , kjer je akademska omladina pometala iz univerzitetne avle oglasne plošče klubov Hrvatskega bloka: Ploščo pristašev Hrvatske zajcdnice In ploščo akademičnega -kluba »Matija Oubec«. Prišli so akademiki, pristaši Hrvatskega bloka in so pometali iz avle ploščo demokratske omladine. Končno, so bile zopet vse plošče na svojih mestih. Sprevod, ki je poprej korakal po mestu, je odšel v dvorano hrvatskega Sokola na Wilsonovem trgu. kjer je bil napovedan komerz Hrvatskega bloka. Ker pa je bilo prepovedano na dan volitev točiti alkoholne pijače, je bilo jasno, da bo to samo skupščina. V dvorani je prvi govoril Stefan Radič, ki je podal pregled splošne politične situacije in rekel, da je zadnji čas, da se Beograd spametuje in da začne respektirati Hrvate. Nato je govoril zajedničar dr. Drinkovič, ki je rekel, da bo današnja zmaga Hrvatskega bloka resen memento Beogradu in da so Hrvati na dan volitev pokazali, da hočejo v mejah današnje države svojo suvereno državo in da bodo to borbo nadaljevali do konca. -Govoril je tudi frankovcc Mirko Ko-šutič, ki je rekel, da Hrvatska ni svobodna. Medtem pa je prišel v dvorano redar, ki je prinesel akt, s katerim se komerz razpušča. Radič je pohval navzoče, na'j se mirno razidejo. Pripomnil je, da se ni treba bati za hrvatsko stvar in za hrvat-sko zmago. Ako Beograd ne bo s Hrvati, tedaj ne bomo šli samo mimo Beograda, ampak naravnost proti njemu. Klicalo se je »Živijo republika«, nakar se je skupščina razšla V mestni hiši se je medtem končal skrutinij in razglasil se je rezultat volitev. Hrvatski blok je dobil 36 mandatov, demokrati 6, zionisti 2, nezavisni delavci 2, socijalistična za jednica 1, Jugoslovanska neodvisna stranka 2, Hrvatska pučka stranka 1, radikalci pa nobenega mandata. Vsega skupaj je glasovalo od 28.695 volilcev 21 -461 oseb, tako da je bil kvocient 428. Glasov so dobili: Radikalci 154, socijalistična zajednica 454, demokrati 2545, Jugoslovanska neodvisna stranka 819, zionisti .691, Hrvatska pučka stranka 366, Hrvatski blok 15.297 in stranka neodvisnih delavcev 1074 glasov. V mestu vlada sedaj popolen mir in red. Po ulicah patrolirajo stražniki in orožniki. Davidovih ie vedno upa, se mu posreS sestava vlade. Zagreb, 11. dcc. »Novosti« poročajo Iz Beograda, da je včeraj načelnik radikalnega kluba Aca Stanojevič naznanil Davidovlču, da radikali še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah po portfelju notranjega ministrstva in predsedništva vlade. Radikalci žele najbrže počakati rezultata kongresa svoje stranke. G. Da-vidovič je posetil ministrskega predsednika, s katerim se je razgovarjal dalj časa. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo radikalci še popustili in da se bo posrečilo Davi-doviču v kratkem sestaviti novo vlado. Zvečer je poročal Davido.vič kralju o poteku pogajanj. Beograd, 12. dec. (Izv.) Politični položaj se je včeraj in danes razvijal takole: G. Pašič bi bil moral včeraj popoldne odgovoriti g. Davidoviču na nje-Eovo pismo. Namesto odgovora pa je naprosil načelnika radikalnega parlamentarnega kluba g. Stanojeviča, naj rre on h g. Davidoviču in mu sporoči željo radikalcev, da g. Davidtivič vrne kralju poverjeni mandat za sestavo nove vlade, katero bi zopet prevjel k. Pašič. Hkrati so radikalci zahtevali, naj demokratski klub vnaprej pristane na to, da ministrstvo za notranje stvari pripade radikalcem. G. Davidovič je odgovoril, da demokrati ne morejo popustiti v vprašanju notranjesra ministrstva na tej podlagi, hjavil je, da je pripravljen vrniti mandat kroni, toda s pogojem, da se prej končajo vsa podajanja glede razdelitve posameznih portfeUev in delovnega programa vlade. Potem šele bo vrnil mandat- v roke kralja. G. Stanojevič je ta odgovor demokratskega načelnika sporočil g. Pašiču, ki je izjavil, da ne more pristati na tako rešitev zadeve. Nato je g. Davi ’ovič sklical sejo demokratskega kluba, ki je soglasno sklenil, da notraniega resorta nikakor ne da iz rok. — Odločitev pade šele jutri, ker je kralj Aleksander odpotoval v Sremske Karlovce radi proslave svojega krstnega imena. Iz kongresa radikalne stranke. NESOGLASJE NA KONGRESU RADIKALSKE STRANKE. Beograd, ii. decembra. Danes dopoldne je otvoril g. Pašič drugi kon-pres radikalne stranke. Na kongres lo bili pripuščeni samo delegati in ražnejši člani radikalne stranke, novinarjem pa vstop ni bil dovoljen. Kon-fresa se je udeležilo okrog 270 dele-ratov in zastopnikov različnih srezov, uospod Pašič je otvoril sejo, nakar je pozdravil delegate predsednik radikalnega kluba Aca Stanojevič. Nato se je prešlo na referate o državniškem delu itranke. Gospod Pašič je poročal o mnanji politiki s posebnim ozirom na to, v kolikor so bili zanjo merodajni sastopniki radikalne stranke. G. Ljuba Jovanovič in dr. Laza Markovič pa sta poročala o notranji politiki, dr. Ve-lizar Jankovič pa o poljedelski politiki. G. Stojana Protiča ni bilo na kongres. Seja je bila končana ob 18, prihodnja 6e bo vršila jutri. O današnji seji podrobnosti ie niso *•'”*’* zuaue. Na jutrajšnji pa se bo razpravljalo o nadaljnem zadržanju rad. stranke, o čemer se je pričela debata že danes. Beograd, 12. decembra. Danes sc je dopoldne in popoldne nadaljeval kongres radikalne stranke. Prvi je govoril Miša Trifunovič, ki je poročal o prosvetni politiki. O agrarnem vprašanju sta govorila Krsta Miletič in Grgin, o socijalni politiki pa ie poročal Nikola Ozunovič. Na današnjem zborovanju radikalnega kongersa je ve9 čas posredoval Nikola Pašič. Popoldne s6 poročevalci odgovarjali na razna vprašanja delegatov. Beograd, 12. decembra. (Izv/) Na včerajšnjem kongresu rad. stranke je prišlo do nesoglasja, ker so se pristaši Stojana ProtiČa uprli proti Pašiču. Le-ta jih je pomiril z izjavo, da so radikalci ustvarili astavo skupno z demokrati in da morajo torej estati skupaj v vladi.. IZPREMEMBE V NAČELSTVU GENERALNEGA STAB\. Beograd, 12. decembra, fl/v.) »Politika« javlja, da je kralj Aleksander podpisal ukaz, s katerim se zn načelnika glavnega generalnega štaba imenuje dosedanji poveljnik zagrebške ar-mije general Peter Pečič, dosedanji načelnik generalnega štaba vojvoda Bojovič pa se stavlja na razpol >ie-nje. ZBOROVANJE POLJEDELSKEGA SVETA. Beograd, 12. dec. (Izv.) Danes ob 11. uri je poljedelski minister Pucelj otvoril zborovanje poljede^kvga fvc-ta. Po otvoritvenem govoru ie bil na predlog poslanca dr. Radosavljeviča izvoljen za predsedn. vseučil. profesor dr. Milan Radovanovič. Zaradi zakasnitve prihoda zagrebških delegatov se je nato zborovanje . zaključilo in se nadaljuje ob 3. uri popoldne. STAVKA VS^.UCELIŠCNIKOV V BEOGRADU. Beograd, 12. decembra. (Dv.) Vse-učiliščni dijaki so imeli d:ines zborovanje, na kateremso protestiraii proti postopanju vlade in zapretili s 6lnvko, nko jim ministrstvo prosvete ne izplačuje redim štipendij. Beograjski dijaki so sklenili solidarnost s subotiškimi tovariši, ki so .iz istega vzroka začeli stavkati. K0UT/0 DECE POTREBUJE V NAŠI DRŽAVI POA!OČI? Beograd, 11. dcc. Oddelek za zaščito dcce in mladežl pri ministrstvu za soc. politiko je dobi! številčni pregled dcce, ki potrebuje pomoči. Po starosti je take dece- do dveh let 9994, od dveh do 7 let 31.240, od 7 do 12 let 46.351 in od 12 do 17 let 21.811. V tem številu ni zapopadena deca iz Hrvatske. Slavonije in Mcd-jimurja, ki je bila na tem ozemlju razdeljena za prehrano iz Bosne in Htrccgovine še v času Avstrije. — Število teh znaša okoli 7000. NAPADENI UREDNIKI. Zagreb, 11. decembra. »Jutarnji list« poroča z Beograda, da so snoči v sredini Beograda neznani . zlikovci v civilni obleki pretepli glavnega urednika »Republike« dr. lkoniča in urednika Pavloviča, ko sta se vračala iz hotela »Slavija«. Napadalci so ju vrgli ob tla in ju pričeli o1>delo\ati tako, da so Pavloviču zlomili desno roko, Ikoniču pa so vsled zaušnic popokale ušesne mrenice, tako da obstoji nevarnost, da izgubi sluh. Beograd, 12. dec. Kakor,znano, sta. bila preteklo soboto napadena dva novinarja od neznanih oseb, pri čemer sta bila težko poškodovana. Radi tega dogodka je Jugoslovcnsko novinarsko udruženje izdalo komunike: »Povodom sramotnega napa- da, izvršenega na novinarja g. dr. Dragomira Ikoriiča in g. Božo Pavloviča, daje Jugoslovcnsko novinarsko udruženje tem potom izraza svoji nevolji. Vsekakor je vsakdo od novinarjev, ne glede na to, kako prepričanje zastopa, odgovoren samo svoji vesti in zakonom'države. Ker je napad na ta dva novinarja sirova žalitev časti in ugleda naše družbe, upa Jugoslovcnsko novinarsko udruženje, da se bo preiskava vodila najenergičneje in da s strogo uporabo zakonov pokaže, da naša družba ne dovoljuje brutalnega in zavratnega obračunanja, ki degradira našo javno moralo in ruši ono, kar tvori moč svobodoumja in našo demokratsko državo. — Podpjs: Predsednik Nikolajevič, za tajnika Parežanin-« PROTI 1UGOSLOVENSKE DEMONSTRACIJE V ZADRU. Zagreb, 11. decembra. »Novosti« poročajo iz Zadra, da so bile snoči tamkaj velike protijugoslovenske demonstracije, katere so uprizorili fašisti. Več trgovin naših rojakov ie bilo oplenjenih in več naših rojakov ranjenih. Podrobnosti še niso znane. RAZPRAVE O ZAKONSKEM NA-ČRTU ZA OBČINSKE VOLITVE V VOJVODINL Beograd, 11. dec. V prostorih notranjega ijiinistrstva je bila danes konferenca radikalnih in demokratskih poslancev iz Vojvodine, ki so se razgovarjall o zakonskem načrtu o občinskih volitvah. Radikalci so zahtevali, nai se ostanek količnikov prepusti najmočnejši stranki in naj se volitve vrše po načelu zakona, ki velja za parlament. Tudi nacijonal-nim manjšinam je priznana volilna pravica. Zagrebški memento! Izid nedeljskih občinskih volitev v Zagrebu je danes znan po celi državi. Skupna lista hrvatskega bloka si je priborila nepričakovano število 36 mandatov, demokrati so dobili 6, jugoslovanska nezavisna stranka 2, ne-zavisni delavci 2, cijonisti 2, hrvatska pučka stranka 1 in socijalistična zajednica 1. Poznavalca hrvatskih razmer, razpoloženja hrvatskega prebivalstva in političnega pravca, katerega se je dos'ej držalo ministrstvo notranjih zadev in pokrajinsko namestništvo v Zagrebu, takšen izid pa le ni mogei ] resenetlti. Jasno je na prvi pogled, da so se s tem političnim dogodkom le pomnožili nepomirljivi razlogi, ki so pripravili sedanjo državno krizo. Krize je izbruhnila vsled nesoglasja v notranji politiki, kakoršno je bil Priblčevii deloma v smis’u Vidovdanske vstave, deloma v smislu partizanskih demokratskih ozirov bil uvedel na Hrvatsko. Protičev pogled na hrvatsko vprašanje sc je bil razširil na ugledne radikalne politike in posledica je bile nezaupnica radikalno-demokratski koaliciji. Predočimo si politične momente, s katerimi je združen nedeljski izid zagrebških občinskih volitev! Nekaj dni pred volitvami je beogradska »Pravda« pisala sledeče: Akc uspe hrvatski blok, da si pri volitvah izvojuje glavno mesto Hrvatske, tedai bo ta v polni meri izkoristil za svoje politične smotre, Danes se že opažajc dve jaki struji: na eni strani hrvatski blok z radikali, na drugi strani pc osialQ stranke z demokrati na čelu. I-zid teh volitev bo neposredno vplivai na nadaljni razvoj političnih razmer na llrvatskem. — Beogradska »Pravda« je popolnoma pravilno pojmovala politični pomen zagrebških volitev. Pri (ih volitvah ni šlo za določene občinske programe, ampak za izraz volje hrvatskega prebivalstva glavnega mesta Hrvatske. Volilni oglasi so izrecno poudarjali, da gre za daleliosežno izjavo proti Hrvatom sovražni politiki sedanje vlade, proti dosedanjemu nasilju demokratskega notranjega ministra, proti neuvaževanju hrvatskih po1ltičnih in kulturnih zahtev, proti izločitvi gospodarsko in kulturno nadvse važne hrvatske pokrajine iz državnega življenja jugos'ovanske države. Ali ni zanimiv prispevek k nezakonju, katerega se poslužujejo demokratski ministri, da so hoteli v poslednjem tre-notku odložiti zagrebške volitve! Samo ustavni in demokratični misli, s katero je prepojena srbska politična javnost, je pripisovati, da se v Zagrebu ni prakticiral ustavnopolitični recept dr. Žerjava. Na volilnem koinerzu je v nedeljo izpregovorit vodja hrvatskega bloka, Stjepan Radič o celokupnem političnem položaju in je sklenil s stavkom, da je zadnji čas. da se Beograd spametuje in da začne spoštovati Hrvate. Ako Beograd ne bo s Hrvati, tedaj Hrvati ne bodo šli samo mimo Beograda, ampak naravnost proti njemu. AH ni nadvse značilno, da se hrvatski blok v nedeljskem uvodniku »Obzora« obrača do bratov Srbov in da pred njimi obtožuje demokratske strenkarje kot tiste. ki so doslej z vsemi sredstvi blatenja in potvarjanja javnega mnenja v Beogradu poizkušali onemogočiti spravo med Hrvati in Srbi? *I!rvati se dejansko ne zlagajo s Srbi, poglavitno radi razor nega in intrigantskega dela demokratov.« Beogradska politika ne bo mogla prezirati izida zagrebških volitev. Kajti v tem slučaju bi razvoj našega notranjega življenja šel v smeri nepo-mirlfivostl, ki bi v kratkem zavzel oblike, kakoršne smo mogli opazovati pri tujih narodih, kjer sc je uporabljalo nasilje. Za nas' je temeljna notranje-po'itična zahteva, da se notranja uprava uredi v, sporazumu z brati Hrv trti, da na ta način rešimo kolikor mogoče danes še obstoječe pozitivno razmerje hrvatskega naroda do jugoslovanske države, in da na temelju sklenjene politične sloge začnemo mirno notranje življenje, posvečeno gospodarskemu razvoju, socijalni pravičnosti in kulturnemu procvitanju. S tsm korafčtifn udarimo solidni temelj srečnemu razvoju naše države. Vse drugo pa neizbežno vodi k razpadu. Izid zagrebških občinskih volitev je jasen prikaz teh dveh smernic našega notranjepolitičnega delovanja. KoraSorii v Jugoslaviji. Beograd, 12. decembra. (T.zv 1 Finančni minister dr. Kum.mudi ie mje-lal zakonsko predlogo o moratoriju za obveznosti naših trgovcev v bv>7rm stvu. To zakonsko osnovo ie piodložil demokratskemu klubu v pretres. Po tej zakonski predlogi more jugoslovanski trgovec, ako ni v stana poravnati svojih obvez, prevzetih v angleških funtih, francoskih, belgijskih ali švicarskih frankih, lirah ali holandskih goldinarjih, odgoditi odplačevanje na 18 mesecev, ako so te obveznosti nastale med I. januarjem 1920 in 15. oktobrom 1921. Trjord mcrr.Jc dokazati svoie imorinsko »tanje potom trgovskih zbornic upravi fondov in ji dati menice, ki jih bodo /.erirale in predložile upnikom na 9, 12, 15 in 18 mesecev. Upniki potem ne bodo mogli pritiskati na trgovce, ki se rb-vežejo plačati upravi fondov za vsak dolžni angleški funt po 150 dinarjev, za vsakih 100 francoskih frankov po 260, za 100 švicarskih frankov po f>?5, za vsak dolar po 2?(?) in vsak holandski goldinar po i26:5o(?) D. LJUDSKO GLASOVANJE V SOPRONJU. Budimpešta, 11. decembra. Iz ?o-pronja poročajo: Generalska komisija je «a dobo ljudskega glasov,anja odredila za vse glasovalno ozemlje mejno zaporo, ki se prične v ponedeljek opoldne. Zaraditega morejo potovati iz avstrijske kakor tudi z madžarske strani samo oni, ki imajo legitimacijo za glasovanje in pa oni. ki ima jo dovoljenje od predsednika generalne komisije. Dunaj, 11. decembra. »Korrespon-denz Herzog« poroča: Vsi Avstiiji prijazni prebivalci šopronskega glasovalnega ozemlja so jako {opaneni zaradi glasovalnega roka, ki je določen na 14. in 16. december. Na tisoče ljudi, ki za glasovanje niso upravičeni, je dobilo glasovalne legitimacije, da bi glasovali za Madžarsko. Vsa uprava je na razpolago madžarski propagandi. Mnogo domovnic je, kak jr d-šala izdatke za 3 milijardi in pozneje še za 800 milijonov, tako da je znašal budžet, ko se ga je osvojilo nimiftr-stvo financ,, okrpglo 6 milijard in 200 milijonov. Pri razporeditvi te visoke, svote stroškov, ni moglo uspeti, da bi se našlo ravnotežje z onimi dohodki, s katerimi razpolaga država. Celo predhodni budžet, ki je bil manjši od sedanjega (nekaj pod 5 milijardami), ni mogel biti zavržen brez deficita. Zahtevati sem moral jiove vire dohodkov. V finančnem zakonu, ki utemeljuje budžet za 1. 1922, sem prpdloži( dva taka nova vira. Na prvem mestu je splošen davek na imovjno, ki bi se imel podrobno izdelati in bi donašal eno milijardo. Na drugem mestu bi se pokril deficit z izrednim davkom, ki bi se uvedel po progresivnem načinu na celokupni neposredni davek, katerega plačuje vsak prebivalec. Pro-gresija b,i bila ta-le: do 25 dinarjev neposrednega davka 50 od sto, od 25 •do 40 dinarjev 60 od sto, od 40 do 60 dinarjev J00 od sta. Ker največ obve-zancev ne plačuje več kot 25 dinarjev neposrednega davka, bi povišanje pri večini ne znašalo več kot 50 od stq. Z izrednim davkom bi dolili 300 mi-mjlijonov dinarjev. Skupni budžet za 1. 1922 hi na ta način dosegel ravnovesje. Vendar, prpdno bi se pristqpilo k uvedbi novih davščin, bi se morala izvršiti redukcija stroškov. Uverjen sem, da je ponovna redukcija izvršljiva. V vseh ministrstvih je mogoče izvršiti še znatno štedenje. Brez pretiravanja lahko rečem, da bi §e bpd-žetni predlog brez kvara na državne potrebe, prav lahko skrčil za dobro polovico milijarde. To je tudi dolžnost finančnega odbora. Ko bo iinančni odbor prešel v podrobni pretres l^udžet-ne kompozicije, bo takoj našel način, kje se lahko zmanjša. V sodelovanju finančnega odbora z vlado pričakujem najbpljše rezultjjip z? ozdravljanj}; n^-ših financ. Predvsem nj dovoljeno, da se obračamo samo na Narodno banko, če hočemo, da se' popravi dinar. Kakor hitro bo izvoz večji od uvoza, bq vrednost dinarja taka', kot je bila pred vojno. Lahko rečem, da »e finapčno stanje vsaki dan zboljšuje. Se 1. ?92?-smo bjli zelo na slabem z dohodki. Njsmo imeli dovolj uradniška finančne stroke. Kolikor jih je pa bilo, »o bili z$ svoj posel i^eizv^ibanj, dočim po oni, ki so bili prevzeti iz »vsfp. ogr, admmi^n'paravflo^t sabotira!« 8hr/.bq. To »e it »edai odpravilo in kv§Utn* uradništva se je splošno popravila. Posledica: dohodki so z vsakim dnem višji, posredni davki so donesii vtliko več, kot je predvideno, dočim je dohodek neposrednih davkov (ki 1. 1919 ni dosegel niti 200 milijnov dinarjev) do danes dosegel že skoro svoto ppl milijarde. Uverjen sem, da dosežemo 1. 1922 še boljše rezultate. Se s sil mni Neznosnih razmer pri posamazmh carinarnicah se pač ne more naprtiti samo uradništvu. Jaz trdim celo, da nosi krivdo na vsem zlu predvsem generalna direkcija carinarnic v Be^ ogradu, katera s svojimi brezglavimi odredbami uničuje in zatira trgovstvo ter ga i?rpča v milost in nemilost carinskemu uradništvu. Naj navedem odredbo glede ležd-rine, ki je y nebo vpijoča krivica. Za stranko dospe n. pr. blago v Ljubljano v petek. Carinarnica prevzame v petek blago popoldan in železnica obvesti stranko v soboto dopoldan o dospelosti blaga. V najboljšem slučaju zamore dotični trgovec vložiti deklaracije) v soboto popoldan, ocariniti blaga jsti dan n? bode več mogel. Torej sta dva f]neYa, katere je blago !e-žarine prosto, prešla. Drugi dan v nedeljo sc sploh ne uraduje, račun"! se pa ležarina. V ponedeljek pride stranka na pariparnico. S težavo poizve, kateri uradnik ima njeno deklaracijo. Hajd {< njemu! Ni ga tpkaj. Kje je? Nikdo pe ve. Javil ge ni nikomur, kam je odšel. Stranka potrpežljivo čaka na gospoda.. Končno ga pričaka. Te£e že drugi dan ležarina, dva dinarja v zlatu od vsakih 100 kg na dan. Stopi ponižno k uradniku, ’ se prikloni ter s strahom prosi: »Gospod, V* imate mojo deklaracijo, ne bi bilo'mogoče, da bi moje blago danes ocarinili?« »Kaj? Mislite, da sem samo za Vas tu?« se vljudni gospod uradnik zadere na ubogo trgovsko paro, prime kup deklaracij ter jih vrže pred se na mizo s pripombo: »Tu poglejte, ko? lika jih je.'Čez štiri dni pridite!« Trgovca spreleti groza, zasmili se mu občinstvo, ki bo moralo plačati leža-rino. Dva dni že itak računa ležarina, torej še štiri doi, toje 152 kron za mo kilogramov. ^ Misli si: plačam rajši od vsakih 100 kg uradniku 50 K — morda mi bo ustregel. 2000 kg je blaga t. j. iooo kron. Uboga uradniška para rabi čevlje, katerih si iz svoje plače ne more nabaviti. Sedaj je prilika, da jih zasluži. Kupčija je sklenjena. Geiieralna direkcija naj naredbo glede ležarine spremeni tako, da bode rok za vbžitev deklaracijo dva dni od dne, ko je bila stranka 6d železnice o dospelosti blaga obveščena. Pri vložitvi deklaracije naj bi si stranki določil .vsaj dan, ako že ne ura, kdaj se ima radi carinskega postopanja zglasiti. Ge stranka ne bi pravočasno vložila deklaracijo, naj se ležarina računa takoj od prvega dne, ko je blago do»,pelo. Ravno tako se ji naj računa leiarino od dne dospelosti blaga ako ista ne bi došla ob določenem roku k carinskemu postopanju z njenim blagom. Ge bi bil pa djtv.ni uradnik pb določenem roku zadrian, naj bi »e »trank* določil djrugi rok. Ce torej stranka vstreže določenim pogojem, nSj se ji pusti blago ležarine presto in naj se ji računa ležarina le, ako ne bi pogojev izpolnila. Vzeta bi bila s tem uradništvu možnost »/'ara-de« in izsiljevanja nagrad iz strank. Isto tako naj bi se računala iežarina od blaga, katero je radi nepravilnega deklariranja zadržano. Gospodje poslanci naj skrbijo za spremembo odredbe glede ležarine in za postenj plačo carinskega osobja, naj torej v prvi vrsti očistijo generalno direkcijo 'carinarnic brezglavosti, pa bo stv^r v redu. Finančnemu ministru pa naj povejo, da je narod odiranja sit. Naj zahteva carino od Lahov, ki ‘zvažajo našo živino. Tu bo dobil mnogo denarja. + Posebna banka za zunanjo trgovino na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem je osnovana. posebna banka za zunanjo trgovino. Banka bo otvorila svojo podružnico tudi v Jugoslaviji. Glavnica znaša 40 milijonov češkoslovaških kron. + Povišanje carine v Nemčiji. 20. oktobra t. 1. je bila v Nemčiji povišana carina od 900 odstotkov na 1900 odstotkov, sedaj pa , je carina zopet povišana in sicer na 3900 odstDlkov z veljavo izza 25. novembra t. >1. -j- Letošnja produkcija sladkorja v vseh delih sveta se ceni na 311.19 milijonov meterskih stotov. Pridelanega je letos 1207 milijonov pleterskih stotov manj kot lansko leto in 736 milijonov meterskih stotov več kot 1. 1919. Evropa je pridelala od sladkorne pese 7704 milijone meterskih stotov. -j- Kredit Avstriji. Predsednik re-paracijske_ komisije Wiliam Goode ;e naprosil poslan iško konferenco, da se naj Avstriji Sim prej dovoli kredit. Goode je že prej opozarjal zaveznike na vse gospodarske težkoče, s katerimi se ima boriti Avstrija. -f- Ruska državna banka stopi v zvezo z inozemskimi bankami. V Moskvi je bila 8. t. m. otvorjena državna banka. Sovjetski zastopniki v Nemčiji, Angleški, Švedski, Finski, Estoniji in Litvi so dobili pooblastilo, da smejo skleniti z inozemskimi bankami dogovore glede ustanovitve ^ medsebojnih zvez. -j- Brezposelnost v Italiji. Na podlagi statistike ministrstva za javna dela, je bilo v Italiji dne 1. septembra stanje brezposelnosti sledeče: kmečkih delavcev 69.407, rudarjev 14.272, delavcev v kmečki indutriji 25.221, metabur^ičnih delavcev 72.775 stavbenih delavcev 130.334, tekstilnih delavcev 4.200 in drugih okrog 35.000. — Nobena tovarna ni vzdrževala popolnega obrata. — Razmere so se tekom jeseni in zime še poslabšale in je število brezposelnih danes še mnogo večje. Dnevne vesti. — Njihove metode. Prof. Voglar le tore! le imenovan — za sedai seveda Sele provizornim — vodiem ženskega učiteljišča v Mariboru — nalmlajši izmed prosilcev in za to mesto v vsakem oziru najn»* sposobnejši. Izgubljati v tem oziru še besede, bi bilo odveč. — Neposredno pred to novico sem izvedel, da me je ovadil nekdo — Imena ne vem, a zavratne kreature, ki jih je mogoče izrabljati, se nahajajo v vsaki stranki v. š. s., da mi kot oče ne more zaupati, ker se politično izpostavljam ter menda namlgaval, da delam krivico otrokom, ki imalo očete demokratskega prepričanja. Izjavljam, da še danes za 90 % učencev ne vem, kake politične pripadnosU so starlši, ker se nisem nikdar zanimal za to. O ostalem delovanju v šoli bodo »odlil seveda zato poklicani činitelji. Predam pa slučaja javnosti brez komentarja, da »pozna demokratsko politično poštenost. ProL Fr. Bračun. — »Jutro« naznanja, da Je JDS prenehala z izdajanjem pornografičnega In divjaškega tednika »Pondeljek«. Demokrati »o prišli do spoznanja, da Jim tudi žganjar-ska, pondeljkarska demagogija ne pomaga prav ničesar. Značilno Je, da Je de- s mokratskl list takoj prenehal v trenotka. ko bi moral poročati o Priblčevlčevem porazu v Zagrebu. N. v m. p.I — Konzularna viza za izvoz blaga v Italijo odpravljena. Veterinarski oddelek poljedelskega ministrstva razglasuje v Službenih Novlnah z dne 9. decembra 1921, da je italijansko ministrstvo notranjih zadev izdalo naredbo, da konzularno vJdlranje spričeval o izvoru za r>ošiljatve mesa Iz na-5e države v Italijo niso več potrebna. Trgovska ln obrtniška zbornica opozarja na ta razglas vse Interesirane kroge. — Osrednja zveza javnih nameičener* in upokojencev zgani sel O delovanju y. Z. javnih nameščencev In upokojencev le že delj časa malo čuti. Predsednik poslanec Reisner je po večini odsoten in zaposIM v Beogradu, kjer deluje v odseku, ki ra»-motriva vprašanja javnih podpredsedništvo, odnosno tajništvo te zveze pa menda ne smatra potrebnim, da o sklicevalo redne seje, na katerih naj bi razpravljalo o perečih in nujnih socljalnm vprašanjih Javnih nameščencev. N kdo J»v-nlh nameščencev — Članov In odbornikov — si ni na jasnem, kako stoji zadeva » pragmatiko, kako stališče fe O. Z. zavz glede vedno rastoče draginje In nebroj “‘r" gl h nujnih socijalnih vprašani (n. pr. zdravniških honorarjev, bolniških • zdravil itd.) Ali ni nikogar v od150,"1... zveže, da bi dajal nekoliko Inicijatlve n spance vzdramil ter jim obrazložil njin dolžnosti, ako se JIli satni n« zaveanio. .. delovanje te zveze, odnosno odgovo funkcijonarjev Je peč poniževalno in no izpričevalo, da Jim mora zvezlno a . silo »Naš Olas« (glej št. 4!) od 8. dec. *• Jji daiafi lekcijo, o Ceni la na kak »afila obveščajo člani. — Vzemite si vzgled na drugih strokovnih organizacijah, kot železničarjev, poštarjev itd. Ali naj radi nedelovanja odgovornih funkcijonarjev trpe vsi Javni nameščenci? Zganite se in pričnite z resnim in smotrenim delom! Po strokovnem glasilu pa obveščajte članstvo o vseh korakih in ukrepih! Zadnji čas je, da se zbudite! — Več javnih nameščencev. — Repatriacija predvojnih Avrsio-ogr-skih posojil. Ker je Jadranska banka, podružnica v Ljubljani opustiia posle repatriacije, se poživljajo v Ljubljani stanujoče Stranke, katere so svoječasno pri njej deponirale rentne knjižice poštne hranilnice, glaseče se na predvojno posojilo, da iste pri njeni blagajni dvignejo, da zamorejo zadostiti naredbi generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 14. novembra t. U D. Jt. 17.068 v Uradnem listu za Slovenijo, it. 144 od 2. decembra t L Rok protesta poteče 15. decembra t. 1. — Osebne vesti s pošte. Imenovana je za poštarlco poštna oficijantka Ana Kunej pri poštnem uradu Sv. Peter v Savinjski dolini. — Podeljeno je odpravniško mesto v 2irovnici poštarju Ivanu Svetini, v Ho-tedcr&ici odpravnici Josipini liižal ter v Kočevski Učki poštni pomočnici Mariji Lovšin. Premeščeni so: višji poštni kontrolor Fran Cuš od poštnega urada Maribor 2 (kolodvor) k poštnemu uradu Maribor 1, poštni oflcijal Oroslav Pintar iz Ljubljane v Ptuj, Poštarica Amalija Koren iz Frama v Maribor, poštna adjunktka Marija Fister iz Rogatca v Maribor, poštna oficijantka Marica Kolar iz Ljubljane na Rakek, Josipina Perger iz Ljubljane v področje poštnega ravnateljstva Zagreb, Anica Rlhteršič Iz Celja v področje zagrebškega poštnega ravnateljstva, Marija Ažman iz Murske Sobote v področje p. in b. ravnateljstva Veliki Bečkerek. V oficijantski stalež je Uvrščen in premeščen poštar Josip Velikonja tz Rogatca v> Ljubljano. — Razpisani poštni uradi. Razpisana Jo odpravniška služba pri naslednjih poštnih uradih: Bled 2, Loka pri Zidanem mostu. Slivnica pri Mariboru ter Sv. Križ pri Kostanjevici. — Imenovanja v telezniško-policijski SluibL Imenovani so gg.: Vojeslav Cirovlč ca komisarja, Anton Bagatel) pa za pomočnika na Jesenicah; dr. Radovan Brcn-Clč za komisarja, 2ivan Pantič in Karol Suša za pomočnika v Mariboru: Alojzij Krmec za komisarja, Rado Zaklanovlč za pomočnika na Rakeku; Danilo Vink za pomočnika v Cerknici; Joso Karabajič za komisarja v Gor. Radgoni; Milan Kolar za komisarja, Anton Kron) za pomočnika v Čakovcu. — Beda v uradniških rodbinah. Nedavno smo podali sliko »Kako živi uradnik VI. razreda, oženjen, z dvema otrokoma«. 2e ta primer je kazal velik deficit' koncem Vsakega meseca. Oglasil pa se nam je uradnik XI. činovnega razreda, ki ima ženo In 8 otrok, je begunec in že par let bolehen. Najskromnejše gospodinjstvo za teh 10 oseb izkazuje mesečno 7300 K izdatkov, pri če-ftlur ima cela rodbina le pol kilograma mesa na dan, za večerjo samo kava, a vseh mesečnih dohodkov je 5500 K, torej vsaki mesec-primanjkljaja 1800 K samo na hrani, kje pa so obleka, obutev, šolske potrebščine Itd.? NI čuda, da se je mož pod takimi razmerami v dveh letih za 10.000 K zadolžil. Sedaj ne dobi nikjer več kredita. Otroci so napol nagi, tako, da trije sploh ne morejo v Solo, ker nimajo kaj obleči in obuti. In to trga skrbnim starišem srce! Tudi oče In mati kmalu ne bodeta mogla iz hiše, ker sta dala svoje obleke predelati za otroke. Kako na) v takih obupnih razmerah vrši uradnik Vestno svojo dolžnost, kako na) Sebe In druge navdušuje za državo, ki Je bogata dovol) za brezskrbno preživljanje tvojih uslužbencev, ako bi Imela prave kr-tnllarje. — Krlčei slučaj političnega preganjanca. G. Jos. Drofenik, bivši šolski vodja v Biljah pri Gorici, je po izbruhu vojne živel na počitnicah doma v Rogaški Slatini ter poučeval javno domače rojake ln one Iz bližnje Hrvatske, da Srbi niso krivi vojske, da sovraštvo proti Srbom ni upravičeno, da so Srbi naši bratje, proti katerim no smemo nastopati Itd. Med poslušalci se Jo našel Efljalt, pristaš Frankove ozir. Radičeve stranke Tkalec lz sosednje Hrvatske, ki je tekel Drofenika ovadit ter sc po ovadbi izrazil, da Je treba Drofenika ob glavo spraviti. Drofenika bo vlekli vklenjenega v Gradec. Brezdvomno bi ga bila doletela Ista usoda, kakor Brenceta ln Kromarja, ako bi ne bili prični domačini proti ovaditelju, da je prepirljiv in maščevalen alkoholik in epileptik. Vojaško sodišče je obsodilo Drofenika zaradi hudodelstva motenja javnega miru na 18 mesecev težke ječe. Po prestani kazni so ga vtaknili v vojaško suknjo. Po prevratu Je na ponovno prošnjo okrožno sodišče v Celju dovolilo Drofeniku obnovo postopanja v tel kazenski zadevi ter razveljavilo razsodbo vojaškega sodišča. Proti temu pa Je ugovarjalo celjsko državno pravdnlštvo, nakar Je višje deželno sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno razsodbo celjskega okrožnega sodišča. Končno pa je kr. stol sedmorlce v Zagrebu vendar le potrdil razsodbo okrožne sodnije v Celju ter odbil pritožbo drž. pravdnlštva. — Sedaj Je le Se želeti, da bi merodajni faktorji poskrbeli, da se Imenovanemu poravna škoda, ki mu prltiče po Se vedno veljavnih avstrijskih zakonih. Pri dobri volji bo tudi to mogoče: poti je več. V prvi vrsti naj se vzame odškodnina pri ovaduhu Tkalcu, ki Ima obrt In posestvo. Drofeniku J« bila za časa japora prisilno prodana W5a na Slatini za sramotno ceno. Ta kupčija SO naj razveljavi. Izgubil Je tudi Štiriletno učiteljsko plačo, ki se mu na! povrne. Vsled prestanlh duševnih ln fizičnih borb Je danes mož za nadallno učiteljsko službo nesposoben. — Imenovanje. V centralni devizni odbor v Beogradu je Imenoval finančni minister kot redna člana tajnika Trgovske In obrtne zbornice g. dr. Fr. VVIndlscherJa in bančnega ravnatelja g. Al. Tykača. — Povišane draglnjske ln rodbinske doklade tobačnemu delavstvu. Do definitivne regulacije plač se v Ljubljani takoj po-vlSaJo osebne doklade za nadglednike za 4 dinarje, za gasilske čuvaje 3 d:n., za profe-sljonlste 6 din., za ostale moške delavce 3 din., za ženske 2 din., za delavce Izpod enega leta službe 2 din., za ženske 1 din. Tudi rodbinski dodatek se zviša za 1 din. dnevno. Povišanje velja od 1. decembra 1.1. — Iz Invalidnega doma Sangrad pri Kranju nam piše invalid-slepec Mart. Papež; Tukaj Je 9 nepreskrbljenih otrok, 2 vojna slerca z ženama In 1 vdova. Vsi so v veliki bedi, brez obleke in obuvala in večinoma la*nl. Prav je, da Imamo usmiljeno srce za svetovno revščino, toda v prvi vrsti hi se naj zbiralo v pomoč lastnim rojakom. BlUiUe si božični prazniki, ali se nas bo kdo spomnil, da ne bomo tudi tiste dni imeli na linevnem reuu nezabeljeno vodo in koruzno moko? — nauaijc it;»Užita uopls-nik »rod^o.no d»iL.tvo za slepca v Ljubljani«, ki tiaje ni Izdalo doseuuj za svoje čiaue niKake poopo.e, dasi veuiio ukazuje uosla darila. — litotako je baje tuui »Poverjeništvo za zaičUo dece in mladine« v Ljuoljani gluno za vse prošnje. Pričakujemo, da bo pokrajinska vlada zadeve preiskala in napravila red za največja naše reveže slepce. —. i\azuoreditev iiiu kontrole in premeščanje i-ouurauiustva vzouja v splošnem med ljuustvoin veliko pozornost. Neocenjeni in oženjeni prijatelji m sorouniki, ooenein souecnci gotovih višjiu gospodov pri tlel. min. linanc se premeščajo v okraje, kjer so šole za višjo izobrazoo, doči.n se družinski očetje s šolo ooveznimi otroci premeščajo v okraje z eno do dvorazredno ljudsko šolo. — Slovenska dijaška zadruga v Brnu se tem potom najisKreneje zaavaljuje Kolinski tovarni kavnih primesi za znesek 5UG kron, katerega je blagovolila nakloniti gorenji zad.ugi o\j priliki svojega letnega zaključka. Cast narodni tvrdki, ki ne pozabi revnih slovenskih visokoaoicev v inozemstvu. — Poziv vsem oblikujočim umetnikom v Sloveniji. Kakor se mi poroča, niso bili povabljeni vsi ouiikujoči umetniki na občni zbor strokovnega udiuženja vsen jugoslovanskih umetnikov — za Slovenijo na sredo, dne 23. novembra, ki siveča nikakor ne odgovarja pravilnemu postopanju. Zato prosim vse prizadete gospode umetnike, da mi takoj prijavite svoja limjna in tuai imena onih gospodov, ki so bili navzoči, pa morebiti nezadovoljni. Pozneje sc skiiče tudi skupni sestanek, na katerem se bodo razjasnili pravi vzroki. Dalje se bode( sestavil tudi obširen seznam vseh oblike.jlIIi umetnikov cele Slovenije, seveda s pravo in dokončano akademično izobrazbo (ti podatki se bodo črpali uircluno potom akademij) in drugo. Lventuaine nepravilnosti se bodo sporočile takoj merodajnim faktorjem in na željo tudi po časopisih. Akad. slikar Sterle Franjo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, 11. nadstr. — Upokojenec in pes. Kakor so časniki poročali, se je v Mariboru'odmorilo konjedercu 20 kron dnevno za hrano vsakega ujetega psa. ln jaz imam kot upokojenec dnevno 30 kron. To je pa res žq »unter dem Hund«. — Smrtna nesreča v planinah. V ne- , deljo U. t. m. okoli pol 10. ure dopoldne se je pri prvem slapu v Martuleku smrtno ponesrečil uradniški pripravnik Franc Ver-gelj. Padel je raz stene na levo nad slapom kakih 175 metrov globoko in ooležal na mestu mrtev. Sele po dolgem iskanju se je posrečilo njegovim prijateljem Arharju, Kepicu in Vergeiju najti njegovo truplo v globočini. Prenesli so ga v Kranjsko goro. — Smrtna nesreča. V Trbovljah se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil rudar Škrbec Anton. Ponesrečenec zapušča ženo in tri otroke. —' Sumljiva srebrnina. Babici Ivani Han iz Žužemberka je v mesecu juniju t. 1. v neki ljubljanski gostilni ponudil v nakup nekdo zastavni listek ljubljanske zastavljalnice na večjo množino srebrnih predmetov. Zastavna vsota je znašala C00 kron, a babica je plačala za listek samo 200 K. Ko je vzela srebrnino iz zastavljalnice, je dobila celo jedilno orodje z monogramom H. Z., več srebrnih podstavkov za kozarce itd. Vse to je potem babica prodala za 5500 kron, toda resnična vrednost te srebrnine Je mnogo večja. Oblasti sedaj skrbno poizvedujejo, odkod ta srebrnina. — Mučen prizor. Prijatelj lista nam Jo pripovedoval o sledečem Jako mučnem prizoru, ki ga je slučajno videl v Logatcu, kamor Je prišel Iz Ljubljane na obisk svojih bodočih sorodnikov. — Srečal Je na cesti čuden sprevod. Ceta graničarjev ln orožnikov je vodila 6 vklenjenih oseb, katere so piipeljall od obmejne črte. Prijeli so Jih na meji, ker so hoteli iti preko meje brez listin z kontrabantarskim blagom, odnosno so Sil po blago preko ,mejo. Obsojenci so bili vklenjeni in so šli popolnoma mirno ln dostojno pred svojo eskorto. Kljub temu se je našel mož, žalibog srbski podnarednlk, kar bi se znalo od gotovih strani škodoželjno izrabljati, ki je šel od aretiranca do aretiranca in Jih brez povoda tolkel s puškinim kopitom v hrbet In prsa, da so se reveži od bolečin krivili. — Ko je naš poročevalec, kateremu so se ljudje smilili, obsojal to početje, dasi je vedel, da se ne sme vmešavati v poslovanje uradnih oseb — pri čemur bodi omenjeno, da je sam uradnik in dobro pozna vse predpise — ga Je dotični podnaredtiik sirovo nahrulil ln mu Izjavil; »Ja moram, da tučem, pucat ne smem.« — V tem oziru bi priporočali merodajnim oblastim, da pač zablčijo svojim uslužbencem ostrost v izpolnjevanju svoje službe, nikakor pa naj ne Izzivajo občinstva in ne mučijo mirnih, vklenjenih aretirancev, ki gredo mirni z eskorto na urad. — Zakaj je treba mučiti po nepotrebnem naše državljane, dasi so osumljeni, toda ne še obsojeni. Pravico sodbe in izvršitev kazni Ima samo sodišče. S tem se žali Javnost In vzbuja ter neti splošno nezadovoljstvo, čegar imamo v naši državi Itak dovolj ln ni treba, da ga netč še ravno državni nastavljencl na tako važnih ln odgovornih mestih- — Pobegnil je iz svojega stanovanja v Celju 12 letni dijak Alojzij Kocmur, doma iz Iga, pristojen v Škofjo vas. Fant je vzel s sabo nahrbtnik z knjigami la obleko. — Izgnan je Iz naše kraljevine po prestani trimesečni Ječi radi hudodelstva tatvine žid Aleksander Šabarski, doma 1z Stankovcev pri Pečuhu. — Kdo ve kal porolatt o Inf. Josipu HOnlgmanu Iz Metlike, ro poklicu mizar, ki Je bil leta 1915 ujet na ruski fronti In se Je nahajal v Taškentu (Sibirija) Sopernl logar 5. polk. Kdor bi vedel kaj poročati o njem, naj blagovoli proti povrnitvi stroškov to naznaniti na naslov A. Oale, Ljubljana, Poljanska cesta 21, II. nadstr. — Razne tatvine. Kočar Leop. Zajec v Trzinu Je lz prijaznosti prenočil, dva neznanca, ki sta mu v zahvalo za njegovo dobrohotnost odnesla drugi dan tri pare čevljev, vredne 1500 kron. — Posestnici Mariji Stefancljoza od Sv. Florijana pri Rogatcu so odnesli neznani tatovi iz podstrešja dne 3. t m. za okroglo 12.000 kron raznega perila, — Viktorju Pernerju Iz Celja je ukradel na videz poznati žepar vojak pri vstopu v vlak v Zagrebu usnjato denarnico, v kateri jo bilo 600 kron denarja in njegov potni list za Nemško Avstrijo. — Pri trgovcu Ivanu Mekindi v Topolu so vlomili dne 4. t. m. neznani tatovi ter pokradli za o kron 22.000 kron raznega manu-fakturnega blaga. —, Zobotelinlk Emil Nie-derdorfer iz Gradca io ukradel uvolemu očetu v Gradcu 80.000 kron in pobegnil v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval svoje sleparije — Posestniku in lesnemu trgovcu Fr, Kočevarju v Središču, ki ga je sprejel iz milosrdja ped streho je odnesel eno pištolo in dva samokresa s trellvom v skupni vrednosti 10.000 kron. Dalje je odnesel eno srebrno žepno uro s srebrno in zlato verižico, vredno 14.000 kron. — Na njegovo ime je izvabil od trgovca Robiča v Središču kot Izplačilo iz neke kupčije 0000 kron in pobegnil. Ljubljana. = Cankarjeva proslava »Bratstva*. Izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo v nedeljo 11. t. m. Cankarjevo proslavo za članstvo. Proslavi je prisostvovalo lepo število članov, ki so z vnemo sledili lepemu programu. Proslavo je otvoril br. Kravos z primernim nagovorom, nakar je br. Kozinc podal kratko sliko o Cankarjevem življenju. Po predavanju se Je na podlagi Cankarjevih citatov vršila debata in razlaga istih. Cela proslava je izpadla za »Bratstvo« jako častno in želeti je, da priredi' člmpreje še kak Cankarjev večer. Proslavo je zaključil br. Kravos z trikratnim »Slava« klicem neumrlemu geniju Ivanu Cankarju. = Popis hiš. stanovanj, poslovnih prostorov in navzočega prebivalstva v Ljubljani. Mestni magistrat kot stanovanjska oblast I. instance, je odredil popis vseh stanovanj in poslovnih prostorov v obljudenih stavbah ter vsega navzočega prebivalstva po stanju dne 20. decembra 1921. Vsak hišni gospodar dobi svojo hišno polo in toliko popisnic stanovanj (poslovnih prostorov), kolikor Ima strank v hiši. Te popisni-ce stanovanj (poslovnih prostorov) razdeli strankam, ki jih naj takoj Izpolnijo ln potem takoj vrnejo hišnemu gospodarju ali njegovemu namestniku: Kedaj In kje bodo hišni gospodarji oddajali te izpolnjene pole, se bo pravočasno objavilo v listih. Vsakdo mora te pole najtočneje in po rcsnici Izpolniti, ker se sicer po veljavni stanovanjski uredbi kaznuje z denarno globo do 50.000 kron, oziroma z zaporom do 6 mesecev. Hišni gospodarji, kakor tudi lastniki barak, vagonov, šup itd, v katerih prebivajo (prenočujejo) ljudje, ki bi teh pol morebiti ne dobili do 20. t m., naj se nemudoma zglase v mestni posvetovalnici. Okolščlna, če bi kdo pomotoma ne dobil teh pol, nikogar ne odveže dolžnosti, da ne bi izpolnil hišne in stanovanjske popisnice. Po izvršenem popisu se bodo stanovanja pregledala po preglednih komisijah, ki se bodo izkazale s posebno legitimacijo mestnega magistrata. = Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 14. decembra t 1. ob 20. url v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. ■= iz gledališke pisarne. Ker je obolela ga. Thierryjeva, odpada v torek, dne 13. t. m. predstava opere »Carmen« in se bo namesto nje plesal balet »Labodje jezero« za red B. *= Nevaren uslužbenec Je delavec Ivan Gerbec, doma lz Smartna pri Litiji. — Ta možakar je odnesel strojniku, Josipu Re-povš iz Smartna plašč, vreden 1000 kron. — Blagajniku stavbnega podjetja TOnnies v Ljubljani je izvabil na goljufiv način 1000 kron, svojemu sostanovalcu dclavcu Matiji Steski pa Je ukradel 000 kron in neznano kam pobegnil. = Politika v gostilni. V gostilni »Pod lipo*, v Mostah so se sprli v poznih urah, ko Je že prcceJ (vplivalo na goste veselo vinsko razpoloženje, gostje zaradi našega političnega položaja, radi našega strankarstva In radi komunizma. Med prepirom Je udaril neki Anton Hudež, ki se Je baje Jako zavzemal za komunizem, strojnika Karola Sulca s steklenico po glavi in ga je znatno poškodoval. Hudeža so odpeljali na policijo, kjer Je mož priznal napad, pač pa je trdil v svoj zagovor, da ni komunist, marveč pristaš »Slovenske ljudske stranke«. = Moderna tihotapka. Neka ljubljanska gospodična, ki se je vrlo dobro Izvež-bala v tihotapstvu tujih valut preko meje in s tem prislužila lepe vsote, se je zagovarjala v soboto 10. t. m. pred ljubljanskim sodiščem radi poskušenega tihotapstva 25 tisoč dolarjev. — Pri obravnavi se je dognalo, da je bila omenjena moderna tihotapka jako izborno izvežbana In presenetljivo predrzna. Kljub vsemu zvijanju ni mogla dognati svoje nekrivde ln je bila obsojena na 6 mesecev zapora. = Tatvina na slavnem kolodvoru. Josipu Krivcu le bil ukraden dne 3. t. m. v vlaku železniški suknjič, v katerem Je, bila denarnica z 2200 kronami. = Iz vode so potegnili blizu Kodeljevega posestva Iz Grubarjevega kanala mestnega delavca Ivana Glavana, o katerem smo poročali pred kratkem, da Je neznano kam Izginil. Mož, star že 74 let, Je Izvršil bržkotne samomor. = Padla žrtev. V Novem mestu Je umrl vsled bolezni, ki si Jo je nakopal za časa naših bojev na Koroškem žel. uradnik g. Janko Klobčič. Truplo so pripeljali včeraj iz Novega mesta v Ljubljano in ga pokopali pri Sv. Križu. Pokojni je bil eden izmed dejanskih prvoboriteljev za našo svobodo. Se pred preobratom Je bil član odbora, ki Je določil In uredil nalogo železniškega prometa za čas preobrata. Kasneje se je boril na Koroški črti, kjer sl Je nakopal v Jeseniškem predoru bolezen, ki ga je ugonobila. Vrlemu narodnemu borcu ohranimo blag spomin. =* Umrl Je znani ljubljanski posestnik in gostilničar pri Rastoharju na Karlovški cesti pred dolenjskim mostom g. Franco A n ž 1 č, rodom Iz znane Anžlčeve rodbino lz Poljanske cesto. Mož Jo že delj časa bolehal pa' prsih. = Zgubljeno! Zgubila se Je večja vsota denarja od Mestnega trga po Poljanski cesti do Invalidskega doma. Denar Je Izgubil reven Invalid ter se poštenega najditelja uljudno prosi, da istega vrne na policijo. Maribor. Senat mariborskega okrožnega sodišča. Pod tem naslovom je prinesel naš Ust v številki z dne 3. dec. 1921 nekvallllclran napad na kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru, češ, da bi bil prejšnji nemški senat v slučajih drja. Kraussa in drja. Tlial-mana čisto gotovo postopal z drugačno ostrostjo In da napravijo nemški bogataši in veljaki na kazenski senat ves drugi utls, kakor pa uboga slovenska para. Kakor smo naknadno izvedeli, smo bili s tem dopisom od našega dopisnika mistlficiranl, tako da neprijetno pomoto resnici na ljubo s tem preklicujemo, ker načeloma nočemo delati nikomur krivice, najmanj pa kakemu uradu. ali o« Voki aail državni oblasti Pa naših zanesljivih informacijah je kazenski semit okrožnega sodišča v obeli grajani!) slučajih strogo nepristransko postopal in bi nobeno sodišče ne moglo v teli dveh slučajih izreči druge sodbe, kakor je bila izrečena pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru. Očitanje, da bi bil poprejšnji nemški senat v teh Slučajih z večjo ostrostjo postopal, in da napravijo nemški bogataši in veljaki na naš senat drugi utis, kakor uboga slovenska para, je torej, po naših verodostojnih informacijah popolnoma neresnično. Poudarjamo še enkrat, da nas je naš dopisnik mistificiral in upamo, da smo s tein dali kazenskemu senatu mariborskega okrožnega sodišča primerno zadoščenje pred našo javnosHo. Podružnica društva »Piavnik« v Mariboru je priredila v petek dne 9. dec. 1921 pri okrvnem sodišču v Mu^iboru v dvorani št 53 za svoje člane predavanje »O polnem In omejenem1 prizivu«. PreJav atelj g. dvorni svetnik Anton Levec je na podlagi marljivo zbranega materijala temeljito ori-s;-l zgodovinski nastanek in razvoj našega civilno pravdnega reda in primerno označil vse vrline naše civilne procedure ter giajal tudi njene nedostatke. V nadaljnih izvajanjih se je primerno dotaknil civilno-pravdnih redov različnih teritorijalnili delov naše Jugoslavije, zlasti pa srbskega ci-vilnopravdnega postopka in konečno v markantnih besedah obrazložil razliko med polnim in omejenim prizivom. Zalibože, da je bilo pri predavanju navzočih le pičio število mariborskih pravnikov. Zastopani so bili le mlajši pravniki okrajnega in okrožnega sodišča ter nekaj starejših gospodov pravnikov, dočirn so se izmed odvetnikov in kandidatov udeležili predavanja le nekateri mlajši gospodje, dočlm so starejši odvetniki popolnoma izostali. Izmed nemških odvetnikov je bil navzoč samo eden. Želeti bi bilo, da bi se mariborski pravniki vseh kategorij z večjo vnemo poprijeli podružnice in sc z večjo ljubeznijo zbiiali okoli dobrega učitelja In izvrstnega pravnika dvornega svetnika g. Antona Levca. Celile. Mestno gledališče v Celju. Minulo soboto zvečer se je v našem gledališču vršila Cankarcjva proslava. Sodelovdli so pri prireditvi O^on Zupančič ln Fran Albi Ulit ter gospa Sajovičeva in gdč. Mar. DeržujO-va Prva dva sta recitirala iz Cankarjevih del, ga. Sajovičeva in gdč. Deržajeva pa ste deklamirali pesmi iz »Erotike«. Večer v spomin Cankarjeve proslave je dobro uspel. — V torek 13. dec. se igra v našem mestnem gledališču Cankarjeva drama v t pač ni treba še posebej hvaliti. Njen pojav pomeni v naši javnosti novo razdobje. Revija, katere uredniki so Anlcn Podbevšek, Josip Vidmar in Marij Kogoj, se bo pričela razpošiljati še koncem tega tedna. Pričakuje se. da jo bo podprlo občinstvo s svojo oblino priglasitvijo za naročnike. Izhajala bo redno vsak drugi mesec na okoli 50. straneh velikega formata in bo stala posamezna Številka za naročnike 50 kron. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Stari trg 3. nad. ■ ' ' ........................ Pokrajina. Dolnja Lendava. V Številki 273 »Slovenskega Naroda« z dne 4. decembra 1921 je neki g. poslal dopis, ▼ katerem piše med drugim sledoče: V Dolnji Lendavi obstoja »Čitalnica« in »Sokol«. Prvo društvo je ojs‘avilo oder, na kateren^ se vrše pred.«tav<», drugo je našlo lokal za telovadbo. Prišli so pred kratkim časom v našo družbo tudi nekateri mladi gospodje, kateri hočejo v svoji nepremišljenosti vse naenkrat preobrniti, dasi ne poznajo razmer, najmanj pa posledic svojega prenagljenega početja,. Prišlo je celo tako daleč, da so ti gospodj« sestavili in odposlali na jako visoko mesto vlogo v kateri po naših zanesljivih informacijah izjavljajo, da je zna« ten del tukajšnjega uradništva narodno nezaveden. Žalibog bo imel ta n«* premišljeni korak te slabe poslcdice, da bo razbita dosedanja lepa sloga, pri čemer bodo najbolj trpele nar«>dne prireditve, dobiček bodo imeli Madžari in klerikalci. Njih žalostna Zasluga je, ako bo narodna stvar zaradi njih! početja trpela. V imenu »Dramatičnega odseka Narodne čitalnice« odgovarjam sledeče: Res, da obstoja tu »Sokol« in »Narodna čitalnici«, katere člani so vsi oni, ki so pri dramatičnem odseku. Da imamo oder, »e imamo v prvi vrsti zahvaliti bivfemu ravnatelju drž. meščanske šple, lsajti on se je za oder največ trudil. Gospod dopisnik bi moral, če je pravičen, tudi povedati, da dokler niso prišli ti mladi gospodje v Lendavo, se v teku dveh let ni več napravilo, kakor dva plesa y družbi z madžarskimi trgjvci in en zabaven večer s petjem. Greh, ki so napravili mladi gospodje, ki delajo po dopisnikovem mnenju razdor, je ta: 1. Da so nekatere gospode, najbrže dopisnika samega, zdramili iz sladkega spanja, ki so ga uživali dve dolgi leti, 2. Da so ti mladi gospodje zbrali okoli sebe delavne ljudi, s katerimi so ustanovili dramatični odsek. Odsek je priredil v teku dveh mesecev pet dramatičnih predstav, ki so dobro uspele. 3. Tretji greh je ta, da ti mladi gospodje niso pričeli prosvetno in propagandno delo v gostilni, kakor je bila do sedaj navada, ampak stopili so pred javnost z delom in to na odru. 4. Navezali so mladino nase in tudi nekatere domačine pripravili do tega, da pridno posečajo predstave. 5. Da smo poslali visoki osebi prošnjo, s katero vsaj upam, rešili eksistenco zelo pridnega delavca na narodnem polju, nismo pa očitali tukajšnjemu ufadni-štvu narodne nezavednosti, kakor trdi dopisnik. Torej vidite to so naši grehi, ki smo jih zagrešili. Izpovedal sem še jih, da ve vsa javnost, kako narodnost trpi tu zaradi nas. Vprašam, V as, ali bo imelo to naše delo žalostne p^sle- 1 dice? Nesloge ne delamo mi, ampak Vi, ker ste premalenkostni 'n zagrizeni strankarjL Zagotavljam \ am, da bomo, mi mladi gospodje, tudi v naprej hodili po naši začrtani poti, brez ozira na Vas, če tudi nas prezirate in bojkotirate naše prireditve. Ne bomo po starem vzorcu širili prosvete v raznih lokalih, ampak vzgajali bomo mladino v jugoslovenskem in vseslovenskem duiiu, prirejali predstave, ker Vemo, da smo na pravi poti. Od Vas pa na zahtevamo nič drttzega k^-kor to, da ftas pustite-delati za našo bodočo in veliko Jugoslavijo, ker nismo prišli v Prekmurje zato, da bi gojili in podpirali Vašo osebno, brezplodno politiko. Ker pa nimam navade se skrivati za uradnikovem i t raznimi drugimi hrbti, se podpisujem, s polnim imenom Josip .Birsa, predsednik »Dra-tnatičneca odseka««. Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." _ »Otroci,« je dejala sedaj, »vi ste edini, ki vam morem zaupati. Videla Sem današnjo vajo. Kmalu boste vredni, da vas predstavim njegovem veličanstvu. S pogumom, močjo in spretnostjo odtehtate dvajset vojni-kov moje telesne straže; v zvestobi prekašate vse, kar jih imam. Nocoj, otroci, potrebujem odločnih spremljevalcev. Ako bi kdo sledil za menoj, glejte, da me rešite vohuna z dobro namerjenim sunkom svojih bodal. Ce bi silil k meni, .pahnite ga proč; ako se več ne pobere — tem bolje! Povejte, se li morem zanesti na vas?« »Gospa kraljica,« je odgovoril Strapafar, »naše roke in naša srca so vaša: rabite jih, kolikor vam drago.« Tovariši so izbuljili oči od stremljenja, in tudi kraljičino lice je preletel zadovoljen odsev. Odgovor je bil zares galanten; malokateri dvorjan bi bil našel boljše besede. »Da,« je rekla Katarina, »zaupam se vam. V vaših rokah je nocoj moja sreča. Pojdimo, junaki moji!« In četniki so ji sledili, premišljaje »potoma o čudnih potih usode: ali niso živeli zdaj le malo korakov od tistega kralja, ki je bil nedavno še njih jetnik v Kalandrski ulici? Prej kraljevi ječarji, zdaj kraljičina telesna straža! Nekaj trenutkov potem so stopili s Katarino na ulico. II. Življenje in smrt. 'Čitatelj naj blagovoli stopiti z nami v Nostradomov kabinet. Bilo Je baš tisti hip, ko se je Katarina de Medicis pokazala naši četvorici. Iz svojega prostornega naslanjača je zrl Nostradamus z mrklim sočutjem na Royala de Beaureversa, ki je sta! pred njim. To sočutje je bilo resnično, iskreno in globoko. V Nostradamovem srcu ni bilo niti Iskrice sovraštva do Marijinega in Henrijevega sina. Rad bi ga bil otel, da je mogel... Toda mladi mož je bil obsojen. Po kom? Po usodi! »Usoda je dosledna,« je razmišljal Nostradamus. »Henrijev sin Je orodje, ki mi ga je poslala. Neusmiljeno bi bilo, ako ne bi zadela Roncherollesa, Saint - Andrčja in Henrija logična kazen za njihove zločine. Franca je doletelo v Tournonu. Strl sem ga jaz. Montecucolijev.strup je bil le orodje. In tako mora doleteti tudi ostale . .. V tisti krčmi na Melunski cesti sem našel Henrijevega sina, Saint - Andrejevega sina in Roncherollesovo hčer; tri orodja! .•. »Mladi mož,« je povzel na glas, »Kadar zveste, kje se nahaja Floriza, in kaznujete njenega roparja ter vam preostane le še osvetiti starega razbojnika, ki sem ga ranil na smrt « »Brabanta!« je zamrmral Royal z mrklim glasom. »Da. Povejte, ali mislite takrat storiti, kar ste obljubili rajnkemu? Me li ubijete s tem le bodalom, kakor sem jaz ubil Brabanta?« Želel je, da bi Royal odgovoril: Da! »Mari se bojite?« je vprašal Be-aurevers. Nostradamus se je nasmehnil. Ta smehljaj namestu odgovora je prestrašil Beureversa. Zavladalo je molčanje; mag se je pogreznil z duhom v brezdanje globine, kamor mladi mož ni mogel za njim. A kmalu se je vrnil v resničnost in povzel: »Odgovorite! Me li ubijete, kadar me ne boste več potrebovali?« Royal je zaprl oči in stisnil zobe- V obraz mu je udarila rdečica,'takoj nato pa je prebledel kakor zid. Gnev ga je popadel; nosnice so se mu razširile kakor tigru, ki ga žeja krvi. »Ne izzivajte me!« je zarohnel. »Ne vem, nič več ne vem, kaj hočem storiti z vami. Tisto, kar se zgodi med nama ob določeni uri, je moja stvar, nikogar drugega. Tako mi krvi Kriščeve, molčite zdaj o tem! Obljubili ste mi, da mi v torek zve- čer povejte, kje je ona. Evo, za to gre zdaj. Nikarl se izkušajte mojega potrpljenja!« Vsak bi se ga bil ustrašil; mag se ga ni. Nostradama ni moglo preplašiti nič na svetu, ker je stal nad vse. Tudi nad smrtjo. »Kar sem obljubil, storim takoj. A tudi vi mi obljubite, da se pred jutrišnjim jutrom ne ganete iz mojega dvorca.« Royal je molčal. (Dalje prihodnjič.) Proda se: POSESTVO NA DEŽELI BLIZU MESTA, ob okrajni cesti, obstoječe iz lil johov zemlje, trgovino in mesarijo z vsem inventarjem. Vprafia se v gostilni A. Zochling, Ga-berje pri Celju. 2447 MLIN NA PROMETNEM MESTU se vsled rodbinskih razmer proda. Več pove J. Lah, obč. tajnik, Račje. 2454 SALONSKA OBLEKA pisalna miza. Šivalna mizain umivaina omara s tremi predali za perilo po ugodni ceni. Kje pove upravnlštvo »Jugoslavije«. 2438 HIŠA S HLEVI 1 joh zemlje, četrt ure od Maribora. Cesta na Pobrežju 22. 2439 MOTORNO KOLO PH s 4 konjskimi silami v dobrem stanju se takoj proda. Cena 6.000. Komel Alojz, Maribor, Wolfova ul. 16. 2422 USNJARIJA S POSESTVOM pri Mariboru na prddaj. Vpraša se Vetrinjska ulica 24. 2440 Kupi se: GOSTILNO Z NEKAJ ZEMLJIŠČEM kupim, eventuelno vzamem v najem na prometnem kraju. Pismene ponudbe pod »Gostilna« št. 2429 na upravo lista. 2429 URARSKEGA POMOČNIKA sprejme v trajno delo proti dobri plači Jenko Jazbec, urar, Bakar (Primorje). IZURJENA STENOGRAFINJA IN STROJEPISKA (slov. ev. tudi nemške sten. zmožna) ali začetnica se sprejme v odvetniško pisarno. Stalna služba. Plač« po dogovoru. Naslov v upravi tega lista. 2449 15 LET STAR, ZDRAV, ČVRST FANT bi rad vstopil v kako večjo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi, kjer bi imel tudi hrano in stanovanje. Cenjene ponudbe se prosi na upravo Usta pod »Priden in pošten«. 2450 KNJIGOVODKINJA vešča slovenske, nemške in italijanske korespondence se takoj sprejme v večji lesni tovarni tu. Reflektira se le na izvežbano prvovrstno moč. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati do 15. trn. na upravnlštvo tega lista pod »Izvežbana«. VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se Emonska cesta št. 8, v pisarni. 2395. 2 PRIDNA POMOČNIKA katerekoli obrti sprejmem v službo, da jih Izučim v papirni stroki. Reflektiram le na urne, Inteligentne in v svoli stroki izučene delavce. Kartonažna tovarna Bonač, Ljubljana, Čopova cesta 16. 2437 OŽENIO BIH SE intellrentnoni udovkem b#z djcce 11! ozbllj- nom devojkoio iz poštene kuče. koja bi umela biti majka nmjoj več odraslo) ded a meni čestit drug u životu. Udovac sam, vrlo lepog socijalnog položaja, 40 godina, dobro situiran a mogu i inače zadovoljiti visoke zahteve. Miraz bi dobro došao ali nije uslov. Dopise pod: J. Hercegovac, glavna pošta restante, Sarajevo. 2451 ŽENITNA PONUDBA. Bančni uradnik, star 27 let, veselega značaja, simpatičen, prijetne vnanjosti. z lastnim premoženjem in‘ iz ugledne rodbine, se želi tem potom seznaniti z 17 — 27 let staro gospodično v svrlio ženitve. Samo resne ponudbe s sliko na upravo pod »Dolina ientflorianslia«. Tajnost zajamčena. 2455 Pridobivajte Razno: Službe: POPOLNA STENOGRAFKA ' IN STROJEPISKA z brezhibnim znanjem slovenščine se išče. Samo resne ponudbe pod »Stenogratka«. MLAD PROFESOR išče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 2444 DOBROIDOCA GOSTILNA se išče na račun. Ponudbe se prosi pod »Sreča«, poštnoležeče Dobrna pri Celju. 2433 Zenitne ponudbe: ŽENITNA PONUDBA. 28 let stari orožnik se želi v svrho ženitve seznaniti z gospico od 18 do 27 let z nekaj premoženjem. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod »Zvestoba« 2453 na upravo lista. 2453 ŽENITNA PONUDBA. Mlada inteligentna gospodična, lastnica večjega posestva na periferiji Ljubljane, se želi seznaniti s sličnim gospodom ne čez 30 let. Dopisi s sliko pod šifro »500.000«. Tajnost strogo zaslgurana. 2456 la 1 par Miti? Oglejte si blago in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri H. Seljak, Ljubljana Prešernova ulica 52. Ob 3ietnld Cankarjeve smrti priporočamo .Moje življenje* Krasno vezano in broširano knjižico se dobi v ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. MANUFAKTURNI ODDELEK Gospodarske Zveze •m' Sir (na dvorišču) Ljubljana, Dunajska cesta 29. Oglejte sl veliko zalogo raznovrstnega manufaktumega blaga; veliko izbiro Čevljev in vsakovrstnega r_ : . USnja na debato In drobno. .. ..... .. arastslje in protarisfa išče vela lesna družili v Ljubljani Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov je poslati pod „Eksport“ na upravo lista do 20. decembra. tar* Zastonj -*ps težko dobiš kaj, vendar ako kupiš v novi specijalni trgovini bluz in domačih oblek Ai. Beliharja, Sv. Jakoba nabrežje št. 29, si prihraniš denar. Bluze barhenta od 160 K dalje volnene „ 200 „ „ Donfače obleke „ 340 „ „ Predlo topiš drugod, ©glel si izbiro S Umri« SUME (MB) posamezne po Kron 560’—, na veliko primerni popust. Tovarna vozsvKeršič, d. d. Ljubljana Spodnja Šiška. A. ŠERBEC in F. TEŽAK Izdelovanje kemičnih Izdelkov „Svetla“ LJUBLJANA, Zvonarska ulica 7. Do sedaj najboljše in najuspešnejše čistilo za čevlje v vseh barvah, čistilo za usnje parkete i. M. izdelana Jeta 1903, proizvod Franc Schlchau Ellblng, kurilni razmer vsaki 151 ma 10 Atm. concess. napon, proda Ečurka & WHd, Polzela pri Celju. POZOR! Najprimernejše in najlepše božično darilo je gotovo prvovrstno dovršena povečana slika. — V izvršitev se priporoča. Prvi domači zavod za povečanje slik. foiografični atellje M MC, ijubijm Mm utica l\. 5. Naročila, namenjena za Božična darila •«e sprejemajo do 15. decembra. Točna poslralba! lajnitje cene! Zahtevajte eenik! 1 1 9 1 I Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča se direktno pri Zveini knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wo!fova ulica štev. 1. eag»9«aa»«au»t«aHB««BBBS I i 0 S 4000 K nagrade kdor preskrbi ali odda, stranki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če le mogoče v sredini mesta bodisi v novi ali stari hiši za takoj ali za marec. Ponudbe v zaprtih kuvertah na upravo „JugosIavije“ pod štev. 4000. POSESTVO obstoječe iz letos popravljene hiše, 9000 m" zemlje blizu Kočevja se proda. Ponudbe pod „Posestvo“ na An. zavod Drago Beseljak & drug Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. prvovrstno, na krasnem položaju v nekem večjem mestu Slovenije se odstopa z obilnim inventarjem vred za dobo od 3 */* let. Ostopnina K 1,600.000-—, inventar ostape po pretečeni dobi last prevzemnika. — Pojasnila daje Prometna pisarna K. TROHA, Maribor, Slovenska ul. 2. slivovka, rum in likerji na debelo! na drobno! itasiit in SMIncti, Mi Gosposka ulica 19. • S | Pred nakupom naj si j vsakdo ogleda veliko \ j zalogo { r jedilnega orodja, jeklene- ; ga in aluminijevega, potne : j košare, čevljarsk. orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin • : in našivkov ter vse druge : potrebščine za kroiače, : " šivilje, čevljarje, sedlarje : == i. t d. pri === ; Josip Petelj« | ) LJulillann, Su. FBtra nasip št. 7. j : Največja Izbiral Nizke cenel l s RA VELIKO IN MALO II j i : PoByglott prestavlja najcenejše iz vseh jezikov na vse jezike, transkribira cirilske rokopise, prevzame pisarniška dela. Uradne ure od 10 do 15 ure. Karlovška c. 24./I Sveže baterije in karbidne svetiljke priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. Električne motorje inštalacijski materija!, Žarnice, števce, žice, proizvod A. E G dobavlja elektrotehnična tvrdka IČaroS Florjančič CEL3E, Cankarjeva c. 2. po zmernih cenah. Narožal&e in širite »Jugoslavijo !u I. Jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete d. z. o z. Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka „Gala-)ith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon št. 5. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček št. Slovenska Bistrica. Prof. S. Saniel \ Božične razglednice j so ravnokar izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah G so ravnokar izšle, ter se dob3Jo po vseh trgovinah z papirjem, knjigagjiah in trafikah. Božične razglednice so umetno izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija/6 razglednic 2‘50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNE TiSKARNB m KN3IGARNI v Ljubljani, Woifova ulica štev. 1. ^ I iz domače tvornlce ,3 e’ Edina zaloga in prodaja za celo Slovenijo na malo In veliko pri tvrdki -v špetljalna trgovina z rokavl-a caml »n francoskimi parfumi UCSUANA« - Dunajska cesta štar. ‘SB. Priporočam razne podložene rokavice s svilo, volno In kožuhovino. Speci a Ute; rokavice Iz pristna Jelenove kože. Volnene in vsakovrstne druge rokavice. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubljanL