Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/marec 2008 št. 3, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Marijana Bednaš (Aktualno), Lejla Fajić (Bruto domači proizvod), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Slavica Jurančič (Cenovna in stroškovna konkurenčnost, Konkurenčnost - tržni deleži), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Metka Stare (Menjava storitev), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti), Jasna Kondža (Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva), Janja Pečar (Ekonomska moč prebivalstva po regijah), Mateja Kovač (Kmetijstvo - odkupne cene). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 2 Aktualno Pomladanska napoved za leto 2008 predvideva umirjanje gospodarske rasti in inflacijskih pritiskov str. 3 Bruto domači proizvod Gospodarska rast se je v zadnjem četrtletju lani pričakovano umirila, kljub temu pa je bila v letu 2007 najvišja po letu 1991 str. 4 Mednarodno okolje Po zadnjih napovedih vpliv finančne krize vsaj v prvi polovici letošnjega leta ne bo dodatno upočasnil gospodarske rasti v EMU str. 5 Cenovna in stroškovna konkurenčnost V letu 2007 poslabšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti str. 6 Konkurenčnost - tržni deleži Visoka rast tržnih deležev na trgih EU partneric v letu 2007 str. 7 Ekonomski odnosi s tujino Zaradi poslabšanja salda blagovno-storitvene menjave se je januarja primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance medletno precej povečal str. 8 Menjava storitev Ob ugodnih strukturnih premikih je lani presežek v menjavi storitev prvič presegel 1 mrd EUR str. 9 Cenovna gibanja in politika Mere osnovne inflacije kažejo, da se je ta v zadnjih mesecih okrepila str. 10 Denarni trg -varčevanje prebivalstva Vzajemni skladi domačih upravljavcev beležili najvišje neto odlive doslej str. 11 Denarni trg - krediti Januarja ponovno okrepljena kreditna aktivnost bank str. 12 Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država Za leto 2007 je primanjkljaj sektorja države ocenjen na 0,1 % BDP, kar je najmanj po letu 1995 str. 13 Trg dela Ugodna gibanja na trgu dela so se nadaljevala tudi v začetku leta 2008 str. 14 Plače Januarska raven plač nižja tako v zasebnem kot v javnem sektorju str. 15 Predelovalne dejavnosti Nadaljuje se umirjanje rasti industrijske proizvodnje str. 16 Notranja trgovina Lanska rast dodane vrednosti v trgovini najvišja po letu 1991 str. 17 Turizem Število prenočitev je lani prvič po letu 1991 preseglo 8 mio str. 18 Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva Razlika med realno rastjo potrošnje in rastjo razpoložljivega dohodka je bila lani večja od pričakovane str. 19 IZBRANE TEME Ekonomska moč prebivalstva po regijah Počasno zmanjševanje medregionalnih razlik v ekonomski moči prebivalstva str. 23 Kmetijstvo - odkupne cene Rast cen se je lani precej okrepila; napovedi so povezane predvsem z novimi letinami str. 24 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje I 7,5 1,2 6,6 7,2 Predelovalne dejavnosti I 7,2 1,3 8,0 8,5 Oskrba z elektriko, plinom, vodo I 10,9 -5,4 -11,1 -10,0 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno I -11,4 39,9 18,2 21,7 Izvoz blaga (nominalno)1 I 13,8 10,5 16,1 17,2 Uvoz blaga (nominalno)1 I 5,4 15,9 17,9 19,3 Realni efektivni tečaj2 I 0,1 4,4 2,3 2,2 Bruto plača na zaposlenega, realno I -1,3 -1,3 2,2 2,4 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 I 0,7 9,8 9,5 7,7 Javnofinančni prihodki, realno II -2,8 5,5 4,1 4,0 Število formalno delovno aktivnih 0,3 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih II -3,2 -13,6 -13,4 -16,9 Število potreb po delavcih II 1,8 19,4 11,7 6,6 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % | I 7,4 7,3 7,3 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % III 1,3 1,3 6,9 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % II 1,3 2,1 5,6 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: plačilno-bilančna statistika. Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v _predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih._ Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 3 Visoka gospodarska rast v letu 2007 je bila ugodna tudi z razvojnega vidika. V letu 2007 se je v razmerah ugodne mednarodne konjunkture visoka gospodarska rast iz leta 2006 (5,7 %) še pospešila in je bila najvišja po osamosvojitvi (6,1 %). Poleg konjunkturnih razlogov so na gospodarsko rast ugodno vplivali tudi učinki sprejetih reform, zlasti na davčnem področju. Glavna dejavnika rasti sta bila izvoz blaga in storitev ter visoka domača investicijska aktivnost. Med posameznimi dejavnostmi so k rasti največ prispevale predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, konjunktura v obeh pa je ugodno vplivala tudi na visoko rast nekaterih tržnih storitev (gl. str. 4). Pomladanska napoved predvideva, da se bo gospodarska rast letos umirila na 4,4 %. Predvidena realna rast BDP je precej nižja od dosežene v preteklih dveh letih (5,7 % 2006 in 6,1 % 2007), vendar ostaja približno na ravni povprečne rasti, dosežene v preteklih petih letih. Upočasnitev je v veliki meri vezana na umirjanje konjunkture v mednarodnem okolju in je pretežno cikličnega značaja, saj bo rast nižja predvsem na segmentih, ki so lani in tudi predlani naraščali najhitreje. Na potrošni strani sta to izvoz in investicije v osnovna sredstva, na ponudbeni strani pa predvsem dejavnosti gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, trgovine in finančnega posredništva. Takšna gibanja so bila pričakovana; glede na to, da se razmere v mednarodnem okolju umirjajo bolj, kot smo pričakovali jeseni, je tudi pomladanska napoved gospodarske rasti za leto 2008 nekoliko nižja od jesenske (4,6 %). Struktura gospodarske rasti se bo letos v primerjavi s preteklim letom nekoliko spremenila, saj se bo znižal prispevek investicij, okrepil pa prispevek zasebne in državne potrošnje. Izvoz bo kljub nižji rasti tudi v letu 2008 glavni dejavnik gospodarske rasti. Realna rast izvoza blaga in storitev bo 9,7-odstotna, nanjo bodo ključno vplivala konjunkturna gibanja v mednarodnem okolju, zlasti v prvem četrtletju pa pričakujemo tudi nadaljnji pozitiven vpliv visoke rasti izvoza vozil. Prispevek investicij v osnovna sredstva h gospodarski rasti bo precej nižji kot lani (realna rast investicij v osnovna sredstva se bo umirila s 17,2 % na 5,4 %), saj pričakujemo umiritev lanskih visokih stopenj rasti pri gradbenih investicijah in ohranjanje investicij v stroje in opremo približno na ravni preteklega leta. Prispevek zasebne in državne potrošnje, ki sta lani rasli precej umirjeno, pa se bo letos okrepil. Na višjo realno rast zasebne potrošnje (okrepitev za 0,5 o. t. na 3,6 %) bodo kljub predvideni nižji realni rasti skupnega razpoložljivega dohodka delno vplivale razlike v stopnjah rasti plač (zaradi začetka odprave plačnih nesorazmerij in dohodninske olajšave, uvedene na začetku leta). Razpoložljivi dohodek se bo tako relativno bolj povečal tistim skupinam, ki imajo večjo nagnjenost k trošenju. Realna rast državne potrošnje pa se bo okrepila predvsem zaradi večjega števila zaposlenih (predsedovanje EU) in relativno višjih izdatkov za blago in storitve. Ob nižji gospodarski rasti se bo letos postopno umirjala tudi rast zaposlenosti. Predvsem zaradi visoke ravni v začetku leta bo rast zaposlenosti v povprečju leta razmeroma visoka (1,1 %), a precej nižja kot lani. Pričakujemo nadaljnjo rast zaposlenosti v poslovnih ter nekaterih dejavnostih javnih storitev, prav tako v gradbeništvu, čeprav precej nižjo kot lani, v predelovalnih in ostalih osnovnih dejavnostih pa se bo število zaposlenih predvidoma zmanjšalo. Stopnji registrirane in anketne brezposelnosti (7,7 % oz. 4,8 %) bosta še naprej upadali, vendar počasneje kot v letu 2007. Rast plač bo letos višja kot lani, kar bo posledica višje rasti plač v javnem sektorju zaradi začetka odprave plačnih nesorazmerij. Ob upoštevanju dogovorjenih povišanj plač v javnem in zasebnem sektorju bo realna rast bruto plače na zaposlenega (2,4 %) letos nekoliko višja kot lani (2,2 %). Glede na nižjo rast gospodarske aktivnosti se bo realna rast plač v zasebnem sektorju precej upočasnila, v javnem sektorju pa bo po štirih letih razmeroma skromnih rasti letos precej višja kot lani, predvsem zaradi dogovorjenega začetka odprave plačnih nesorazmerij. Pospešek nominalnega povečanja plač bo relativno večji (napoved za 2008: 7,7 %, lani 5,9 %), nominalna rast pa bo za 0,5 o. t. presegla predvideno nominalno rast produktivnosti dela (7,2 %). Konec letošnjega leta pričakujemo nižjo medletno inflacijo v primerjavi z letom 2007. V prvih treh mesecih 2008 je inflacija na medletni ravni še naprej naraščala (marca je bila 6,9-odstotna), ključni razlog za tako rast cen pa poleg procesa realne konvergence ostajajo visoke stopnje rasti cen surovin. Med skupinami indeksa cen, ki so na medletni ravni beležile najvišje stopnje rasti, so podobno kot v preteklem letu še vedno močno odstopale cene v skupinah hrana, prevoz in stanovanje, na katere ključno vplivajo gibanja cen na svetovnih trgih. Poleg tega je za razliko od lanskega leta do nekoliko hitrejše rasti cen prišlo tudi v nekaterih drugih skupinah indeksa cen. Pomladanska napoved inflacije za leto 2008 predvideva postopno zniževanje medletne inflacije na 4,0 % ob koncu leta, povprečna inflacija pa bo, predvsem zaradi učinka visokih stopenj v drugi polovici preteklega leta, višja kot lani (5,2 %). Glede na ocene mednarodnih inštitucij letos pričakujemo manjši prispevek cen hrane k inflaciji, na zmanjševanje inflacijskih pritiskov bo vplivala tudi predvidena upočasnitev gospodarske aktivnosti. Na umirjanje rasti cen bodo tako pozitivno vplivali ukrepi cenovne politike, prav tako ne pričakujemo vplivov na inflacijo, ki bi izhajali iz sprememb obdavčitve in trošarinskih dajatev. Kljub nekoliko manj restriktivni naravnanosti plačne in v povezavi s tem tudi fiskalne politike sedanji makroekonomski okvir še omogoča predvideno postopno zniževanje inflacije. Še hitrejša rast plač, ki bi bistveno presegla rast produktivnosti, ali še hitrejše povečevanje javnofinančnih izdatkov od predvidenih, pa predstavljata ključno tveganje za uresničitev osrednje napovedi inflacije, tako zaradi neposrednega učinka, kakor tudi zaradi posledično višjih inflacijskih pričakovanj in sekundarnih učinkov, ki bi jih takšna gibanja spodbudila. Tudi v letošnjem letu pričakujemo visok primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. K temu bosta prispevala višja primanjkljaja v menjavi blaga, kar bo predvsem posledica poslabšanih pogojev menjave, in bilanci faktorskih dohodkov, zaradi predvidenega povišanja odplačil obresti na zunanji dolg. Presežek v menjavi storitev naj bi se še naprej povečeval, prav tako pričakujemo izboljšanje v bilanci tekočih transferov. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance bo letos tako predvidoma znašal 4,6 % BDP, kar je le za 0,2 o. t. manj kot v letu 2007. Bruto domači proizvod Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/200 8 str. 4 Stopnje rasti na medletni ravni, realno v % 1 2006 2007 Q1 07 Q2 07 Q3 07 Q4 07 Bruto domači proizvod 5,7 6,1 7,2 6,0 6,4 4,7 Zasebna potrošnja 4,0 3,1 2,4 2,1 4,7 3,3 Državna potrošnja 4,4 1,4 0,7 0,4 1,7 2,7 Bruto investicije 9,9 17,8 20,0 26,6 19,6 7,6 Bruto investicije v osnovna sredstva 8,4 17,2 21,2 21,8 18,7 8,6 Spremembe zalog in vrednostni predmeti2 0,6 0,6 0,4 1,2 0,6 0,0 Izvoz blaga in storitev 12,3 13,0 14,9 13,0 15,1 9,3 Uvoz blaga in storitev 12,2 14,1 14,4 16,2 18,2 8,6 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1 nedesezonirani podatki. 2 Prispevek k rasti BDP, v odstotnih točkah. Gospodarska rast se je v zadnjem četrtletju leta 2007 upočasnila predvsem zaradi nižje rasti izvoza in investicij. Nižjo rast izvoza je na strani ponudbe spremljala umiritev aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, na strani investicij pa se je umirila predvsem aktivnost v gradnji inženirskih objektov, ter investicije v transportno opremo. Vendar pa sta ti komponenti tako kot v predhodnih četrtletjih leta k rasti bruto domačega proizvoda v letu 2007 prispevali največ (gl. grafa). Ob umirjanju mednarodne konjunkture je bila nižja rast izvoza blaga in storitev v četrtem četrtletju pričakovana; v EU se je gospodarska rast upočasnila z 2,9 % na 2,6 %, kar je najmanj lani (v EMU z 2,6 % na 2,2 %, medletno nedesezonirano). Ob umirjanju v mednarodnem okolju, še bolj pa pod vplivom nižje rasti investicij v inženirske objekte, se je v zadnjem trimesečju znižala tudi rast investicij. Enako intenzivna kot v predhodnih četrtletjih je ostala le rast v stanovanjski gradnji (okoli 20 %), ki se je glede na leto prej tudi precej pospešila (z 1,6 %). Kljub umirjanju v zadnjem četrtletju sta bila izvoz in investicije glavna dejavnika lanske visoke gospodarske rasti (6,1 %). Investicije so se realno povečale za 17,2 %, povečanje inženirskih gradenj ter nestanovanjskih zgradb je kljub umirjanju proti koncu leta k tej rasti prispevalo največ (polovico). Realna rast slovenskega izvoza blaga je bila v letu 2007 le nekoliko pod doseženo v letu 2006 (12,5 % glede na 13,4 %), pri tem se je prispevek izvoza v EU povečal zaradi višjega prispevka v nove članice EU. Rast izvoza storitev se je v četrtem četrtletju sicer precej upočasnila, vendar pa je v celotnem letu ob močnem povišanju zlasti finančnih in konstrukcijskih storitev ter storitev posredovanja močno presegla rast iz leta 2006 (realno 15,5 % glede na 7,3 %); zato je bila tudi skupna rast izvoza v letu 2007 nekoliko višja kot leto prej. Realna rast državne in zasebne potrošnje se je lani v primerjavi z letom 2006 umirila, zlasti nizka je bila do polletja, nato pa se je pospešila, kar so pri potrošnji gospodinjstev že nakazovali tudi nekateri kratkoročni kazalniki (gl. str. 19). Z upočasnitvijo izvoza ter investicij v opremo in stroje se je v četrtem četrtletju umirila tudi rast uvoza blaga in storitev, ki pa je bila na ravni celotnega leta višja kot v letu 2006. V uvozu storitev je povpraševanje najbolj naraslo pri podobnih vrstah storitev kot pri njihovem izvozu (gl. str. 9). Mednarodno povpraševanje in gradbena aktivnost sta močno oblikovala tudi dinamiko rasti dodane vrednosti v letu 2007. Ta se je skozi leto upočasnjevala (7,2 %, 6,6 %, 6,4 %, 4,6 %) skladno z gibanjem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (gl. graf 2), s katerima je bila delno povezana tudi dejavnost nekaterih tržnih storitev. Do polletja so se ob ugodni mednarodni konjunkturi večinoma krepile vse pretežno izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, pod vplivom visoke gradbene aktivnosti pa tudi pretežno na domači trg usmerjene proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, lesna in kovinska industrija. V drugi polovici leta pa se je ob postopnem umirjanju tujega povpraševanja in nižji gradbeni aktivnosti upočasnila rast v vseh predelovalnih dejavnostih, razen v kemični in proizvodnji vozil in plovil, kjer se je okrepila. Med tržnimi storitvami so bile s konjunkturo v industriji in gradbeništvu povezane dejavnosti trgovine na debelo, trgovine z neživili, poslovne storitve in cestni blagovni promet, kjer so bile kljub umiritvi v četrtem četrtletju na letni ravni dosežene dolgoročno nadpovprečne stopnje rasti. Med tržnimi storitvami se je okrepila tudi rast dodane vrednosti finančnega posredništva, ki tudi ob koncu leta ni kazala vidnejših znakov umirjanja. V javnih storitvah pa se je ob zmanjšanju števila zaposlenih v vojski in srednjem šolstvu ter skromni rasti zaposlenosti v osnovnem šolstvu in zdravstvu rast dodane vrednosti umirila že tretje leto zapored. Graf 1: Izdatkovna struktura rasti BDP, prispevki k medletni rasti v odstotnih točkah Graf 2: Proizvodna struktura rasti BDP, prispevki k medletni rasti v odstotnih točkah Bruto investicije v osn. sredstva Zasebna potrošnja Q12007 Q2 Q3 Q4 Vir podatkov: SURS. Neto davki na proizvode Ostalo (A, B ,C ,E) Javne storitve (L - P) Tržne storitve (G - K) Predelovalne dejavnosti Vir podatkov: SURS. 20 15 10 5 0 -15 Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 5 Realna rast BDP - primerjava napovedi oz. predpostavk UMAR v % 2007 2008 2009 CONS UMAR EK EK CONS UMAR UMAR EK CONS UMAR avg 07 sep 07 nov 07 feb 08 mar 08 mar 08 sep 07 nov 07 mar 08 mar 08 EU 2,9 2,5 2,5 2,4 2,0 1,9 1,9 2,2 2,4 2,0 2,1 EMU 2,6 2,3 2,3 2,2 1,8 1,5 1,6 2,0 2,1 1,8 1,9 Nemčija 2,5 2,4 2,3 2,1 1,6 1,7 1,6 1,9 2,2 1,8 1,9 Italija 1,5 1,7 1,5 1,4 0,7 0,8 0,7 1,6 1,6 1,2 1,4 Francija 1,9 2,3 2,0 2,0 1,7 1,6 1,6 2,2 1,8 1,8 1,9 Avstrija 3,4 2,4 2,4 2,7 n.p. 2,2 2,4 2,1 2,4 2,3 2,3 ZDA 2,2 2,6 2,3 1,7 n.p. 1,4 1,2 3,0 2,6 2,3 2,4 Vir podatkov: Eurostat; UMAR - predpostavke iz Jesenske napovedi 2007 (september 2007); UMAR - predpostavke iz Pomladanske napovedi (marec 2008); EC Autumn Forecast (november 2007); EC Interim forecast (februar 2008); Consensus Forecasts (avgust 2007; marec 2008). Napovedi letošnje gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah se znižujejo, medtem ko se napovedi inflacije zvišujejo. Zadnje napovedi mednarodnih institucij za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju in naših glavnih trgovinskih partnericah v njem so za 0,5-1,0 o. t. nižje kot pred začetkom finančne krize avgusta lani (gl. tabelo). Hkrati bo tudi pričakovano rahlo okrevanje rasti prihodnje leto malo manjše, kot se je pričakovalo lansko jesen (gl. graf 1). Skladno s tem je tudi ECB v primerjavi z decembrom znižala napoved rasti BDP za evrsko območje za letos za 0,2 o. t. na interval 1,32,1 % ter za 0,3 o. t. za prihodnje leto na interval 1,32,3 %. Predvsem zaradi prenosa lanske višje inflacije pa je dvignila napoved za povprečno letošnjo inflacijo z 2,03,0 % na 2,6-3,2 % in za leto 2009 z 1,2-2,4 % na 1,52,7 %. Visoka inflacija in dvig inflacijskih pričakovanj sta tudi glavna vzroka, da se je ECB tudi na marčevskem sestanku odločila pustiti vodilno obrestno mero nespremenjeno na 4,0 %. Po drugi strani je FED tudi ta mesec znižal vodilno obrestno mero, in sicer za 0,75 o. t., na 2,25 %, kar je že 3,0 o. t. nižje od avgusta lani. Vedno večji razkorak med vodilno obrestno mero obeh centralnih bank in šibkost ameriškega gospodarstva sta tudi glavna razloga za nadaljnjo hitro depreciacijo dolarja do evra. Ta je tudi ključni dejavnik hitre rasti cen nafte in surovin v zadnjih mesecih (gl. graf 2). Vpliv finančne krize in morebitne recesije v ZDA na gospodarsko rast v evrskem območju bo viden predvsem v slabših pogojih financiranja in nižji rasti izvoza. Razmere na medbančnem trgu so se od avgusta lani zaostrile, saj so se obrestne mere dvignile. Sicer se višje obrestne mere še ne poznajo na upočasnjeni rasti kreditov v evrskem območju, vendar lahko na podlagi podatkov ECB o občutni zaostritvi posojilnih pogojev v drugi polovici lanskega leta to še pričakujemo. Vpliv nižje gospodarske rasti v ZDA bo najbolj neposreden na rast izvoza evrskega območja, ki se bo letos upočasnila. Po drugi strani se je delež izvoza v ZDA v skupnem izvozu evrskega območja med letoma 2000 in 2006 znižal za 3,0 o. t., na 14,4 %, medtem ko je v tem času delež držav BRIC narasel za 4,0 o. t., na 10,3 %. S tega stališča naraščanje kazalnika poslovne klime Ifo v Nemčiji v zadnjih treh mesecih in kazalnika razpoloženja investitorjev ZEW v zadnjih dveh mesecih ni tako presenetljivo. Pomemben delež nemškega izvoza namreč predstavljajo investicijske dobrine, povpraševanje po teh pa je največje ravno v hitro rastočih državah v razvoju, ki bodo tudi letos dosegale visoke gospodarske rasti. Omeniti tudi velja, da je apreciacija nominalnega efektivnega tečaja evra proti košarici 22 valut precej manjša (medletna rast marca 7,9 %) kot bilateralnega tečaja proti dolarju (17,3 %). Tako vsaj v začetku letošnjega leta nadaljnja umiritev gospodarske rasti v evrskem območju ni pričakovana, kar med drugim potrjuje tudi marčevska vmesna napoved OECD, kjer v prvih dveh četrtletjih pričakujejo podobno visoko medčetrtletno rast kot v zadnjem lanskem četrtletju (0,5 % in 0,4 %; februarska vmesna napoved EK: 0,3 % v obeh četrtletjih). Po drugi strani bo gospodarska rast v ZDA v prvi polovici leta stagnirala, kar potrjuje tudi OECD, ki za prvi dve četrtletji napoveduje 0,1- in 0,0-odstotno rast BDP. Ta pričakovanja potrjujejo tudi zadnji podatki o stanju na nepremičninskem trgu v ZDA (padec cen nepremičnin se je marca še pospešil na 11,4 % medletno) in razpoloženju potrošnikov (z izjemo začetka iraške vojne marca na najnižji ravni po letu 1992) ter upadanje števila zaposlenih v prvem letošnjem četrtletju. Graf 1: Medletna rast BDP v EMU, v % Graf 2: Medletna rast tečaja USD za EUR, nafte Brent in _surovin, v %_ 3 1 -dejansko ' —♦— Cons. (mar. 08) ---------Cons. (dec. 07) 2,6 ■ Cons. (sep. 07) 2,4 2,2 ^ 2,0 1,7 1,7X ^ 1 1,6 1,4 ...... 1,3 1,3 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2007 2008 2009 Vir podatkov: Eurostat; Consensus Forecasts (marec 2008). 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 i_i Brent (desna os) i i IMF indeks surovin (desna os) -USD za EUR 1 X \ ^ i ' V/v ^ rfi en U u u u u 80 70 60 50 40 30 = 20 10 0 -10 -20 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 07 08 08 Vir podatkov: ECB; EIA; IMF. 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 Cenovna in stroškovna konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 6 Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti, povprečne stopnje rasti, v % 2003 2004 2005 2006 2007 Efektivni tečaj 1 Nominalno -0,5 -1,3 -0,7 0,2 0,8 Realno, merjen s cenami življenjskih potrebščin 3,3 0,1 -0,2 0,7 2,3 Realno, merjen s cenami industrijskih proizvodov 2 1,5 0,0 -0,6 -0,9 2,1 Realno, merjen s stroški dela na enoto proizvoda v gospodarstvu 2,4 1,4 -0,6 0,1 1,6 Realno, merjen s stroški dela na enoto proizvoda predelovalnih dejavnosti -0,1 3,6 0,2 -2,6 0,4 Relativne cene in stroški Cene življenjskih potrebščin 3,8 1,5 0,5 0,5 1,4 Cene industrijskih proizvodov 2 1,9 1,4 0,2 -1,0 1,3 Stroški dela na enoto proizvoda v gospodarstvu 2,9 2,8 0,1 -0,1 0,8 Stroški dela na enoto proizvoda predelovalnih dejavnosti 0,4 5,0 1,0 -2,7 -0,5 Viri podatkov. SURS, ECB, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: do košarice valut 17 trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije (7 evro trgovinskih partneric), Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske (10 trgovinskih partneric zunaj območja evra); rast indeksa pomeni apreciacijo in obratno. _2 Deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti na domačem trgu._ V letu 2007 se je cenovna konkurenčnost poslabšala predvsem pod vplivom višje rasti slovenskih cen. Rast relativnih cen življenjskih potrebščin (slovenskih glede na partnerice) se je po dveletni skromni rasti lani v povprečju povečala na 1,4 %, relativnih cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti pa po padcu v letu 2006 na 1,3 %. Povprečna rast realnega efektivnega tečaja je tako po treh letih relativno ugodnih gibanj lani, neodvisno od uporabljenega deflatorja, presegla 2 % (gl. tabelo). Pri tem precej višja medletna rast realnega efektivnega tečaja konec lanskega in v začetku letošnjega leta, predvsem pod vplivom močno pospešene rasti slovenskih cen življenjskih potrebščin, kaže na krepitev negativnega trenda tudi v letošnjem letu. Če upoštevamo rast cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti, do pospešitve rasti realnega efektivnega tečaja ni prišlo (gl. graf). Na poslabšanje cenovne konkurenčnosti je v letu 2007 vplivala tudi okrepitev evra, vendar v manjši meri kot cene. Čeprav se je evro lani v povprečju leta precej okrepil do ameriškega dolarja (9,2 %), japonskega jena (10,4 %) in švicarskega franka (4,4 %), se je rast nominalnega efektivnega tečaja relativno malo povečala (na 0,8 % z 0,2 %). Deleži partneric z naštetimi valutami v strukturi slovenske blagovne menjave so namreč relativno majhni, saj slovensko gospodarstvo glavnino menjave opravi v nacionalni valuti s partnericami iz evroobmočja. Do nekaterih valut članic EU - slovaške krone (-9,2 %), madžarskega forinta (-4,8 %), poljskega zlota (-2,8 %) in češke krone (-2 %) - je evro lani padel, zato je bila nominalna rast efektivnega tečaja nižja. V letu 2007 se je zaradi upočasnjene rasti produktivnosti dela poslabšala tudi stroškovna konkurenčnost, a za manj kot cenovna konkurenčnost. Rast relativnih stroškov dela na enoto proizvoda gospodarstva (slovenskega glede na trgovinske partnerice) se je po dveletni stagnaciji povečala na 0,8 %, upadanje relativnih stroškov predelovalnih dejavnosti pa se je upočasnjeno nadaljevalo (gl. tabelo). Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda gospodarstva, se je po naši oceni povečal za 1,6 %, z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda predelovalnih dejavnosti pa za 0,4 %. Obrat gibanj v negativno smer je bil tako v gospodarstvu kot v predelovalnih dejavnostih v največji meri posledica umirjanja rasti produktivnosti dela, v gospodarstvu s 4,5 % na 3,3 %, v predelovalnih dejavnostih pa z 10,4 % na še vedno visokih 7,6 %. Rast realnih efektivnih tečajev v večini članic evroobmočja v letu 2007 kaže na splošno poslabšanje njihove cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Slovenija je bila med članicami z večjim poslabšanjem cenovne in manjšim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti. Po podatkih Evropske komisije (EK) so se lani v povprečju leta izraziteje kot slovenska poslabšale irska, španska in nemška cenovna konkurenčnost, vendar bolj pod vplivom okrepitve evra, ob padcu oz. nižji rasti relativnih cen v primerjavi s slovenskimi. Ob izboljšanju stroškovne konkurenčnosti nemškega gospodarstva je bilo poslabšanje v Avstriji in na Finskem manjše, v Belgiji in Luksemburgu pa podobno kot v Sloveniji. Podatki EK kažejo, da se je lani ob nemških izboljšala tudi stroškovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti. Nekoliko ugodnejša slika od naših izračunov je posledica širšega zajema držav partneric v izračun efektivnih tečajev (EK 36 držav, UMAR 17 držav) in posledično manjšega negativnega vpliva okrepitve evra, še posebej do ameriškega dolarja, ter drugih metodoloških razlik. Graf 1: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s CPI in PPI Graf 2: Realni efektivni tečaji članic EMU ■ Realni efektivni tečaj - CPI • Realni efektivni tečaj - PPI Nominalni efektivni tečaj u 1 jI ti li Ju. ■ Deflator CPI o Deflator ULC gospodarstvo □ Deflator UWC* predelovalne dejavnosti 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: BS, ECB, OECD, SURS, preračuni UMAR. BE+LU DK DE GR ES FR IE IT NL AT PT FI SI Vir podatkov: EK. Opomba: *stroški plač na enoto proizvoda. 6 4 2 0 Konkurenčnost - tržni deleži Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 7 Tržni delež v % 2004 2005 2006 2007 Stopnje rasti v % 2005 2006 2007 Agregatni tržni delež1 0,542 0,561 0,587 0,610 3,5 4,6 3,9 Avstrija 0,991 1,133 1,328 1,278 14,3 17,2 -3,7 Italija 0,583 0,588 0,619 0,696 0,9 5,3 12,4 Nemčija 0,480 0,458 0,456 0,473 -4,4 -0,4 3,6 EMU Francija 0,217 0,292 0,263 0,282 34,7 -10,1 7,2 Španija 0,094 0,111 0,123 0,128 18,6 10,3 4,5 Nizozemska 0,074 0,071 0,071 0,088 -4,3 0,0 24,5 Belgija 0,061 0,062 0,066 0,061 1,1 6,9 -8,4 Madžarska 0,511 0,531 0,618 0,936 3,9 16,3 51,5 EU zunaj EMU Slovaška 0,724 0,750 0,762 0,709 3,7 1,6 -6,9 Češka 0,435 0,521 0,526 0,568 19,9 0,9 Poljska 0,477 0,446 0,482 0,525 -6,5 8,3 Združeno kraljestvo 0,076 0,087 0,098 0,116 13,S 12,8 19,0 Zunaj EU Hrvaška 8,744 8,740 8,561 8,008 -0,1 -2,0 -6,5 Rusija 0,536 0,464 0,546 0,466 -13,4 17,7 -14,7 ZDA 0,034 0,022 0,026 0,023 -35,2 18,1 -11,5 Viri podatkov: SURS, EUROSTAT, WIIW, U.S. Census Bureau, izračuni UMAR. Opombe: ' izračunan kot tehtano povprečje deležev blagovnega izvoza Slovenije v uvozu njenih pomembnejših (15) trgovinskih partneric, določenih z velikostjo njihovega deleža v izvozu Slovenije. Deleži posamezne trgovinske partnerice v blagovnem izvozu Slovenije so tudi uteži za preračun tehtanega povprečja (po Fisherjevem obrazcu). V letu 2007 se je rast agregatnega tržnega deleža nadaljevala pod vplivom pospešene rasti tržnih deležev na trgih članic EU. Ob okrepljenem nadaljevanju rasti na italijanskem trgu sta se lani ponovno povečala slovenska tržna deleža na nemškem in francoskem trgu, prvi po štiriletnem, drugi po enoletnem upadanju. Med najpomembnejšimi trgi evroobmočja je lani upadel le tržni delež na avstrijskem trgu, potem ko se je sedem let neprekinjeno povečeval. Zunaj evroobmočja se je močno povečal tržni delež v Združenem kraljestvu in na Madžarskem pa tudi na Češkem in Poljskem. Upočasnjena rast agregatnega tržnega deleža v letu 2007 je bila posledica padca tržnih deležev zunaj EU. Pod vplivom upočasnjene rasti slovenskega izvoza se je upadanje tržnega deleža na Hrvaškem nadaljevalo tretje leto zapored, po enoletni prekinitvi pa je lani ponovno padel tržni delež v ZDA in Rusiji. Slovenija je bila lani po rasti tržnega deleža v EU med članicami z najvišjo rastjo, za Slovaško in Latvijo. Sledile so jim preostale nove članice, z izjemo Malte in Cipra, ki sta zabeležila padec tržnega deleža v EU. V nasprotju s predhodnimi leti se je lani v EU okrepil tudi tržni delež sedmih starih članic, najbolj Nemčije (gl. graf). Lanska močno pospešena rast slovenskega tržnega deleža v EU, ki se je začela v drugi polovici leta sicer umirjati, predstavlja precejšnje izboljšanje, saj je bila Slovenija v povprečju obdobja 2004-2006 na osmem mestu, 20012003 pa na desetem mestu. Visoka rast tržnega deleža v EU je bila posledica rasti tržnega deleža strojev in transportnih naprav ter kemičnih proizvodov. Lani je bila namreč medletna rast daleč najpomembnejšega tržnega deleža industrijskih proizvodov (12,9 %) spodbujena z rastjo tržnega deleža strojev in transportnih naprav (24,6 %), v njihovem okviru pa še posebej cestnih vozil (27,2 %). Hkrati se je nadaljevala živahna rast tržnega deleža kemičnih proizvodov (10,5 %). Iz visoke rasti izvoza cestnih vozil (nominalno za 66 %) je v veliki meri izhajala močna rast tržnega deleža na Madžarskem, Češkem in na Poljskem, rast tržnega deleža v Združenem kraljestvu pa je bila spodbujena predvsem z izvozom kemičnih proizvodov. Rast tržnega deleža izdelkov, razvrščenih po materialu (kož, kavčuka, papirja, lesa, tekstila in kovin), je bila relativno skromna (3,4 %), tržni delež raznih končnih izdelkov (montažnih stavb, pohištva, obutve, drugih gotovih izdelkov) pa je padel (-2,2 %) drugo leto zapored. Še vedno visoka rast (20,5 %) sicer bistveno manjšega tržnega deleža hrane in pijač se je umirila zaradi upočasnjene rasti tržnega deleža živil in živih živali. Padec prav tako relativno manj pomembnega tržnega deleža surovin (-13 %) je bil posledica znižanja tržnega deleža mineralnih goriv, tudi pod vplivom zmanjšanja mednarodne menjave električne energije zaradi manjše ponudbe z jugovzhodnih trgov. Posledično močno zmanjšan izvoz električne energije se je odrazil tudi na padcu tržnega deleža na avstrijskem trgu. Graf: Rast tržnih deležev v EU v letu 2007* 25 20 15 -10 -5 0 -5 -10 -15 -20 -25 UJ'UJ-LJLJQ □ Stopnje rasti v % • Tržni deleži v % 20 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 -16 -20 > SK LV SI CZ RO BG HU LT PL DE EE AT IT BE NL SE PT FI GR ES IE FR DK MT CY LU UK Vir podatkov: Eurostat. Opomba: *deleži izvoza članice v uvozu EU-27 (intra in extra). Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 8 Plačilna bilanca Slovenije, jan. 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, jan. 2007 Tekoče transakcije 2.079,2 2.337,9 -258,8 -33,6 Blagovna menjava (FOB) 1.623,7 1.801,6 -177,9 -84,3 Storitve 309,8 260,4 49,4 99,5 Dohodki od dela in kapitala 89,7 159,4 -69,6 -41,7 Tekoči transferi 55,9 116,6 -60,7 -7,1 Kapitalski in finančni račun 454,9 -262,2 192,8 -134,8 Kapitalski račun 19,4 -13,5 5,9 17,9 Kapitalski transferi 18,9 -12,9 6,0 17,9 Patenti, licence 0,5 -0,6 -0,1 0,0 Finančni račun 435,5 -248,7 186,8 -152,4 Neposredne naložbe 130,8 -32,1 98,7 -84,2 Naložbe v vrednostne papirje -58,9 54,2 -4,7 -902,1 Finančni derivativi 0,0 3,1 3,1 5,5 Ostale naložbe 363,5 -273,9 89,6 643,0 Terjatve 267,1 -73,7 193,4 -708,7 Obveznosti 96,4 -200,2 -103,8 1.351,7 Mednarodne denarne rezerve 0,1 0,0 0,1 185,5 Statistična napaka 66,0 0,0 66,0 168,2 Vir podatkov: BS. Opomba: negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri _kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke._ Januarja se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance medletno precej povečal, kar je bilo večinoma posledica poslabšanja salda blagovno-storitvene menjave s tujino. Rast blagovne menjave se je januarja na medletni ravni ponovno okrepila, pri čemer je bila rast izvoza precej nižja od rasti uvoza. Glede na razpoložljive podatke o regionalni menjavi se je izvoz blaga januarja medletno povečal za 9,5 % (v države EU za 9,1 %, v države nečlanice EU pa za 10,7 %). Uvoz blaga je bil v primerjavi z istim mesecem lani višji za 15,4 % (iz držav EU za 11,7 %, iz držav nečlanic EU pa za 29,7 %). Primanjkljaj v trgovinski bilanci je bil tako v primerjavi z lanskim januarjem višji za 93,5 mio EUR. Januarja se je blagovna menjava okrepila tudi po desezoniranih podatkih, ki prav tako kažejo na precej višjo rast uvoza v primerjavi z izvozom. Presežek v storitveni bilanci se je januarja močno znižal. To je bilo večinoma posledica večjega neto uvoza ostalih poslovnih storitev (razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve). Presežka pri transportnih in potovalnih storitvah sta se le neznatno znižala. Izvoz storitev se je medletno nominalno povečal za 3,4 %, uvoz storitev pa je bil večji za 30,2 % (gl. tudi str. 9). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov najbolj povečujejo neto plačila obresti domačega bančnega sektorja. Domačim poslovnim bankam so se povečale prejete obresti za posojila, dana tujini, vendar so bila zaradi visokega zadolževanja v tujini plačila obresti še višja. Kot posledica sprememb v instrumentariju denarne politike se povečujejo tudi plačila obresti BS na kratkoročne obveznosti do Evrosistema. Delež neto plačanih obresti poslovnih bank na tuja posojila je od vseh sektorjev najvišji (64,3 %). Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil v celoti posledica večjega primanjkljaja državnega sektorja. Januarja je državni proračun Slovenije v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski primanjkljaj v višini 38,5 mio EUR (januarja lani pa presežek v vrednosti 9,6 mio EUR). K primanjkljaju državnega sektorja so deloma prispevala tudi višja plačila davkov in prispevkov v tujino ter drugi državni transferji. Finančne transakcije s tujino so januarja dosegle 186,7 mio EUR neto pritoka kapitala (januarja lani je bil zabeležen neto odtok kapitala v višini 337,9 mio EUR). Neto pritok kapitala je bil večinoma posledica povečanega priliva iz naslova tujih neposrednih naložb. Priliv tujih neposrednih naložb je januarja znašal 130,8 mio EUR (lani januarja 18,9 mio EUR), s 76,5 % pa je prevladoval lastniški kapital. Vrednost domačih neposrednih naložb v tujini je bila precej nižja (32,1 mio EUR) kot v istem mesecu lani (103,1 mio EUR), zlasti zaradi manjših neto terjatev do povezanih podjetij v tujini. Graf: Tekoči račun plačilne bilance, v mio EUR I Bilanca tekočih transferjev I Bilanca faktorskih dohodkov Storitvena bilanca 1 Trgovinska bilanca -500 jan. feb. mar. 2007 apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. 2008 Tekoči račun Vir podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. Menjava storitev Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 9 V mio EUR, tekoče cene Izvoz storitev Uvoz storitev Saldo Nominalna rast 2007/2006, v % 2006 2007 2006 2007 2006 2007 Izvoz Uvoz Storitve skupaj 3.449,5 4.095,2 -2.583,8 -3.070,5 865,6 1.024,7 18,7 18,8 Transport 1.057,5 1.248,5 -601,5 -726,1 455,9 522,4 18,1 20,7 Potovanja 1.425,1 1.614,4 -772,3 -803,3 652,9 811,1 13,3 4,0 Ostale storitve 966,9 1.232,4 -1.210,0 -1.541,2 -243,1 -308,8 27,5 27,4 Komunikacijske storitve 92,5 105,2 -107,0 -128,8 -14,5 -23,6 13,7 20,4 Konstrukcijske storitve 103,0 154,5 -68,8 -161,5 34,2 -6,9 50,0 134,8 Zavarovalniške storitve 13,9 14,9 -20,5 -18,3 -6,6 -3,4 7,2 -10,8 Finančne storitve 27,6 41,6 -42,9 -58,6 -15,2 -17,0 50,5 36,8 Računalniške in informacijske storitve 97,8 108,2 -114,3 -136,3 -16,5 -28,1 10,6 19,2 Licence, patenti in avtorske pravice 13,8 13,7 -122,1 -122,3 -108,3 -108,5 -0,9 0,1 Ostale poslovne storitve 582,6 758,5 -648,9 -809,4 -66,2 -50,8 30,2 24,7 Posredovanje 161,9 242,5 -65,4 -79,0 96,4 163,5 49,8 20,8 Oseb., kulturne in rekreacijske storitve 29,9 30,5 -60,9 -73,9 -31,0 -43,3 2,3 21,4 Državne storitve 5,6 5,2 -24,7 -32,2 -19,1 -27,1 -8,2 30,3 Vir podatkov: Banka Slovenije, predhodni podatki za leto 2007, preračuni UMAR. V letu 2007 se je menjava storitev močno okrepila. Izvoz in uvoz storitev sta se znatno in skoraj enako povečala glede na leto 2006 ter ob tem presegla rast izvoza in uvoza blaga. Takšna gibanja, ki precej odstopajo od povprečij po letu 2000, odražajo predvsem visoko konjunkturo na domačem in največjih izvoznih trgih. Po nekajletnem zniževanju se je zato okrepil delež storitev v skupni menjavi blaga in storitev. Hkrati je presežek v menjavi storitev prvič presegel milijardo evrov. Največ je k temu prispevalo povečanje presežka pri potovanjih, ki ustvarijo blizu 80 % presežka v menjavi storitev (gl. tudi str. 18). Tudi v transportnih storitvah je izvoz vseskozi večji od uvoza in presežek se krepi, medtem ko pri ostalih storitvah primanjkljaj še naprej raste, največji pa je pri licencah, patentih in avtorskih pravicah ter pri ostalih poslovnih storitvah. Okrepil se je tudi saldo storitev, izražen kot delež BDP, in sicer na 3,1 %, kar je največ po letu 1997. Po tem deležu se Slovenija sicer uvršča precej nad povprečje EU (gl. graf). Na izvozni strani je bila lani najvišja rast dosežena v skupini ostalih storitev. Bila je 27,5-odstotna, posebej pa so izstopale konstrukcijske in finančne storitve s 50- odstotnim povečanjem. Visoko rast izvoza so imele ostale poslovne storitve, še posebej storitve posredovanja. Tudi v ostalih dveh glavnih skupinah storitev je bila dosežena več kot 10-odstotna rast. Ostale storitve so izstopale tudi v uvozu storitev. Dosegle so 27,4-odstotno rast. Sledil je transport, medtem ko se je uvoz potovanj povečal le skromno. Izjemno rast uvoza so v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 beležile konstrukcijske storitve, kjer se je uvoz več kot podvojil, kar je posledica visoke investicijske aktivnosti. Visoko rast uvoza so imele še finančne, državne in ostale poslovne storitve. V letu 2007 je prišlo do pozitivnih strukturnih premikov v slovenski menjavi storitev. Poleg omenjene visoke rasti izvoza in uvoza ter velikega povečanja presežka je prišlo tudi do spremembe strukture izvoza v korist ostalih storitev. Medtem ko so slednje v letu 2000 zavzemale le 23 % skupnega izvoza storitev, se je njihov delež v letu 2007 povečal na preko 30 %. S tem se je zmanjšal razkorak do povprečja EU, kjer so leta 2006 ostale storitve v skupnem izvozu storitev dosegle 54,4-odstotni delež. Graf: Saldo v menjavi storitev, izražen kot % BDP, 2006 6 ■ 3 0 -3 -6 oo co N TO o > o TO > O u <0 ro ■e (D (O 3 o C 0 2 0 S 1 0 -1 □Tekoča goriva za prevoz in ogrevanje □ Hrana ■ Ostalo □ Storitve ro"^ o. > c ro"^ o. > c m £= —' ! we —' ! we —' —' H m (- —' H in (- —' ï- £= o. > .M g Ë =^CD O Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. 5 4 3 2 0 Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 11 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2007 31.I 2008 31. I 2008/ 31. XII 2007 31. I 2008/ 31. I 2007 31. I 2007/ 31. I 2006* Celotni prihranki v bankah, skupaj 12.541,8 12.628,1 0,7 9,8 8,0 Prihranki v domači valuti, skupaj 12.164,2 12.253,8 0,7 10,8 n.s. Vloge čez noč1 5.244,4 5.157,1 -1,7 -0,5 n.s. Kratkoročne vloge 4.941,7 5.065,3 2,5 14,7 n.s. Dolgoročne vloge 1.246,0 1.250,3 0,3 13,3 n.s. Vloge na odpoklic 732,1 781,2 6,7 122,6 n.s. Devizni prihranki, skupaj 377,6 374,2 -0,9 -16,6 n.s. Vloge čez noč1 143,4 136,3 -4,9 -31,8 n.s. Kratkoročne vloge 170,7 174,2 2,0 -9,4 n.s. Dolgoročne vloge 40,0 38,8 -3,0 -18,0 n.s. Vloge na odpoklic 23,5 24,9 6,1 170,1 n.s. Vzajemni skladi 2.924,4 2.622,2 -10,3 22,5 49,2 Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opombe: 1 vpogledne vloge. * Zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Obseg vlog prebivalstva v bankah se je okrepil tudi v januarju. Še naprej se krepi evrsko varčevanje, medtem ko devizno varčevanje zaradi nižjih obrestnih mer upada že osmi mesec zapored. Obseg deviznih vlog je bil tako za približno šestino nižji kot januarja lani in je predstavljal le slabe 3 % vseh vlog prebivalstva v bankah. Medletna rast vlog se je v januarju ponovno približala 10-odstotni ravni. Še naprej se krepi obseg vezanih vlog, ki se je na mesečni ravni povečal za 2,5 %, na medletni ravni pa za slabo petino. Najvišjo mesečno rast so beležile vloge na odpoklic, ki so bolje obrestovane od drugih vlog. Okrepile so se za 6,7 %, kar je največ v zadnjih 5 mesecih, in so na medletni ravni dosegle že 123,8-odstotno rast. V strukturi se je njihov delež okrepil že na 6,4 %, kar je 3,3 strukturne točke več kot pred letom. Kratkoročne vloge so na mesečni ravni zabeležile povprečno rast vseh vezanih vlog prebivalstva, dolgoročne vloge pa so se povečale le za 0,2 %. Januarja je celoten neto priliv vlog prebivalstva v banke dosegel 86,3 mio EUR, kar je za 58,3 % več kot pred letom. Okrepljena rast je v veliki meri posledica letošnjih manjših neto odlivov iz vlog čez noč, kar bi lahko povezovali tudi s tem, da se je del neto odlivov iz vzajemnih skladov preselil med vloge čez noč. Na drugi strani so neto tokovi vezanih vlog s 180,7 mio EUR za 7 % zaostali za ravnjo iz januarja lani. Največji delež (dobrih 70 %) teh neto tokov predstavljajo kratkoročne vloge. Potem ko obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev v zadnjih desetih letih ni nikoli upadel za več kot 5 %%, se je v januarju znižal za dobro desetino, vrednostno pa je upad presegel 300 mio EUR. Posledično se je tudi medletna stopnja rasti v primerjavi s koncem preteklega leta več kot prepolovila. K takšnemu upadu je največ (v povprečju več kot 85 %) prispevalo negativno gibanje na domačem in mednarodnih kapitalskih trgih, ki je bilo v veliki meri posledica zaostrovanja mednarodne finančne krize. Med posameznimi vrstami skladov so sicer največji upad sredstev zabeležili indeksni skladi (za dobro četrtino), kar pa je bolj posledica obsežnejših neto odlivov kot izgub na kapitalskih trgih. Zaradi dvotretjinskega deleža so k skupnemu upadu daleč največ prispevali delniški skladi, ki so beležili 11,3-odstoten upad sredstev, pomembneje pa so k znižanju prispevali tudi uravnoteženi skladi z 8,9-odstotnim upadom sredstev. Na drugi strani se je obseg sredstev okrepil varnejšim obvezniškim skladom ter skladom denarnega trga, in sicer za 1,6 oziroma 28,6 %. Prvi so v začetku leta celo dosegli pozitiven donos. Kljub temu da so bili neto odlivi manj pomemben dejavnik zniževanja obsega sredstev v vzajemnih skladih, so s 37,4 mio EUR - od tega skoraj tri četrtine iz delniški skladov - dosegli najvišjo vrednost doslej. Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade 80 60 40 m D 20 m o 'E > □Skladi skladov □ Skladi denarnega trga ■ Indeksni □ Uravnoteženi □ Obvezniški □ Delniški Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 12 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2007 31. I 2008 31. I 2007/ 31. XII 2007 31. I 2008/ 31.I 2007 31. I 2007/ 31. I 2006* Krediti skupaj 26.745,2 27.424,3 2,5 33,5 24,5 Krediti v domači valuti 24.826,5 25.363,2 2,2 29,8 n.s. Krediti podjetjem in NFI 18.512,6 19.024,7 2,8 35,1 n.s. Krediti prebivalstvu 5.785,3 5.814,3 0,5 19,4 n.s. Krediti državi 528,6 524,3 -0,8 -10,3 n.s. Devizni krediti 1.918,7 2.061,0 7,4 105,1 n.s. Krediti podjetjem in NFI 869,1 940,1 8,2 117,9 n.s. Krediti prebivalstvu 1.036,2 1.103,8 6,5 97,4 n.s. Krediti državi 13,4 17,2 27,9 19,9 n.s. Krediti prebivalstvu po namenu 6.821,5 6.918,1 1,4 27,5 25,0 Potrošniški krediti 2.742,6 2.767,3 0,9 20,4 16,1 Stanovanjski krediti 2.671,1 2.736,9 2,5 38,1 42,2 Ostalo 1.407,9 1.413,9 0,4 23,2 18,4 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. *Zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Kreditna aktivnost domačih bank se je po umirjanju ob koncu preteklega leta januarja ponovno okrepila. V primerjavi z decembrom se je okrepilo zadolževanje tako prebivalstva kot tudi podjetij in NFI. Potem ko se je v lanskem letu delež neto tokov deviznih kreditov v povprečju gibal na ravni okrog 15 %, pa je januarja letos presegel 20 %, kar je najverjetneje posledica tega, da se je razlika med EURIBOR-jem in LIBOR-jem na švicarski frank primerljivih ročnosti okrepila. Celotni neto tokovi so bili na ravni 679,1 mio EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v istem mesecu lani in za četrtino več od lanskega mesečnega povprečja. Obseg kreditov podjetjem in NFI je v januarju beležil 3,0-odstotno rast, kar je največ v zadnjih šestih mesecih. Devizni krediti so dosegli skoraj trikrat višjo stopnjo rasti od evrskih, vendar pa so slednji še vedno predstavljali skoraj 90 % vseh neto tokov. Januarja so tako podjetja in NFI neto najemali kredite pri domačih bankah v višini 583,0 mio EUR, kar je za slabi dve tretjini več kot v istem mesecu lani. V primerjavi z lanskim januarjem prihaja do največjih razlik pri kreditih za investicije, saj so jih podjetja in NFI letos neto najemali v višini dobrih 70 mio EUR, medtem ko so jih lani odplačevali v višini 35 mio EUR. Okrepili so se tudi neto tokovi kreditov za ostale namene, ki so s 123,6 mio EUR za dobri dve petini presegli vrednost iz istega meseca lani. Na drugi strani pa so neto tokovi kreditov za obratna sredstva upadli za skoraj 15 %, vendar so kljub temu še vedno predstavljali skoraj dve tretjini neto tokov kreditov podjetij in NFI najetih pri domačih bankah. Podjetja so se v januarju na tujem neto zadolževala v višini 39,6 mio EUR, kar je slabih 40 % vrednosti iz istega obdobja lani. Neto zadolževanje domačih bank na tujem se je v januarju precej umirilo. Banke so v tem mesecu najemale tuje kredite v višini 60,5 mio EUR, kar je najmanj v zadnjih 10 mesecih, a kljub temu za skoraj 40 % več kot januarja 2007, ko so bile potrebe po tovrstnem financiranju manjše zaradi sproščanja finančnih sredstev iz naslova zapadanja blagajniških zapisov BS. Velik del januarskega zadolževanja bank na tujem je bil očitno namenjen refinanciranju kratkoročnih kreditov, najetih v preteklih mesecih, saj so banke te neto odplačevale v višini 145,5 mio EUR. Po neto odplačevanju kreditov v decembru je prebivalstvo januarja ponovno okrepilo zadolževanje. Tako je neto najemalo kredite v višini 96,6 mio EUR, kar je dvakrat toliko kot v istem mesecu lani, a približno 20 % manj od lanskega mesečnega povprečja. V namenski strukturi zadolževanja so se okrepili stanovanjski krediti, ki so predstavljali dobri dve tretjini mesečnih neto tokov, kar je največ v zadnjih dvanajstih mesecih. Zadolževanje v obliki potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene je bilo razmeroma skromno. Januarja je prišlo do preloma v valutni strukturi neto zadolževanja prebivalstva. Potem ko so v preteklem letu devizni krediti predstavljali približno tretjino vseh neto tokov, se je v januarju njihov delež povzpel kar na 70 %. Podobna razmerja v rasteh kreditov med Slovenijo in EMU so se nadaljevala tudi v januarju. Tako je obseg kreditov v evroobmočju (brez Cipra) na mesečni ravni dosegel 0,9-odstotno rast. Pretežen del rasti je posledica zadolževanja podjetij in NFI. Obseg tovrstnih kreditov se je okrepil za 1,7 %, kar je najverjetneje posledica sezonskih dejavnikov, saj je bila januarska rast obsega kreditov v zadnjih treh letih na mesečni ravni vedno med 1,7 in 1,8 %. Graf: Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 I Država □ Podjetja in NFI □ Prebivalstvo Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 13 Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država V mio EUR Nominalni indeks Delež v BDP, v% 20061 2007 2006/2005 2007/2006 2006 2007 Prihodki sektorja država (A) 13.413 14.496 106,7 108,1 44,1 43,2 Prihodi od prodaje proizvodov in storitev na trgu 847 915 102,7 108,0 2,8 2,7 Davki na proizvodnjo in uvoz 4.635 5.021 104,2 108,3 15,2 15,0 Prihodki od lastnine 193 235 86,0 121,4 0,6 0,7 Tekoči davki na dohodke, premoženje 2.836 3.016 113,7 106,3 9,3 9,0 Socialni prispevki 4.417 4.800 106,3 108,7 14,5 14,3 Drugi tekoči transferji 424 363 111,7 85,5 1,4 1,1 Davki na kapital 6 9 70,8 153,8 0,0 0,0 Kapitalski transferji 55 138 151,7 251,3 0,2 0,4 Izdatki sektorja država (B) 13.791 14.520 106,2 105,3 45,3 43,3 Vmesna potrošnja 1.946 2.056 109,5 105,6 6,4 6,1 Sredstva za zaposlene 3.480 3.640 105,3 104,6 11,4 10,9 Drugi davki na proizvodnjo 135 114 86,4 84,8 0,4 0,3 Subvencije 504 490 111,4 97,3 1,7 1,5 Odhodki od lastnine 433 441 96,8 102,0 1,4 1,3 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. 1 15 - - 0,0 0,0 Socialni prejemki v denarju in naravi 5.363 5.595 105,5 104,3 17,6 16,7 Drugi tekoči transferji 608 656 102,0 107,8 2,0 2,0 Transferji kapitala 236 267 84,0 113,4 0,8 0,8 Bruto investicije 1.147 1.240 125,5 108,1 3,8 3,7 Neto nabave neproizvedenih nefinančnih sredstev -63 6 - - -0,2 0,0 Primanjkljaj sektorja države (A minus B) -377 -24 - - -1,2 -0,1 Vir podatkov: SURS, Temeljni agregati sektorja država 2004-2007, 31. 3. 2008. Opomba: preračun po fiksnem tečaju zamenjave 239,64 SIT/EUR. Za leto 2007 je primanjkljaj sektorja države ocenjen1 na 0,1 % BDP, kar je najmanj po letu 1995. V letu 2007 se je javnofinančno stanje države močno izboljšalo, saj so se skupni prihodki države nominalno povečali bistveno bolj (8,1 %) kot skupni izdatki države (5,3 %). Rast obeh pa je bila nižja od nominalne rasti BDP (10,2 %). V letu 2007 se je primanjkljaj sektorja države glede na leto 2006 znižal kar za 1,1 % BDP. Skupni prihodki sektorja država so ocenjeni na 14.496 mio EUR, njihov delež v BDP pa se je v letu 2007 zmanjšal za 0,9 odstotne točke (od 44,1 % BDP v letu 2006 na 43,2 %). Na strani prihodkov države je bila rast spodbujena z ugodnimi makroekonomskimi gibanji, na nominalno rast prihodkov pa je vplivala tudi višja inflacija od napovedane. Vse pomembnejše kategorije prihodkov pa so tako kot celota rasle počasneje od BDP. Zaradi spremenjene davčne zakonodaje pri dohodnini in davku na dohodek pravnih oseb se je delež tekočih davkov na dohodke in premoženje zmanjšal za 0,3 % BDP. Za 0,2 % BDP se je zmanjšal tudi delež prihodkov od obračunanih prispevkov za socialno varnost, ki so sicer med vsemi prihodki države v letu 2007 tudi zaradi povečanega števila prejemnikov plač rasli najhitreje, vendar je njihova rast še vedno zaostajala za gospodarsko rastjo. Zaradi učinka SURS je 31. marca 2008 objavil revidirane podatke o temeljnih kategorijah prihodkov in izdatkov sektorja države ter o tekočem primanjkljaju države za obdobje 2004-2007, ki pomenijo nadaljnjo metodološko uskladitev z Evropskim sistemom računov 1995 (ESR 1995) in prvo oceno agregatov države v letu 2007. postopnega zniževanja davka na izplačane plače se je zmanjšal delež davkov na proizvodnjo in uvoz (za 0,3 % BDP). Med davki na proizvodnjo in uvoz je hitrejša rast prihodkov od obračunanih trošarin nadomestila nekoliko zmernejšo rast prihodkov iz obračunanega davka na dodano vrednost, ki je sledila umirjeni realni rasti potrošnje gospodinjstev (3,1 %) in države (1,4 %). Za 0,3 % BDP so se zmanjšali tudi prihodki iz drugih tekočih transferov. V deležu so se povečali le nedavčni prihodki, in sicer prihodki iz obresti za 0,1 % BDP in prihodki iz transferov kapitala za 0,2 % BDP. Skupni izdatki sektorja države so v letu 2007 ocenjeni na 14.520 mio EUR, njihov delež v BDP se je v letu 2007 zmanjšal kar za 2 odstotni točki (od 45,3 % BDP v letu 2006 na 43,3 %). V letu 2007 se je najbolj zmanjšal delež socialnih nadomestil v denarju (za 0,9 % BDP) zaradi uveljavitve enotnega mehanizma njihovega usklajevanja z inflacijo (razen pokojnin). Nadalje se je za 0,6 % BDP zmanjšal delež sredstev za zaposlene zaradi upočasnjene stopnje rasti števila zaposlenih (0,3 %) in tudi nizke rasti plač na zaposlenega v javnem sektorju v letu 2007 (0,5 %). Delež vmesne porabe v BDP se je v letu 2007 znižal za 0,3 % BDP, delež sredstev za subvencije pa za 0,2 % BDP. Manjša zmanjšanja (za 0,1 o. t. BDP) pa so bila prisotna še pri deležu sredstev za obresti, pri drugih davkih na proizvodnjo zaradi postopnega ukinjanja davka na izplačane plače, ter pri bruto investicijah. Delež drugih tekočih in kapitalskih transferov se ni spremenil. Graf: Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država, kot % BDP 49 48 47 46 D- 45 - „ O „„ 43,6 m 44 - aR 43 42 41 40 -H:|: 39 -5 -4 -3 Q_ Q m -2 aR -1 0 Prihodki sektorja država - leva os Izdatki sektorja država - leva os Primanjkljaj sektorja država - desna os Vir podatkov: SURS, Nacionalni računi, Temeljni agregati sektorja država 2004-2007, 31. 3. 2008, Nefinančni sektorski računi (za 2000-2003), preračuni UMAR. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 14 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile I-XII I XII I I 2008/ I 2008/ O 2007/ 2007 2007 2007 2008 XII 2007 I 2007 O 2006 A Aktivni po mesečnih poročilih (A =B+C) 925,3 918,0 932,8 936,6 0,4 2,0 1,6 Formalno delovno aktivni* 854,0 838,0 864,4 867,3 0,3 3,5 3,5 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 696,1 682,8 705,9 707,8 0,3 3,7 3,1 Zaposleni pri fizičnih osebah 69,9 66,7 70,8 70,2 -0,9 5,2 5,1 Samozaposleni (vključno s kmeti) 87,9 88,5 87,7 89,4 2,0 1,0 5,6 Registrirani brezposelni 71,3 80,0 68,4 69,2 1,2 -13,4 -16,9 Ženske 39,1 43,2 36,7 36,9 0,4 -14,7 -16,7 Starejši od 40 let 37,1 39,0 36,3 37,0 1,7 -5,3 -6,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 39,6 34,7 34,7 -0,1 -12,4 -12,8 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 7,7 8,7 7,3 7,4 - - - D Moški 6,3 7,2 6,1 6,2 - - - Ženske 9,6 10,6 8,9 8,9 - - - Prosta delovna mesta 20,2 20,0 14,2 22,4 6,6 11,7 6,6 Za določen čas, v % 76,3 77,1 69,8 71,9 - - - Nove zaposlitve 13,3 13,5 9,7 14,5 2,6 7,5 2,6 Z nižjo izobrazbo 4,1 3,5 2,6 4,2 5,2 18,6 5,2 S srednjo izobrazbo 7,2 7,7 5,6 7,9 1,7 2,1 1,7 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 2,2 1,5 2,4 1,1 8,3 1,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Ugodna gibanja na trgu dela se še nadaljujejo. Po decembrskem zmanjšanju zaradi odpuščanj zaposlenih za določen čas se je zaposlenost januarja spet nekoliko povečala, predvsem v podjetjih in organizacijah ter med samostojnimi podjetniki posamezniki, medtem ko je bilo visoko povečanje števila samostojnih kmetov tudi letos bolj statistične narave. Zaradi januarskega povečanja števila brezposelnih zaradi decembrskih sezonskih odpuščanj se je stopnja registrirane brezposelnosti januarja povečala na 7,4 %, vendar se je število brezposelnih februarja ponovno zmanjšalo. Priliv v brezposelnost je bil najmanjši v zadnjih letih, delo pa je dobilo več oseb, kot ga je zgubilo. Število formalno delovno aktivnih se je januarja povečalo za 0,3 % (po desezoniranih podatkih za 0,4 %) ali za skoraj 3 tisoč oseb. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo za 1.889 oseb ali 0,3 %, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je sezonsko zmanjšalo (za 648 oseb ali 0,9 %). Povečanje števila kmetov za 1.571 oseb ali 4,7 % je bolj statistične narave (število je namreč ocenjeno na podlagi anketnega podatka za preteklo četrtletje), število ostalih samozaposlenih pa se je povečalo za 169 ali za 0,3 %. Zaradi povečanega statističnega števila kmetov naj bi se januarja najbolj povečalo število delovno aktivnih v kmetijstvu, med drugimi področji dejavnosti pa se je občutneje povečalo še v poslovnih storitvah, gradbeništvu, prometu, izobraževanju in javni upravi. Na medletni ravni je število delovno aktivnih ostalo višje za 3,5 %. Februarja se je število registriranih brezposelnih po januarskem povečanju ponovno zmanjšalo. Na novo prijavljenih je bilo samo 4.256 oseb (kar je najmanjši mesečni priliv v zadnjih 15 letih), od tega 640 iskalcev prve zaposlitve, 3.400 zato, ker so zgubili delo, 216 oseb pa je bilo ponovno vključenih v centralno evidenco iz drugih evidenc. Delo je dobilo 4.167 brezposelnih, črtanih iz drugih razlogov ali prenesenih v druge evidence pa je bilo 2.330 oseb. Število registriranih brezposelnih se je tako do konca februarja zmanjšalo na 66.997, to je za 3,2 % ali 2.241 manj kot januarja. Število delovnih dovoljenj za tujce se je januarja zmanjšalo. Bilo jih je 65.835 ali 230 oziroma 0,3 % manj kot decembra. Zmanjšalo se je predvsem zaradi manjšega števila sezonskih delovnih dovoljenj za dela v gradbeništvu. Teh je bilo 3.826 ali 1.361 manj kot decembra. V večini drugih kategorij je bilo delovnih dovoljenj januarja več kot decembra. Vlada je marca sprejela kvoto delovnih dovoljenj za leto 2008, ki znaša 24.600, kar je za 4.900 manj od zadnje veljavne kvote za leto 2007. Pri tem je kvota dovoljenj za sezonska dela tujcev (8.000) letos višja kot lani (5.830). Graf: Število veljavnih delovnih dovoljenj za tujce po mesecih, 2004-2007 70 60 S 50 > 40 30 ■ 2004 • - 2005 ■ 2006 • 2007 jan. feb. apr. maj jun. jul. avg. Vir podatkov: ZRSZ. sep. okt. dec. mar nov Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 15 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Plače v EUR I 2008 Nominalno Realno1 I 08/XII 07 I 08/I 07 I 08/XII 07 I 08/I 07 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.326,19 98,8 106,1 98,7 99,7 Zasebni sektor (od A do K) 1.263,35 98,7 106,9 98,6 100,5 A Kmetijstvo 1.119,72 100,0 108,7 99,9 102,2 B Ribištvo 1.032,36 99,4 102,5 99,3 96,4 C Rudarstvo 1.604,84 90,3 105,9 90,2 99,5 D Predelovalne dejavnosti 1 .1 81 ,1 6 101,4 106,1 101,3 99,7 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.662,89 89,9 108,1 89,8 101,6 F Gradbeništvo 1.092,27 101,2 107,3 101,1 100,8 G Trgovina 1.199,63 97,4 106,5 97,3 100,1 H Gostinstvo 993,39 98,2 110,6 98,1 104,0 I Promet, skladiščenje in zveze 1.423,47 99,1 107,5 99,0 101,0 J Finančno posredništvo 1.917,69 93,3 106,7 93,3 100,3 K Poslovanje z nepremičninami 1.433,17 96,9 108,1 96,8 101,6 Javne storitve (od L do O) 1.449,19 99,0 104,5 98,9 98,2 L Javna uprava 1.549,38 99,2 106,8 98,9 100,4 M Izobraževanje 1.563,05 99,3 103,1 99,2 96,9 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.437,60 99,2 103,6 99,1 97,4 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.465,74 97,4 105,0 97,3 98,7 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je bila v januarju glede na december nižja za 1,2 %, realno pa ob 0,1-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 1,3 Upad je posledica višje decembrske ravni zaradi izplačanega dela trinajstih plač, božičnic in izplačil iz naslova uspešnega poslovanja. Zaradi dveh delovnih dni daljšega januarja je bilo znižanje nekoliko manjše, kot bi bilo sicer. Ta dejavnika vplivata predvsem na gibanje plač v zasebnem sektorju, kjer je bruto plača na zaposlenega nominalno upadla za 1,3 %, realno pa za 1,4 %. Dejavnik daljšega delovnega meseca je še posebej močen v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F). Bruto plača se je v tej skupini nominalno povečala za 0,4 % zaradi predelovanih dejavnosti in gradbeništva, ki so bile edine dejavnosti z nominalnim povečanjem januarskih plač. V skupini proizvodnih storitev (G, H, I) je bruto plača nominalno upadla za 2 %. Najbolj, za 4,2 % je upadla bruto plača v skupini poslovnih storitev (J, K), saj je bil delež zaposlenih, ki so prejeli izplačila ob koncu leta v obeh dejavnostih višji od povprečja. Bruto plača v javnih storitvah (od L do O) je v januarju upadla za 1 % kot posledica izplačanih sredstev individualne uspešnosti ob koncu preteklega leta. Upad je bil približno enak v vseh dejavnostih. V januarju še ni bila uresničena višja rast plač zaradi razlike med doseženo in predvideno inflacijo v letu 2007. Ob tem je bil odstotek povečanja plač v javnem sektorju že dogovorjen (3,4 %) in se bo upošteval v plači za februar s poračunom za januar. V zasebnem sektorju dogovori na ravni nekaterih panog še potekajo, v nekaterih panogah pa so se že dogovorili za povečanje plač za januar (komunalna dejavnost za 3,5 %, gozdarstvo za 3,7 %, celulozna, papirna in papirnopredelovalna dejavnost za 2,6 %, elektroindustrija za 2,7 %) in februar (gradbeništvo za 3,2 %, grafična, knjigotrška, založniška in časopisna dejavnost za 2,75 %). Vlada je sprejela predlog Zakona o dopolnitvi zakona o določitvi minimalne plače, ki določa dvig minimalne plače za 5,2 %, na 566,53 evra. To predstavlja 44,8 % januarske povprečne bruto plače, kar je za 2,2 o. t. več od do zdaj veljavne osnove. Dvig minimalne plače zaradi razlike med doseženo in predvideno inflacijo v letu 2007 je bil predhodno dogovorjen med socialnimi partnerji in pomeni povečanje minimalne plače za 28 evrov. Poleg tega je z dohodninsko olajšavo neto znesek minimalne plače povečan za dodatnih 27 evrov, tako da se bo neto minimalna plača z obema učinkoma skupaj povečala za 45 evrov. Dohodninska olajšava bo zaradi stopničastega efekta ob nadaljnjem povišanju minimalne plače (na primer avgustovska uskladitev) v veliki meri izničila dodatno povečanje minimalne plače v neto izplačilu. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 2.000 1.900 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 Skupaj Zasebni seklor (A do K) Javne storitve Industrija, gradbeništvo Proizvodne storitve Poslovne storitve jan. 2007 feb. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. dec. jan. 2008 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. nov Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 16 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci I 2008/ XII 2007 I 2008/ I 2007 I—XII 2007/ I—XII 2006 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti 1 7,2 1,3 8,0 - Izrazito izvozno usmerjene panoge 2 10,4 6,6 17,0 - Zmerno izvozno usmerjene panoge 3 10,1 -1,5 6,3 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge 4 -2,1 2,1 0,7 Povprečno število zaposlenih 0,0 0,4 0,9 Produktivnost dela 7,2 0,9 7,1 Vrednost zalog proizvodov -0,4 10,9 9,3 Prihodek od prodaje 5 8,6 2,7 7,3 Nova naročila5 17,5 -9,3 6,3 Cene industrijskih izdelkov domačih proizvajalcev 0,6 2,6 3,5 - na domačem trgu 0,8 5,1 4,3 - na tujem trgu 0,5 0,5 2,9 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje - preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2 Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3 Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4 Podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5 Realna rast._ Po precejšnji upočasnitvi v zadnjih dveh mesecih lani se je umirjanje rasti industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v januarju. Po začasnih podatkih SURS je bila desezonirana vrednost proizvodnje predelovalnih dejavnosti v primerjavi z decembrom nižja za 0,2 %, medletno pa je bila realno višja za skromnih 1,3 %. Razlike v rasti med panogami ostajajo precejšnje. Tehnološko zahtevnejše panoge so dosegle razmeroma ugodno rast predvsem po zaslugi avtomobilske industrije. Visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne panoge1, ki imajo tudi največji potencial za dolgoročno rast, so glede na januar 2007 povečale realno vrednost proizvodnje za 5,1 %. Več kot 1,0 o. t. je k temu prispevala najmanjša v tej skupini, tj. proizvodnja vozil in plovil (DM), katere medletna rast je bila 24,8-odstotna, in se na podobnih ravneh giblje že od maja 2007. Podobne rasti je v drugi polovici leta 2007 dosegala tudi kemična industrija (DG), katere medletna rast pa se je januarja občutno upočasnila, na 2,7 %. Tudi v preostalih dveh tehnološko zahtevnejših panogah, strojni industriji (DK) in proizvodnji električne in optične opreme (DL), je bila realna vrednost proizvodnje višja kot v januarju predhodnega leta, in sicer za zmernih 4,1 % oziroma 2,0 %. Tehnološko zahtevnejše panoge povečujejo realni obseg proizvodnje ob nespremenjenih cenah svojih Razvrščene po metodologiji OECD (Revision of the HighTech. Sector Product Classification, 1997). proizvodov. Ocenjujemo namreč, da so v prvih dveh letošnjih mesecih cene pri proizvajalcih te skupine na medletni ravni ostale skoraj nespremenjene (na tujem trgu rahla rast, na domačem pa znižanje). Proizvodna aktivnost srednje nizko tehnološko zahtevnih panog je januarja medletno stagnirala. V treh izmed štirih panog te skupine je bila zabeležena realna rast proizvodnje, vendar se je proizvodnja največjega podpodročja predelovalnih dejavnosti, tj. kovinske industrije (DJ), v primerjavi z januarjem 2007 znižala za 3,8 %. To je po treh letih prvo medletno znižanje proizvodnje te panoge. Kljub umirjeni proizvodni aktivnosti so srednje nizko tehnološko zahtevne panoge tudi v začetku letošnjega leta povišale cene svojih izdelkov, a je bilo po naši oceni povišanje na ravni povprečja predelovalne industrije. Med tehnološko najmanj zahtevnimi panogami po upadu proizvodnje izstopata usnjarska in tekstilna industrija. Z izjemo povečanja proizvodnje lesne industrije (DD) in založništva (del DE) so vse ostale panoge te skupine januarja realno proizvedle manj kot pred letom. Največje zmanjšanje proizvodnje je bilo januarja na medletni ravni zabeleženo v usnjarski industriji (DC) in tekstilni industriji (DB), in sicer za 25,4 % oz. 8,8 %. Na ravni skupine se je proizvodnja medletno zmanjšala za 1,5 %, medtem ko so se po naših ocenah cene v prvih dveh mesecih medletno povečale za skoraj 6 %, in sicer bolj na domačem kot na tujem trgu. Graf: Medletna rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 IÛ(0(Û(0IÛ 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Fl ■ 1 i ■ ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 21 O W >N O 3 ■o 2 N-* š N ro ■ s 1 ra o C CT w 0 o o CQ 5 > ■tO □ deleži v vseh tujih prenočitvah > rast števila prenočitev glede na leto 2006 Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 19 Izbrani kazalci zasebne potrošnje in zadolženosti Stopn ie rasti na medletni ravni, realno v %* Q1 06 Q2 06 Q3 06 Q4 06 Q1 07 Q2 07 Q3 07 Q4 07 Zasebna potrošnja1 4,6 4,3 4,6 2,8 2,4 2,1 4,7 3,3 BDP1 5,4 5,1 6,1 6,3 7,2 6,0 6,4 4,7 Prispevek zasebne potrošnje k rasti BDP (v odstotnih točkah) 2,5 2,3 2,4 1,5 1,2 1,1 2,5 1,7 Masa neto plač2 3,4 2,8 3,4 4,6 7,5 7,8 7,6 6,2 Prihodek v trgovini na drobno3 2,9 2,8 -0,3 1,4 6,0 3,9 5,7 5,3 Prvič registrirana osebna vozila4 0,6 -1,2 7,2 9,0 8,4 13,2 17,6 23,1 Kazalec zaupanja potrošnikov5 -16,0 -16,0 -12,0 -12,0 -7,3 -9,0 -9,0 -18,0 Krediti poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)6 26,4 26,1 25,9 25,7 28,2 24,6 26,1 26,7 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja)6 5,5 6,1 6,1 7,7 8,7 9,9 11,6 9,7 Viri podatkov: SURS, DUNZ, BS preračuni UMAR. Opombe: * kjer ni drugače navedeno. SURS, realna stopnja rasti; potrošnja gospodinjstev in indeksov obsega, SURS. Rast števila vozil, DUNZ. Nominalna rast, BS. V začetku leta 2008 se nadaljuje rast zadolževanja prebivalstva, ohranja se visoka rast števila registracij novih avtomobilov, gibanje ostalih kazalnikov zasebne potrošnje pa je nekoliko bolj umirjeno. Padanje zaupanja potrošnikov iz zadnjega lanskega četrtletja se je nadaljevalo tudi v prvem četrtletju letos, pri čemer vse komponente kazalnika zaupanja beležijo nižje vrednosti kot lani ob istem času. Prve registracije osebnih vozil so se kljub umiritvi v marcu v prvem četrtletju povečale (13,4 %) bolj kot lani v primerljivem obdobju. Rast mase plač je bila po pričakovanjih v januarju nekoliko nižja (3,8 %) kot lani, ko je bila visoka zaradi učinka dohodnine. Neto tokovi posojil so bili v januarju višji tako glede na december kot tudi na lanski januar. Najbolj so se povečala stanovanjska posojila, ki jih je bilo od 97 mio evrov skupaj najetih posojil kar 68 %. V medletni primerjavi sta se v januarju okrepila tako obseg posojil (27,5 %) kot obseg varčevanja (9,8 %). V drugem polletju lani je bila rast potrošnje visoka, optimizem potrošnikov pa se je začel zmanjševati (gl. tabelo). V zadnjem četrtletju lani je zasebna potrošnja dosegla 3,3-odstotno rast. S tem se je v drugi polovici leta, predvsem zaradi zelo visoke rasti v tretjem četrtletju, povečala kar za 4,0 % oz. za 1,8 o. t. bolj kot v prvi polovici. V zadnjem četrtletju je optimizem potrošnikov upadel, rast števila novih registracij osebnih vozil pa je ostala visoka. Slednje so se v zadnjem četrtletju povečale kar za 23,1 %, realni prihodek v trgovini na drobno z motornimi vozili, kolesi, rezervnimi deli in opremo pa za 17,9 %. Skupni prihodek v trgovini na drobno je bil višji za 5,3 %. V zadnjem četrtletju je bil potrošniški optimizem že vidno manjši kot leto prej, pri čemer so potrošniki precej slabše ocenili primernost trenutka za večje nakupe, prihodnje gospodarsko stanje in preteklo finančno stanje v gospodinjstvu. Realna rast zasebne potrošnje je bila pod pričakovanji, nominalna pa na ravni pričakovanj. Lani se je potrošnja realno povečala manj (3,1 %), nominalno pa bolj (7,9 %) kot leto prej (4,0 %; 6,7 "/o)1. Že četrto leto zapored je potrošnja zaostajala za rastjo BDP. Na krepitev rasti v primerjavi z letom prej je nakazoval podatek o prihodku v trgovini na drobno, ki kaže že dejansko opravljene nakupe. Realna rast prihodka se je okrepila z 1,7 % (nominalno 2,8 %) na 5,2 % (nominalno 9,8 %). Za leto 2007 so bili značilni še visok potrošniški optimizem v prvih devetih mesecih leta in nadaljnja krepitev števila prvih registracij osebnih vozil (gl. tabelo). Zaradi zmanjšane progresije v dohodninski lestvici in rasti zaposlenosti se je rast mase neto plač okrepila. Medtem se je rast drugih prejemkov (AJPES) in transferov posameznikom in gospodinjstvom (MF) znižala, tako da je bila skupna realna rast vseh treh omenjenih skupin 4,1-odstotna, kar je enako kot leto prej. Del povečanja neto plač zaradi zmanjšanja obremenitve višjih dohodkov se je prelil v varčevanje (tudi rast razpoložljivega dohodka je bila večja od rasti potrošnje), saj se je njegov obseg v bankah povečal za skoraj desetino, v vzajemnih skladih pa skoraj za polovico (gl. EO 2/2008, str. 6). Kljub temu je lani obseg bančnih posojil prvič presegel polovico obsega varčevanja v bankah. 1 Deflator zasebne potrošnje je bil po prvi objavi 1 o. t. nad CPI, medtem ko je bil v prejšnjih letih na podobni ali nižji ravni. Ob upoštevanju CPI kot deflatorja bi bila realna rast višja za 1 o. t. Graf: Zasebna potrošnja in z njo povezani izbrani kazalniki, 2004-2007 8 s? 7 > £ 6 2 51, 5 I 4 ro ri çz 3 ro ° i 115 110 105 100 18 16 14 12 10 8 • Hrana in brezalkoholne pijače v HICP 2007 Hrana in brezalkoholne pijače v HICP 2006 • Kmetijski pridelki pri pridelovalcih 2007 • Kmetijski pridelki pri pridelovalcih 2006 □ Slovenija DEU 27 muhrh jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. ^ ro ž ^ o CO N (D J5 ro' ro C (D 0 T d i d) u (D 0 (D CL C N N w ro C 2 ž ro S E N -"t^ • - >N N Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. 0 6 4 2 0 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. 1-17 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 2 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 616 581 596 579 591 603 612 -4,4 -3,8 -3,7 2,0 2,0 1,5 B Ribištvo 4 4 4 4 4 4 4 20,4 1,5 -4,6 1,0 1,0 1,5 C Rudarstvo 117 128 137 135 136 135 131 0,4 7,5 -0,2 0,5 -0,5 -3,0 D Predelovalne dejavnosti 5.783 6.016 6.419 6.913 7.256 7.608 8.023 3,6 8,5 8,3 5,0 4,8 5,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 639 729 781 820 861 887 914 5,7 5,7 3,5 5,0 3,0 3,0 F Gradbeništvo 1.179 1.320 1.645 1.970 2.098 2.141 2.217 4,9 15,2 18,7 6,5 2,0 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 2.621 2.835 3.146 3.410 3.555 3.692 3.860 4,5 6,1 7,6 4,3 3,8 4,5 H Gostinstvo 481 531 573 630 661 691 719 1,2 2,9 2,4 5,0 4,5 4,0 I Promet, skladiščenje in zveze 1.680 1.847 2.087 2.212 2.355 2.497 2.636 6,1 9,4 6,2 6,5 6,0 5,5 J Finančno posredništvo 1.098 1.164 1.192 1.469 1.550 1.674 1.801 10,5 9,8 12,1 5,5 8,0 7,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 3.697 4.084 4.371 4.646 4.844 5.064 5.294 3,5 3,7 3,7 4,3 4,5 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 1.408 1.487 1.569 1.647 1.700 1.749 1.784 2,9 2,9 2,1 3,2 2,8 2,0 M Izobraževanje 1.240 1.372 1.448 1.518 1.545 1.574 1.606 3,3 1,7 1,3 1,8 1,8 2,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.149 1.249 1.296 1.339 1.373 1.404 1.453 5,2 1,6 1,3 2,5 2,2 3,5 O Druge javne, skupne in osebne storitve 765 875 914 986 1.008 1.028 1.049 3,3 1,2 1,9 2,2 2,0 2,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 5 6 5 5 5 5 5 5,9 -3,5 0,6 1,0 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 22.481 24.227 26.183 28.284 29.541 30.757 32.110 4,0 6,0 6,2 4,4 4,1 4,4 Davki na proizvode in storitve 3.456 3.687 3.838 4.152 4.318 4.484 4.688 4,7 3,9 5,1 4,0 3,8 4,5 Minus: subvencije na proizvode in storitve 122 131 162 140 144 147 150 -0,4 10,0 1,4 2,5 2,5 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 25.814 27.783 29.859 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 Viri podatkov: SURS 2004-2007, Pomladanska napoved UMAR 2008. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 3 V mio EUR (fiksni tečaj 2007), tekoče cene Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -314 -244 -328 -702 -881 -938 -976 -0,9 -1,1 -2,1 -2,4 -2,4 -2,3 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 26.364 28.000 30.120 32.839 35.427 38.296 41.294 99,1 98,9 97,9 97,6 97,6 97,7 4. Saldo tekočih transferjev s tujino -44 -144 -210 -286 -48 -12 -30 -0,5 -0,7 -0,9 -0,1 0,0 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 26.320 27.856 29.910 32.553 35.378 38.285 41.264 98,6 98,2 97,1 97,4 97,6 97,6 6. Izdatki za končno potrošnjo 19.628 20.717 22.116 23.640 25.885 27.760 29.746 73,4 72,6 70,5 71,3 70,8 70,4 Zasebna potrošnja 14.494 15.245 16.259 17.537 19.137 20.485 21.897 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 5.134 5.472 5.857 6.103 6.748 7.274 7.849 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 7. Bruto varčevanje (5-6) 6.692 7.139 7.794 8.914 9.494 10.525 11.518 25,3 25,6 26,6 26,1 26,8 27,2 8. Bruto investicije 7.387 7.705 8.634 10.490 11.180 11.628 12.417 27,3 28,4 31,3 30,8 29,6 29,4 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -695 -566 -839 -1.576 -1.686 -1.103 -899 -2,0 -2,8 -4,7 -4,6 -2,8 -2,1 Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 25.814 27.783 29.8591 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 1. Izvoz proizvodov in storitev 15.247 17.298 19.982 23.184 25.442 27.825 30.525 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 15.418 17.115 20.159 23.761 25.781 27.727 30.125 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 3. SALDO (izvoz- uvoz)* (1-2) -170 183 -177 -577 -339 98 399 2,0* 0,0* -0,9* 0,7* 1,3* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 19.019 20.182 21.569 22.704 23.544 24.331 25.172 2,8 4,1 2,7 3,7 3,3 3,5 a. Zasebna potrošnja 14.077 14.881 15.858 16.766 17.375 18.023 18.712 2,7 4,0 3,1 3,6 3,7 3,8 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 4.942 5.301 5.712 5.937 6.169 6.308 6.460 3,2 4,4 1,4 3,9 2,3 2,4 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 6.966 7.418 8.466 10.169 10.510 10.664 11.077 0,4 9,9 17,8 3,4 1,5 3,9 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 6.390 6.953 7.813 9.325 9.828 10.079 10.533 2,5 8,4 17,2 5,4 2,6 4,5 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 575 465 653 844 682 585 544 -0,5* 0,6* 0,6* -0,5* -0,3* -0,1* Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. Opomba: *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 2/2008 str. P 4 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2008 QIV QI QII QIII QIV 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 106,9 112,8 116,5 123,7 131,9 130,6 128,3 133,2 129,8 136,1 117,6 124,6 121,1 139,1 128,5 134,9 136,2 136,1 117,7 135,6 148,5 142,6 117,3 126,1 C Rudarstvo 104,9 97,6 104,2 115,0 118,8 134,5 113,4 129,9 107,0 124,9 115,3 93,8 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,4 107,4 132,4 145,0 97,4 109,4 D Predelovalne dejavnosti 106,5 111,6 115,6 123,2 133,1 129,3 128,6 134,8 131,5 137,3 114,8 124,2 121,5 140,0 129,2 136,6 138,6 138,8 117,7 138,0 150,8 143,8 117,4 125,8 DA Hrana, pijače, tobak 99,6 89,4 88,0 87,9 86,7 95,5 78,9 89,6 88,2 90,3 92,8 75,4 75,3 85,9 88,4 89,8 90,5 90,9 89,0 84,6 93,3 89,7 87,8 74,9 DB Tekstilije in izdelki 71,3 61,7 54,1 52,3 52,0 47,5 56,6 51,6 50,0 49,8 41,2 55,1 52,4 62,4 52,0 49,8 53,1 54,3 41,2 54,4 58,9 47,8 42,7 50,3 DC Usnje in izdelki 72,7 68,2 72,7 76,5 60,1 77,7 72,8 52,3 59,1 56,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 63,6 41,7 65,9 DD Les in izdelki 91,0 94,7 100,7 104,1 115,9 108,4 111,4 124,2 113,8 114,0 91,0 96,9 110,5 126,8 119,7 128,5 124,5 122,0 103,4 116,0 131,1 117,5 93,4 97,6 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,6 101,2 104,8 103,9 104,2 109,5 100,7 103,2 105,2 107,8 104,8 100,6 92,1 109,5 100,8 106,5 102,4 109,0 104,2 102,3 111,8 110,0 101,6 100,6 DF Koks, naftni derivati, jedrsko ■ 2 gorivo2 36,3 - - - 21,4 20,9 22,3 18,6 20,1 24,7 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 21,0 25,1 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 128,0 147,5 158,7 179,4 218,4 189,3 201,1 213,9 218,8 239,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 196,2 215,0 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 103,6 116,5 122,2 130,0 142,4 135,9 135,2 141,3 146,6 146,7 112,3 127,4 125,5 152,6 131,0 146,7 146,1 145,6 136,8 157,4 166,7 157,0 116,4 131,0 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 101,6 84,6 78,7 83,6 88,0 89,2 78,1 92,9 92,4 88,4 73,1 71,4 72,5 90,5 85,5 97,8 95,4 96,2 87,9 93,1 101,4 97,2 66,7 79,3 DJ Kovine in izdelki 112,0 107,8 116,3 129,8 142,2 136,6 143,2 146,5 139,5 139,6 116,1 142,1 134,7 152,8 141,7 147,6 150,1 145,3 130,5 142,7 149,9 150,4 118,5 136,6 DK Stroji in naprave 120,9 138,5 140,9 149,5 165,6 161,7 164,0 166,8 161,8 169,8 149,2 152,4 154,8 184,8 163,2 169,0 168,3 164,9 140,0 180,6 184,5 181,9 142,9 158,6 DL Električna, optična oprema 122,8 153,0 157,7 181,5 194,7 193,6 186,1 200,2 187,8 204,5 177,2 173,3 175,1 210,0 185,1 213,8 201,7 191,9 164,5 206,9 226,6 213,4 173,6 176,8 DM Vozila in plovila 111,7 152,7 184,7 177,7 205,7 173,3 195,4 206,5 196,2 224,7 164,6 179,9 184,7 221,7 184,3 216,7 218,6 231,0 141,5 216,2 240,5 232,4 201,1 224,5 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 102,6 103,4 108,7 107,5 104,2 111,1 105,2 106,4 97,7 107,3 96,0 96,3 104,3 115,0 103,2 110,6 105,5 105,7 81,6 105,9 116,5 113,8 91,7 95,7 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 111,3 132,9 130,9 129,6 115,2 140,9 126,4 104,2 111,7 118,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 117,8 121,4 134,6 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 255,1 251,7 247,3 243,3 245,1 244,7 244,6 245,5 244,8 245,6 244,0 244,1 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 244,8 244,8 C Rudarstvo 4,8 4,4 4,2 4,0 3,8 3,9 3,9 3,8 3,7 3,7 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 D Predelovalne dejavnosti 238,9 236,1 231,8 227,9 229,9 229,2 229,4 230,2 229,6 230,4 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,5 11,3 11,5 11,5 11,4 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 11,3 11,3 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 105,7 108,4 111,7 128,8 152,5 169,4 104,0 157,8 173,9 174,1 157,0 88,7 98,1 125,1 136,2 171,0 166,3 166,1 174,2 181,3 206,8 175,4 140,2 124,2 Stavbe 104,9 114,6 126,4 144,2 166,8 179,6 123,0 172,7 181,6 189,7 177,0 107,2 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,1 177,0 195,5 203,4 170,2 165,6 Gradbeni inženirski objekti 106,4 102,6 98,0 114,5 143,1 160,0 91,5 148,1 168,8 163,9 138,4 76,6 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,3 184,2 214,3 157,0 120,5 97,0 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,1 97,5 102,0 109,6 122,0 114,3 114,1 120,3 125,3 128,1 112,7 112,9 114,4 114,8 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 126,8 127,3 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 5 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 2008 QIV QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.065 980 848 850 817 223 209 222 167 219 70 62 76 69 80 73 45 43 79 79 74 67 72 Potniški km v železniškem prevozu, mio 778 764 777 788 812 210 196 202 204 210 - - - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 837 896 1.019 1.044 1.186 200 183 289 459 255 62 56 65 79 88 121 161 158 139 107 77 72 72 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.274 3.466 3.402 3.373 3.603 942 918 913 865 908 - - - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.361 37.047 52.513 49.155 46.586 11.494 10.813 13.224 12.050 10.499 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 3.390 2.628 4.481 4.515 Tonski km v cestnem prevozu, mio 7.040 9.007 11.033 12.112 13.734 3.020 3.103 3.418 3.617 3.596 - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 98,4 100,2 97,2 94,0 90,7 27,7 26,3 23,3 14,4 26,7 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 8,8 8,5 Letališ.potniš.promet, v 000 922 1.047 1.228 1.339 1.505 282 251 382 535 336 82 78 91 108 123 152 184 181 169 140 102 94 95 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 10.788 12.063 12.625 15.462 15.847 4.158 4.282 3.967 3.406 4.191 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 1.438 1.374 Transportiran plin, v mio m3 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.503 7.589 7.573 7.722 8.261 1.389 1.472 1.997 3.327 1.465 472 497 502 568 619 811 1.226 1.325 776 573 441 452 486 Domači gostje 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 620 700 786 1.253 654 177 282 242 208 239 339 503 489 261 228 203 223 198 Tuji gostje 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 769 771 1.211 2.074 811 296 215 261 359 380 472 723 836 515 344 238 229 288 Zdraviliški kraji 2.360 2.417 2.464 2.550 2.651 601 560 636 841 614 175 192 193 205 205 226 282 325 234 233 201 180 171 Obmorski kraji 2.010 2.002 1.949 1.925 1.993 270 203 535 987 268 47 62 94 140 153 243 390 390 206 115 88 64 45 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 8,4 11,7 8,0 8,6 8,1 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 3,8 2,9 Prašiči 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 7,9 8,4 8,2 8,5 7,8 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 3,3 2,8 Perutnina 56,0 52,0 53,4 49,2 58,9 12,3 12,5 13,9 14,3 15,2 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 4,8 5,2 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 103,3 102,4 103,7 106,7 492,2 26,1 33,4 101,3 109,7 120,8 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1087,5 815,9 1021,6 736,7 795,3 179,3 174,5 246,0 230,9 143,8 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 60,6 47,8 35,5 - Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 6 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 2008 QIV QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun -196 -720 -561 -857 -1.641 -512 -260 -231 -357 -793 -34 -164 -63 -107 -126 2 -92 -54 -211 -207 -245 -342 -259 Blago1 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -1.664 -570 -246 -384 -387 -646 -84 -82 -80 -143 -161 -80 -90 -103 -194 -177 -187 -283 -178 Izvoz 11.417 12.933 14.599 17.028 19.777 4.543 4.782 5.004 4.926 5.065 1.470 1.513 1.798 1.578 1.714 1.712 1.741 1.477 1.709 1.856 1.783 1.427 1.624 Uvoz 11.960 13.942 15.625 18.179 21.441 5.113 5.028 5.389 5.313 5.711 1.554 1.595 1.879 1.721 1.875 1.792 1.830 1.580 1.903 2.032 1.969 1.709 1.802 Storitve 540 688 849 866 1.040 160 204 342 337 157 100 35 70 101 116 126 85 133 119 63 42 51 49 Izvoz 2.465 2.783 3.143 3.449 4.116 855 829 1.015 1.294 978 299 233 297 332 334 349 436 458 399 357 285 336 310 Uvoz 1.925 2.095 2.294 2.584 3.075 695 625 673 957 821 200 198 227 231 218 224 351 325 281 293 242 286 260 Dohodki -219 -322 -288 -398 -725 -100 -143 -157 -205 -220 -42 -48 -53 -51 -52 -54 -65 -70 -70 -70 -73 -77 -70 Prejemki 510 530 648 902 1.019 242 218 269 259 272 72 70 76 88 91 90 83 85 91 89 90 94 90 Izdatki 728 852 936 1.300 1.744 342 361 427 464 492 114 119 128 139 143 144 149 155 161 159 163 170 159 Tekoči transferi 26 -76 -97 -173 -292 -2 -76 -31 -102 -84 -7 -69 0 -13 -29 11 -23 -14 -65 -23 -28 -33 -61 Prejemki 474 561 738 785 910 237 197 239 220 253 51 59 87 76 66 97 71 90 60 74 85 94 56 Izdatki 449 638 835 958 1.203 238 273 271 322 337 58 128 87 89 95 87 93 104 125 98 113 126 117 Kapitalski in finančni račun 46 698 818 1.050 2.032 424 500 275 259 998 -135 329 306 75 -38 237 191 11 57 203 354 442 193 Kapitalski račun -165 -96 -114 -131 -52 -96 15 -27 -32 -8 18 6 -9 0 -7 -20 -11 3 -24 7 5 -21 6 Finančni račun 211 794 932 1.182 2.084 519 485 302 291 1.006 -152 323 315 76 -31 257 202 8 80 196 349 462 187 Neposredne naložbe -151 224 -43 -207 -81 -154 -120 -14 -106 159 -84 -70 34 -20 -79 85 -26 27 -107 130 -62 91 99 Domače v tujini -421 -441 -516 -718 -1.154 -218 -307 -245 -404 -198 -103 -148 -56 -118 -108 -19 -141 -59 -204 23 -145 -76 -32 Tuje v Sloveniji 270 665 473 512 1.073 64 187 230 298 357 19 78 90 97 29 104 115 85 97 108 83 167 131 Naložbe v vrednost. papirje -223 -637 -1.466 -1.444 -2.273 -677 -623 -1.203 377 -823 -902 -151 430 -414 -620 -169 234 119 24 -360 -483 20 -5 Finančni derivativi 0 6 -10 -13 -22 2 2 -2 -12 -9 5 -4 1 0 0 -2 -7 -5 -1 -11 1 1 3 Ostale naložbe 849 945 2.639 1.564 4.320 954 1.172 1.533 0 1.616 643 671 -143 455 733 344 -131 -125 256 417 921 277 90 Terjatve -730 -1.308 -1.459 -1.936 -4.647 -264 -2.311 -396 -1.373 -567 -709 -791 -811 -819 498 -75 -600 -352 -421 -268 -341 42 193 Komercialni krediti -116 -237 -226 -435 -426 120 -375 -178 29 98 -25 -160 -190 -95 -9 -73 31 152 -154 -229 -18 345 -74 Posojila -223 -281 -340 -733 -1.807 -297 -351 -439 -419 -599 -18 -75 -258 -45 -203 -191 -215 -144 -60 -120 -125 -354 167 Gotovina, vloge -323 -720 -872 -747 -2.424 -90 -1.605 219 -972 -66 -733 -550 -322 -665 708 176 -402 -363 -207 76 -198 56 87 Ostale terjatve -68 -69 -21 -21 10 3 20 1 -11 0 68 -7 -41 -14 3 13 -13 3 0 5 -1 -5 13 Obveznosti 1.579 2.252 4.098 3.500 8.968 1.218 3.483 1.929 1.373 2.182 1.352 1.463 669 1.275 235 419 469 227 677 685 1262 235 -104 Komercialni krediti 59 214 291 468 512 282 275 52 -83 267 -171 220 227 -17 85 -16 54 -297 161 167 94 7 -67 Posojila 1.123 1.671 2.731 2.064 3.761 467 15 1.546 895 1.305 142 -54 -72 1.021 294 230 220 251 424 204 873 227 95 Vloge 428 335 1.053 998 4.727 448 3.208 338 567 613 1.406 1.282 521 279 -140 199 188 281 98 328 299 -14 -134 Ostale obveznosti -31 33 23 -30 -32 21 -16 -7 -6 -2 -25 16 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 -14 -4 16 2 Mednarod. denarne rezerve2 -264 256 -189 1.281 140 394 55 -11 32 64 185 -123 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 Statistična napaka 150 22 -257 -194 -391 88 -240 -44 98 -205 168 -165 -243 31 164 -239 -99 43 154 4 -109 -100 66 IZVOZ IN UVOZ PO KLASIFIKACIJI PO ŠIROKIH EKONOMSKIH KATEGORIJAH, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.172 1.333 1.392 1.680 1.933 705 455 508 466 505 136 134 185 159 176 173 166 140 160 180 165 159 n.p. Blaga za vmesno porabo 5.989 6.926 7.723 9.368 10.438 2.203 2.611 2.674 2.560 2.593 811 836 964 856 922 896 918 778 864 959 927 707 n.p. Blaga za široko porabo 4.124 4.523 5.282 5.709 7.014 1.589 1.645 1.720 1.790 1.859 502 520 622 536 575 609 619 520 651 679 653 526 n.p. Uvoz investicijskega blaga 1.974 2.104 2.163 2.565 3.004 978 658 736 740 870 198 211 249 229 265 242 246 199 295 303 299 268 n.p. Blaga za vmesno porabo 7.209 8.492 9.764 11.319 12.874 2.981 3.154 3.215 3.162 3.343 1.006 988 1.160 1.017 1.120 1.078 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 n.p. Blaga za široko porabo 3.056 3.547 3.877 4.456 5.609 1.183 1.240 1.447 1.413 1.509 359 402 478 478 494 476 478 424 511 576 492 440 n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 7 2005 2006 2007 2006 2007 2008 December 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 2.947 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 2.947 2.781 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 7.057 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 7.057 7.073 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 47 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 58 54 42 47 49 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 3,3 1,3 6 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 9 6 6 6 6 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 53 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 67 60 48 53 55 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 0,0 - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 8.700 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 8.700 8.710 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 1.280 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 1.280 1.317 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 76 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 69 80 81 76 75 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 10.058 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 10.058 9.910 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 20.037 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 20.037 19.937 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 20.113 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 20.113 20.012 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 67 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2.332 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.339 2.332 2.378 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 155 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 149 155 157 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 6.821 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.821 6.918 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 18.108 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.108 18.570 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 2.305 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 2.412 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.412 2.455 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2.099,2 2.307,3 26.596 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.630 26.596 27.199 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 1.990 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 3.547 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 3.573 3.511 3.510 3.547 3.553 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 20.037 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.037 20.088 Cez noč 987,0 1178,1 6.887 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1252,9 8.912 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.912 8.899 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 291,9 2.866 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.866 2.845 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 1.372 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 559 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 559 571 Cez noč 395,6 552,7 218 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 218 248 Vezane vloge - kratkoročne 623,7 544,7 248 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 248 229 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,5 56 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 56 55 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 37 39 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 3/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 2008 QIV QI QII QIII QIV 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 94,2 97,6 100,0 102,5 106,2 103,2 103,1 105,8 106,9 108,8 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 109,5 109,4 Hrana in brezalkoholne pijače 100,3 100,8 100,0 102,3 110,2 103,1 105,3 108,7 110,7 116,1 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 120,4 119,9 Alkoholne pijače in tobak 91,0 96,3 100,0 103,7 110,5 106,2 107,1 108,0 113,6 113,2 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 113,0 112,8 Obleka in obutev 99,3 101,0 100,0 99,5 101,6 105,5 95,4 105,7 97,1 108,1 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 95,6 97,8 Stanovanje 85,4 91,7 100,0 105,3 108,1 103,8 104,2 107,1 109,3 111,7 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 115,7 113,8 Stanovanjska oprema 94,3 96,5 100,0 104,1 108,7 106,2 107,0 108,3 109,0 110,4 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 111,1 111,3 Zdravje 98,8 100,3 100,0 98,3 99,4 98,3 99,9 99,9 99,1 98,7 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 98,3 98,5 Prevoz 92,1 97,4 100,0 101,3 101,6 100,3 99,7 102,6 102,1 101,9 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 102,7 102,0 Komunikacije 99,8 100,0 100,0 100,3 100,6 101,5 100,0 99,6 100,9 101,8 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 102,5 102,1 Rekreacija in kultura 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 105,9 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 106,5 108,0 Izobraževanje 87,1 93,4 100,0 103,1 105,0 102,9 103,1 104,7 105,7 106,7 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 106,6 107,0 Gostinske in nastanitvene storitve 91,1 95,8 100,0 104,5 112,1 106,3 109,2 110,8 112,8 115,5 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 119,0 119,5 Raznovrstno blago in storitve 94,5 98,1 100,0 104,1 107,8 105,9 106,4 107,1 108,2 109,4 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 110,1 110,6 HICP 94,2 97,6 100,0 102,5 106,4 103,3 103,4 106,2 107,0 109,0 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 109,7 109,6 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 93,4 97,4 100,0 102,3 107,8 103,2 105,9 107,4 108,2 109,9 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 111,0 112,4 Proizvodi za vmesno porabo 91,4 96,9 100,0 103,5 111,9 104,7 109,1 111,7 112,6 114,3 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 115,2 117,7 Proizvodi za investicije 94,7 97,0 100,0 100,2 101,5 100,8 101,2 101,1 101,5 102,0 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 102,4 102,2 Proizvodi za široko porabo 95,3 98,1 100,0 101,5 104,4 102,1 103,1 103,6 104,2 106,7 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 108,2 108,8 REGULIRANE CENE1 Energetika 83,3 89,4 100,0 108,0 108,6 105,9 102,6 109,5 110,1 112,4 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 116,5 112,6 Naftni derivati 80,2 86,7 100,0 110,3 109,3 105,7 101,4 110,9 111,3 113,5 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 117,3 112,3 Elektrika za gospodinjstva 93,8 98,6 100,0 101,6 - 102,7 101,7 107,1 - - 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 - - - - - - - - Komunala 88,6 96,2 100,0 97,4 95,2 87,8 93,8 94,7 97,2 95,1 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 95,1 95,1 Promet in zveze skupaj 95,2 97,9 100,0 101,5 102,1 101,6 101,9 102,2 102,2 102,2 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 89,8 95,7 100,0 102,6 105,6 103,3 104,9 104,9 106,3 106,4 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 Regulirane cene skupaj 85,5 91,5 100,0 107,0 110,4 106,9 105,6 110,8 112,0 113,2 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 115,9 113,3 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 10 Število v tisoč 2003 2004 2005 2006 2007 2006 2007 2007 2008 Q IV Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 899,1 900,3 905,0 910,7 925,3 914,0 919,1 923,5 924,6 934,2 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 801,4 807,5 813,1 824,8 854,0 834,5 841,8 852,7 856,1 865,4 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 41,2 38,7 38,9 41,6 38,5 43,1 42,0 41,0 40,3 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 41,8 V industriji in gradbeništvu 318,4 313,9 310,9 313,3 322,9 317,6 317,4 322,2 324,8 327,3 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 326,0 od tega: v predelovalnih dejavnostih 238,9 236,1 233,7 227,9 229,9 229,2 229,4 230,2 229,6 230,4 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 v gradbeništvu 63,3 62,2 61,7 69,9 77,8 72,9 72,8 76,8 80,0 81,7 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 81,2 V storitvah 445,2 452,3 463,5 472,6 489,5 478,4 481,3 488,5 490,3 497,8 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 499,6 od tega: v javni upravi 47,7 49,9 49,1 50,2 50,1 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 50,6 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 102,7 105,0 106,5 109,1 110,0 110,0 109,9 110,2 109,3 110,6 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 110,9 C ZAPOSLENI1 722,1 724,4 731,6 741,6 766,0 750,7 753,1 764,7 768,6 777,8 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 V podjetjih in organizacijah 656,0 658,7 666,2 675,1 696,1 682,6 685,8 695,0 697,5 706,2 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 Pri fizičnih osebah 66,2 65,6 65,4 66,5 69,9 68,2 67,3 69,8 71,1 71,6 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 79,2 83,1 81,5 83,3 87,9 83,7 88,7 87,9 87,6 87,6 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 97,7 92,8 91,9 85,8 71,3 79,5 77,3 70,9 68,4 68,8 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 Ženske 51,6 49,3 49,4 47,0 39,1 43,6 42,0 39,3 38,0 37,3 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 Mladi (do 26. leta) 25,5 24,3 22,2 18,2 11,9 16,0 14,0 11,6 10,3 11,7 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 Starejši od 40 let 43,1 39,7 40,1 39,7 37,1 37,9 38,7 37,2 36,6 36,1 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 37,0 Brez strokovne izobrazbe 43,2 38,6 37,5 33,7 28,0 30,8 30,4 27,7 27,0 26,9 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 Brezposelni več kot 1 leto 47,5 42,9 43,4 41,9 36,5 40,2 38,8 36,7 35,5 35,0 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,3 22,3 23,3 22,7 n.p. 19,4 19,1 16,8 15,8 n.p. 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 n.p. n.p. F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,9 10,3 10,2 9,4 8,4 8,7 8,4 7,7 7,4 7,4 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -10,2 1,5 8,0 5,2 21,5 1,6 8,7 5,4 0,6 6,7 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 8,2 2,9 2,4 2,3 7,2 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 Izgubili delo 68,8 69,6 67,2 63,8 52,5 14,8 15,4 11,6 12,6 12,9 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 Brezposelni dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 13,6 14,8 12,1 11,3 10,9 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 Crtani brezposelni 47,3 46,6 33,1 39,2 28,0 11,3 7,6 6,9 6,2 7,4 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,5 -0,5 3,9 7,8 15,3 0,3 3,9 4,9 4,3 2,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 Upokojitve2 19,4 21,0 18,4 20,6 20,7 6,5 5,2 4,7 5,0 5,9 2,0 1,8 1,4 1,7 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 Umrli2 2,6 2,5 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 27,8 43,6 34,1 39,0 20,5 10,2 14,3 9,2 4,5 11,1 9,1 3,5 1,8 0,8 3,3 5,0 -0,8 -0,9 6,1 5,5 4,5 -0,2 7,1 H POTREBE PO DELAVCIH3 12,1 14,1 16,9 19,0 20,2 17,4 20,5 21,0 20,4 19,1 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 Od teh za določen čas, v % 73,8 73,7 75,6 75,3 76,5 77,5 76,7 77,5 77,2 74,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 39,7 39,7 41,6 48,3 60,2 50,9 52,6 59,3 63,0 65,8 51,0 52,2 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,4 4,4 4,6 5,3 7,0 5,6 5,7 6,4 6,8 7,0 5,6 5,7 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 Viri podatkov. SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR Številka3/2008 str. P 11 2005 2006 2007 2007 2007 2008 QI QII QIII QIV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 277.279 290.635 1.285 1.238 1.252 1.267 1.379 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 1.343 1.326 Zasebni sektor (A do K) 258.714 272.709 1.217 1.168 1.178 1.191 1.328 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 1.279 1.263 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 224.253 236.822 1.069 1.010 1.036 1.048 1.185 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 1.118 1.117 A Kmetijstvo 224.225 236.681 1.069 1.010 1.036 1.049 1.184 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 1.120 1.120 B Ribištvo 218.670 236.027 1.063 970 1.032 1.030 1.202 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 1.337 1.039 1.032 Industrija, gradbeništvo (C do F) 243.067 256.362 1.140 1.096 1.101 1.120 1.241 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 1.184 1.189 C Rudarstvo 344.670 360.110 1.608 1.504 1.547 1.538 1.848 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 1.777 1.605 D Predelovalne dejavnosti 238.985 252.162 1.124 1.086 1.086 1.105 1.217 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 1.165 1.181 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 353.836 373.743 1.657 1.494 1.537 1.564 2.031 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 1.850 1.663 F Gradbeništvo 224.794 238.698 1.061 1.017 1.036 1.054 1.129 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 1.080 1.092 Proizvodne storitve (G do I) 253.747 266.326 1.189 1.150 1.156 1.167 1.280 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 1.260 1.235 G Trgovina 244.880 258.521 1.161 1.122 1.130 1.143 1.247 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 1.231 1.200 H Gostinstvo 202.895 211.873 937 893 922 927 1.004 898 873 906 905 930 931 920 945 916 958 1.042 1.011 993 I Promet, skladišč., zveze 299.377 310.080 1.368 1.333 1.320 1.331 1.480 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 1.436 1.423 Poslovne storitve (J do K) 325.355 340.552 1.520 1.437 1.472 1.466 1.698 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 1.623 1.555 J Finančno posredništvo 413.896 443.595 1.986 1.812 1.943 1.834 2.347 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 2.054 1.918 K Posl. z nepremičninami 292.763 304.295 1.361 1.307 1.312 1.341 1.480 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 1.479 1.433 Javne storitve (L do O) 330.580 341.999 1.485 1.445 1.469 1.495 1.531 1.449 1.433 1.453 1.454 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 1.531 1.515 L Javna uprava 333.302 343.572 1.507 1.446 1.482 1.538 1.562 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 1.562 1.549 M Izobraževanje 340.967 357.301 1.550 1.521 1.545 1.561 1.573 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 1.575 1.563 N Zdrav., socialno varstvo 316.827 325.245 1.400 1.367 1.393 1.405 1.436 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 1.450 1.438 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 1.440 1.402 1.394 1.407 1.553 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 1.504 1.466 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,0 94,1 94,9 94,4 94,8 94,9 95,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 95,3 95,4 95,4 95,5 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,0 105,7 108,1 105,7 107,9 108,7 110,1 105,7 105,3 106,1 107,0 108,1 108,5 108,5 108,6 109,0 109,6 110,3 110,3 110,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 102,5 101,6 103,7 103,5 103,3 103,5 104,7 103,4 103,5 103,5 103,2 103,3 103,4 103,2 103,2 104,0 104,7 104,7 104,8 - SIT za USD 192,7 191,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - SIT za EUR 239,6 239,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,3105 1,3482 1,3745 1,4494 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,4570 1,4718 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-Î SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 12 V tisoč EUR, tekoče cene 2004 2005 2006 2007 2007 2007 QI QII QIII QIV 6 7 8 9 10 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 11.196.191 11.976.085 12.958.693 14.009.557 3.065.198 3.456.275 3.430.635 4.057.448 990.787 1.183.363 1.223.146 1.024.126 1.323.755 1.326.312 1.407.381 Tekoči prihodki 10.887.384 11.517.220 12.395.302 13.465.585 2.955.042 3.374.915 3.332.116 3.803.511 944.338 1.159.939 1.168.911 1.003.266 1.259.399 1.236.253 1.307.860 Davčni prihodki 10.210.728 10.883.952 11.761.990 12.757.641 2.828.698 3.199.681 3.123.561 3.605.701 886.473 1.089.818 1.099.501 934.243 1.194.103 1.168.132 1.243.465 Davki na dohodek in dobiček 2.115.163 2.241.947 2.735.294 2.917.670 587.733 914.251 646.272 769.413 163.099 168.660 251.354 226.259 233.374 235.747 300.293 Prispevki za socialno varnost 3.753.129 3.987.693 4.231.224 4.597.973 1.083.374 1.123.694 1.139.120 1.251.786 380.733 379.179 377.876 382.065 385.102 397.257 469.427 Davki na plačilno listo & del. silo 491.053 526.193 472.934 418.141 96.050 99.669 101.537 120.885 34.495 34.122 33.563 33.851 34.118 36.515 50.251 Davki na premoženje 164.886 170.396 189.124 206.292 22.183 57.958 67.292 58.858 19.993 20.758 31.377 15.157 16.339 29.318 13.201 Domači davki na blago in stor. 3.574.570 3.914.698 4.077.290 4.498.271 1.017.613 973.023 1.135.454 1.372.180 277.183 475.447 395.375 264.633 514.537 459.906 397.737 Davki na medn. trgov.& transak 80.698 39.060 50.681 117.079 21.478 30.663 33.213 31.725 10.749 11.547 9.640 12.026 10.423 9.109 12.193 Drugi davki 31.229 3.965 5.442 2.214 266 422 673 853 221 105 316 252 211 279 363 Nedavčni prihodki 676.656 633.268 633.312 707.944 126.345 175.234 208.554 197.811 57.866 70.121 69.410 69.023 65.296 68.121 64.394 Kapitalski prihodki 86.593 113.424 166.795 132.958 19.670 15.184 39.564 58.539 5.100 13.524 17.110 8.930 14.557 15.694 28.288 Prejete donacije 7.831 9.067 5.370 11.631 2.111 2.831 1.975 4.714 1.422 677 -93 1.391 1.361 820 2.533 Transferni prihodki 31.449 33.967 42.811 51.852 2.154 3.765 1.926 44.007 2.428 1.168 624 134 882 42.976 149 Prejeta sredstva iz EU 182.933 302.407 348.416 347.531 86.221 59.580 55.054 146.677 37.499 8.055 36.595 10.404 47.556 30.570 68.551 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 11.552.442 12.275.729 13.208.676 13.914.007 3.203.151 3.394.883 3.241.483 4.074.491 1.090.618 1.095.382 1.090.740 1.055.360 1.140.532 1.252.869 1.681.090 Tekoči odhodki 5.149.861 5.353.940 5.688.953 5.946.520 1.482.002 1.448.488 1.362.191 1.653.839 435.821 450.802 463.506 447.883 483.812 500.729 669.298 Plače in drugi izdatki zaposlen. 2.922.504 3.016.282 3.180.304 3.276.764 785.846 851.676 814.380 824.862 267.985 271.147 273.675 269.558 266.157 273.515 285.190 Izdatki za blago in storitve 1.793.780 1.910.960 2.073.233 2.208.875 490.335 482.590 517.992 717.957 158.233 170.183 183.399 164.410 187.389 212.070 318.498 Plačila obresti 383.629 372.142 376.392 357.001 197.549 105.283 17.472 36.696 6.182 6.768 3.277 7.428 26.571 4.888 5.238 Sredstva, izločena v rezerve 49.948 54.556 59.025 103.881 8.272 8.939 12.347 74.323 3.421 2.705 3.155 6.487 3.695 10.256 60.372 Tekoči transferi 5.215.779 5.598.570 5.925.823 6.143.458 1.457.330 1.663.926 1.456.334 1.565.868 557.040 525.528 467.384 463.422 473.808 548.303 543.758 Subvencije 323.697 381.245 402.921 423.111 104.410 137.922 88.287 92.492 88.171 57.273 12.987 18.027 18.014 25.554 48.924 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.395.830 4.628.595 4.871.492 5.089.664 1.219.039 1.359.165 1.211.111 1.300.348 412.245 406.396 403.614 401.101 404.995 470.513 424.840 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 474.357 563.051 624.054 598.704 130.976 156.661 145.612 165.456 54.343 57.851 47.441 40.321 49.708 50.018 65.730 Tekoči transferi v tujino 21.894 25.679 27.357 31.979 2.905 10.178 11.324 7.572 2.281 4.008 3.342 3.974 1.090 2.217 4.264 Investicijski odhodki 631.383 654.246 901.419 1.127.687 133.374 162.915 266.879 564.519 60.699 72.229 104.199 90.451 117.277 121.011 326.232 Investicijski transferi 385.845 383.385 404.588 340.438 30.491 59.001 70.469 180.477 22.257 23.086 23.276 24.107 35.575 51.513 93.389 Plačila sredstev v proračun EU 169.575 285.589 287.892 355.904 99.954 60.553 85.610 109.787 14.802 23.737 32.376 29.497 30.061 31.313 48.414 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -356.252 -299.644 -249.983 95.549 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v %* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Pomladanska napoved 2008 Bruto domači proizvod 2,8 4,4 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 BDP v mio EUR, tekoče cene in tekoči tečaj 25.344 26.764 28.244 30.453 - - - - BDP v mio EUR, tekoče cene in fiksni tečaj 2007 24.716 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 BDP na prebivalca, v EUR 12.695 13.400 14.116 15.167 16.615 17.939 19.350 20.815 BDP na prebivalca, PPS1 17.000 18.400 19.500 20.700 - - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,8 4,8 4,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,1 4,0 4,5 3,3 3,3 3,5 3,8 Inflacija2, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,2 3,2 2,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 3,1 12,5 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 12,5 9,4 9,3 9,5 Izvoz storitev -2,5 11,0 9,5 7,3 15,5 10,9 10,0 10,5 Uvoz proizvod in storitev3 6,7 13,3 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 13,8 8,3 7,2 8,3 Uvoz storitev 2,9 5,6 5,6 8,9 16,6 9,8 9,7 10,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -561 -857 -1.641 -1.686 -1.103 -899 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 233,7 238,9 239,6 239,6 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,242 1,244 1,254 1,371 1,526 1,537 1,537 Devizne rezerve, v mio EUR 7.703 7.484 8.833 8.005 6444 6005 - - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 19.614 23.895 34.100 - - - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 55,3 54,3 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 19,4 19,2 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva 24,1 25,4 25,5 26,1 28,7 28,9 28,1 28,1 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Pomladanska napoved 2008. Opombe: *kjer ni drugače navedeno; 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evroobmočja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU. 5stanje konec februarja 2008. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija1 (povprečje leta) 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2004 2005 2006 2007 Slovenija 4,4 4,1 5,7 6,1 82,5 85,4 87,0 88,0 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 2,5 1,9 3,0 2,9 100,0 100,0 100,0 100,0 2,3 2,3 2,3 2,4 EU 25 2,5 1,8 3,0 2,8 104,4 104,2 104,1 103,9 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 2,1 1,6 2,7 2,6 112,0 110,8 110,8 110,3 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 3,0 1,7 2,8 n.p. 123,5 121,2 121,3 120,0 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 6,6 6,2 6,3 6,2 32,6 33,9 35,4 36,8 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 4,5 6,4 6,4 6,6 73,7 75,4 76,7 78,7 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 2,3 2,5 3,9 1,8 124,7 126,1 126,8 126,0 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija 1,1 0,8 2,9 2,5 117,0 116,8 115,3 114,3 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 8,3 10,2 11,2 7,1 54,6 57,0 63,0 68,5 3,0 4,1 4,4 6,7 Irska 4,4 6,0 5,7 n.p. 141,1 142,1 143,9 145,7 2,3 2,2 2,7 2,9 Grčija 4,6 3,8 4,2 4,0 92,4 94,0 96,3 97,4 3,0 3,5 3,3 3,0 Španija 3,3 3,6 3,9 3,8 101,4 101,4 103,1 105,1 3,1 3,4 3,6 2,8 Francija 2,5 1,7 2,0 1,9 112,3 110,5 112,1 111,1 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 1,5 0,6 1,8 1,5 111,2 107,1 105,3 103,5 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 4,2 3,9 4,0 4,4 89,3 90,6 92,7 92,1 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 8,7 10,6 11,9 10,2 43,5 45,8 50,0 54,2 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 7,3 7,9 7,7 8,8 49,1 50,6 53,2 56,2 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 4,9 5,0 6,1 n.p. 247,6 253,6 264,6 279,6 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,8 4,1 3,9 1,3 63,5 63,4 64,3 65,0 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta 0,2 3,4 3,4 3,8 78,7 76,9 77,5 77,0 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 2,2 1,5 3,0 3,5 129,9 129,7 131,3 130,8 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 2,3 2,0 3,3 3,4 129,0 129,0 128,9 127,7 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 5,3 3,6 6,2 6,5 49,1 50,8 51,3 52,5 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska 1,5 0,9 1,3 1,9 77,0 74,9 75,5 74,6 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 8,5 4,2 7,9 n.p. 31,5 34,1 35,5 38,9 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 5,2 6,6 8,5 10,4 55,7 57,3 60,6 63,8 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 3,7 2,8 4,9 4,4 113,5 116,7 115,3 117,1 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 4,1 3,3 4,1 2,6 123,2 125,2 123,9 124,8 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 3,3 1,8 2,9 3,0 120,0 122,2 119,4 118,1 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 3,6 3,1 2,9 2,2 154,2 155,2 158,6 157,8 2,7 3,4 3,2 2,8 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM - standard kupne moči. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,8 -0,8 -2,7 -2,0 -2,8 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 9,0 8,9 8,1 7,1 n.p. 0,1 -0,3 -0,8 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 8,9 8,2 7,2 0,0 0,2 -0,2 -0,7 -3,1 -2,8 -2,5 -1,6 62,0 62,4 63,1 61,9 Evro območje 8,8 8,9 8,3 7,4 0,4 0,8 0,1 -0,2 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,3 69,7 70,5 68,8 Belgija 8,4 8,4 8,2 7,5 2,0 3,5 2,6 2,7 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 12,0 10,1 9,0 6,9 -8,5 -6,6 -12,0 -15,7 0,0 2,3 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 -6,2 -5,4 -1,8 -3,3 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,5 4,8 3,9 3,7 3,4 3,0 4,4 2,6 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,7 10,7 9,8 8,4 1,9 4,3 4,6 5,0 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 9,7 7,9 5,9 4,7 -11,3 -12,3 -10,0 -15,5 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Irska 4,5 4,3 4,4 4,5 0,0 -0,6 -3,5 -4,2 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Grčija 10,5 9,8 8,9 8,3 -6,4 -5,6 -7,1 n.p. -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Španija 10,6 9,2 8,5 8,3 -3,5 -5,3 -7,4 -8,6 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Francija 9,3 9,2 9,2 8,3 0,4 0,5 -0,9 -1,3 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Italija 8,0 7,7 6,8 6,1 -1,3 -0,9 -1,6 -2,6 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,6 5,2 4,6 3,9 -2,3 -5,0 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,4 8,9 6,8 6,0 -8,2 -12,9 -12,5 -22,3 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 11,4 8,3 5,6 4,3 -6,8 -7,7 -7,2 -10,8 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 5,1 4,5 4,7 4,7 8,0 11,6 10,9 10,3 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 6,1 7,2 7,5 7,4 -7,9 -8,4 -6,8 -6,6 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,4 7,3 7,3 6,4 -3,1 -6,0 -8,7 -6,7 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 4,6 4,7 3,9 3,2 5,5 7,5 7,2 8,3 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,8 5,2 4,7 4,4 -0,2 0,5 1,1 2,8 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,0 17,7 13,8 9,6 -2,1 -4,2 -1,6 -3,2 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,7 7,6 7,7 8,0 -6,1 -7,7 -9,7 -9,4 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 8,1 7,2 7,3 6,4 -5,5 -8,4 -8,6 -10,4 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 18,2 16,3 13,4 11,1 -0,8 -3,4 -8,4 -8,2 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 8,8 8,4 7,7 6,9 6,4 7,7 4,9 5,2 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 6,3 7,4 7,0 6,1 7,2 6,7 6,9 7,2 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,7 4,8 5,3 5,2 -1,3 -1,6 -2,5 -3,2 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 5,5 5,1 4,6 4,6 -4,8 -5,5 -6,1 -6,1 -4,6 -4,4 -3,6 -2,6 62,5 63,4 n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena 1995. n za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). po metodologiji ESA p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 150 135 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km 3500 2500 1500 A ■ŽELEZNIŠKI PROMET ---------CESTNI PROMET —i-1-1-1— ^ H = > LO = = > tO = = > N — H > ° o ö ö ° o o ö °0äö ° a ä ä 0 0 0 0 BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 3 SALDO (desna os) ■ IZVOZ 10 ■v v, V/ v, ••v v, v. v, v. 'Si ss •Ss v, •v v, V/ v, ■v v, v, .••v v, Si v- ■v v, 'Si ss •St v, •v v, V/ v, v, v, .••v v, Si v- v, 'Si ss •St v, •v v, V/ v, v, v, .••v v, Si v- v, 'Si ss •St v, •v v, V/ v, ■v v, v, .••v v, Si v- v, 'Si ss •St v, 5 v, .••v v, Si v- v, 'Si ss •St v, v. ■v v, 'Si ss •St v, 'Si /s ■s* v, v, 250 230 210 190 170 150 130 110 90 70 ■GRADBENIŠTVO STAVBE PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ---------ORIGINALNI INDEKSI -TRENDNI INDEKS ''1 i ; ; ! i 1 ! / A--- -i V\ / * / \ ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 110 108 106 104 102 100 98 96 94 ------ -ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 - STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 15 14 13 12 11 10 9 8 7 (O z c o. > ro (D O o (O Z C 0 50 25 3 20 2 15 0 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 17 NETO PLACE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 750 700 ■ 650 ■ 600 550 500 450 400 ■ 350 + 300 250 200 150 100 50 0 IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene2000 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 MERJENZ: •INDUSTRIJSKIMI CENAMI - CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN' 100 -1—i—i—r- HRANILNE VLOGE, v mio EUR '■ V DOMAČI VALUTI RAST IZBRANIH CENOVNIH INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 120 115 110 105 100 95 REGULIRANE CENE ■CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN -1-CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU -1—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- MENJALNI TEČAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1.6 1.5 1.4 1.3 1.2 1.1 1.0 0.9 0.8 0.7 0.6 0 500 450 - 400 350 - 300 - 250 - 200 - 150 - 100 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 89/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5, 3/08:4 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3, 3/08:4 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri - cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8, 1/08:9 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja - tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 89/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7,1/08:6, 2/08:3, 2/08:5, 3/08:3, 3/08:10 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CP112/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21, 1/08:19 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 89/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 89/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 89/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 89/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9, 1/08:8, 2/08:7, 3/08:12 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8, 1/08:7, 2/08:6, 3/08:11 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7, 3/08:9 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:45, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 89/07:6, 11/07:7, 12/07:6, 1/08:5, 2/08:3, 3/08:8 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca - spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15, 1/08:15 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 19 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5, 2/08:4, 3/08:5 EU - SLOVENIJA - primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 89/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - mlečnopredelovalna industrija: 1/08:20-21 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 - mesnopredelovalna industrija: 2/08:16-17 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, 12/07:15, 3/08:19 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21 razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG, nefinančni sektorski računi: 1/08:22 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14, 1/08:3, 2/08:12 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 89/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12, 1/08:13, 2/08:11, 3/08:16 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 89/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9, 1/08:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12, 3/08:13 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje -mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13, 1/08:20-21, 2/08:16-17, 3/08:24 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14, 1/08:20-21 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18, 1/08:20-21 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 89/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6, 3/08:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5, 3/08:6 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 89/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6, 3/08:7 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:1920, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava - javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi - Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 20 dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4, 1/08:3, 1/08:4, 2/08:4, 3/08:5 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4, 6/07:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4, 3/08:3 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 89/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 89/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13, 3/08:17 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 89/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 89/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11, 1/08:12, 2/08:10, 3/08:15 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 89/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 89/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13, 1/08:14 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih - regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20, 3/08:23 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17, 1/08:23 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 89/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:2425, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24, 2/08:15 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 89/07:11, 2/08:9 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 str. P 21 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 89/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10, 1/08:11, 2/08:8-9, 3/08:14 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 89/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 89/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 8-9/07:17, 12/07:14, 3/08:18 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP - Agencija RS za plačilni promet, APr - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, ATP - Agencija za trg vrednostih papirjev, BDV - bruto dodana vrednost, BS - Banka Slovenije, CEEPN - Central and East European Privatisation Network, COICOP - klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU - Center za razvoj Univerze, DFO - Druge finančne organizacije, DG ECFIN - Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ - Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB -Evropska investicijska banka, eEa - European Environment Agency, ELES - Elektro Slovenije, EIMV - Elektroinštitut Milan Vidmar, EK - Evropska komisija, ESS - Ekonomsko socialni svet, FAPRI - Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM - Global Entrepreneurship Monitor, GFK - Gesellschaft für Konsumforschung, GURS - Geodetska uprava, GZS - Gospodarska zbornica Slovenije, PČR - Poročilo o človekovem razvoju (HDR - Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO - Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI - Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ - Inštitut za varovanje zdravja, KDD - Klirinško depotna družba, KGBJF -konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, LBo - Ljubljanska borza, PzP - Partnerstvo za pristop, MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF - Ministrstvo za finance, MGD - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ - Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, NFD - Nacionalna finančna družba, NPISG -neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (-) - ni podatka, n.s. -ni smiselno, OZS - Obrtna zbornica Slovenije, PKM - pariteta kupne moči, RRD - Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ -Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID - Slovenska izvozna družba, SKM -standard kupne moči, SRD - Slovenska razvojna družba, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS -Statistični urad RS, SVEZ - Služba vlade za evropske zadeve, SZB - Slovenski zavarovalni biro, SZZ - Slovensko zavarovalno združenje, UJP - Urad RS za javna plačila, TUVL - trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L -Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O -Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska / Jesenska napoved Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 3-4/2007 VSEBINA: Tine Stanovnik: Uvedba točkovnega sistema v pokojninski sistem Slovenije. Marjan Ravbar: Prostorski razvoj med sodelovanjem in tekmovalnostjo? Metka Stare, Maja Bučar: Inovacije v storitvah - možnosti slovenskih akterjev v EU? Nika Murovec, Renata Slabe Erker, Peter Stanovnik: Ocena vloge in pomena Ciljnega raziskovalnega programa 2001-2006 v Sloveniji. Mojmir Mrak, Maja Bučar, Helena Kamnar: Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije. Robert Tésits: Some Important Regional Tendencies of the European Labour Market. Laura Južnik Rotar: Razširjenost fleksibilnih oblik zaposlovanja. Matija Rojec, Tjaša Redek, Črt Kostevc: Omejitve in možni elementi slovenske politike spodbujanja neposrednih tujih investicij (NTI). Marjan Ravbar: Ustvarjalnost, sestavina uspešnosti družbenega razvoja Slovenije. Igor Prodan, Nika Murovec: Podjetništvo in tehnološko podjetništvo v zasavski regiji: pomen, stanje in spodbujanje. Razpravi Renata Slabe Erker, Nika Murovec: Neprivlačnost trajnostnih potrošniških izbir. Lucija Mulej: Skladni razvoj držav članic EU - od birokracije do etike vključevanja vseh?_ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2008 Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Elektronska pošta: Tel./faks: Davčna številka SI________ Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Poštna številka, kraj: Datum naročila: Žig in podpis odgovorne osebe Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (11 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (11 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.