SVOBODNA SLOVENIJA

leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 10-11
Velikonočna nedelja
Najlepši moji mladostni spomini so spomini na Veliko nedeljo. Vsi otroci smo morali k prvi sv. maši. Pa smo šli tudi zelo radi. Kajti ta maša je bila slavnostna. Pri njej so prepevali pevci stare notranjske pesmi v veselem taktu, organist Mazi pa je eno zmeraj sam zapel. Nihče drug je ni znal, tako je bila stara, orgle pa so zraven igrale veselo poskočnico. Po maši smo se usuli domov. Velika nedelja je namreč tak dan, ko mora biti vsa družina zbrana doma. Nihče ne gre od doma, nihče ne pride. Vsa družina je ves dan posvečena sama sebi. Takrat se pogovarja sama med sabo, se sama med sabo igra, pripovedujejo si stare zgodbe, pa tudi pojejo velikonočne pesmi.
Ko smo prišli domov in vstopili v kuhinjo smo počakali, da je prišel oče. Oče je hodil počasi in svečano, odprl vrata, nas pozdravil, potem pa se je napotil na svoj prostor v kotu, sedel je in zakli-cal:
»Mati, zdaj pa sveti pirh!«
Potem pa smo sedli okrog mize, ki je bila pokrita z novim, belim prtom.
Mati je bila že pripravljena. Na krožniku, pre-grnjenim z belim plaščkom je prinesla jajček, razrezan na toliko koščkov, kolikor nas je bilo družine. To je bil prih, blagoslovljen na Veliko soboto. Najprej je vzel košček oče, potem mati, potem hlapec, nato dekla, nazadnje pa smo prišli na vrsto mi otroci, seveda po starostnem redu. Zaužili smo vsak svoj košček, nekoliko počakali, nakar je oče vstal in voščil:
»Veselo Alelujo vsem!«
»Veselo Alelujo!« smo klicali očetu, materi, družini in drug drugemu.
Šele tedaj smo se razgibali in se gnetli okoli očeta. Kajti taka je bila navada, da nikdo ni smel ničesar zaužiti, ničesar sprejeti in ničesar dati, dokler ni vsa družina zaužila svojega pirha.
Lupino je mati že prej zdrobila in jo pomešala med hrano za kokoši in živino, kajti tudi žival je morala biti deležna velikonočnega žegna.
Nato je mati prinesla žegen. Vsak je dobil na krožniku kos kolača, suho meso, košček želodca, dva pirha in drobec hrena. Vse to je mati vzela in okrašenega velikonočnega jerbasa, ki ga je prejšnji dan nesla v cerkev k žegnu. Sedli smo okrog mize in jedi. Če je padla drobtina na tla, smo jo morali pobrati, jo poljubiti in jo dati materi.
Ko je bil ta velikonočni zajtrk končan, je oče vstal, šel v hišo in prinesel košek pomaranč. Porazdelil jih je, na kar je šla mati v shrambo in prinesla polno sito najraznobarvnejših pirhov. Nabasali smo si žepe z vsemi temi dobrotami, se postavili v vrsto in oče je segel v žep ter dal vsakemu pol pesti drobiža. Nato je rekel:
»No, zdaj pa pojdite sekat!«
Vsi smo jo udrli na dvorišče in sekali drug drugemu pomaranče - ali pa postavili daleč v stran pirh, ki smo ga morali zadeti in ubiti. Še oče se je udeležil te igre, se smejal z nami, bližal, sekal pomaranče, za skrito ali za prijeti (to se pravi, novec je moral pod lupino ali pa se je samo prijeti), smeh je odmeval med stenami, med hišami, po poljih in travnikih ..., vse družine so se na svojih dvoriščih igrale, smejale in vpile, sonce pa se je veselo smejalo z neba ...
Ko pa je zazvonilo k deseti maši, je bilo igre konec. Spravili smo vsak svoje bogastvo na krožnik in se napotili spet k fari. Popoldne pa smo spet nadaljevali - prihodnji dan, na veliki ponedeljek, pa smo šli od hiše do hiše, voščili in se srečali, vsa vas je bila pomešana med sabo, vsa fara je bila ena sama velika družina brez razlik.
To je bilo notranjsko velikonočno veselje. Kako bi bilo lepo, če bi to veselje trajalo na vsem svetu zmeraj do konca dni!
N.
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de marzo - 28. marca 2013
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, raznašalcem, naročnikom in bralcem,
pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele praznike Kristusovega vstajenja!
Aleluja Zmagovalcu smrti
Vladimir Kos
Ne jokajte, ne jokajte za srečo! Lahko smo srečni: Jezus se je vrnil, Zmagalec prav vseh naših grobnih ječ in zla, ki v vrtnici srca je trn.
Ne jokajte, ne jokajte za srečo! Od mrtvih Vstali ljubi nas - božansko: kaj storil bi za nas lahko še več? Izgnan za nas, preklet, na križ zaklan.
A vstal je z groba tretji dan obljube: prav danes, to nedeljo, aleluja! Poglejte: s skale se iskri poljub vseh zvezd, vseh sonc Marije Sinetu.
Veselo oznanilo
Mesto pod južnim križem se prebuja v nov dan. Zgodnje jesenske meje se počasi dvigajo. Po cestah se slišijo kriki časopisnih prodajalcev. Železniške postaje bruhajo množice ljudi, ki brezbrižno hitijo na delo. Vsak dan enako, kot da bi tako hiteli že stoletja.
Tudi on hiti. Reka ljudi ga kot skrivnostna sila vleče za sabo, in zdi se, da je kakor kaplja v veletoku. Čuti se strašno osamljenega, zapuščenega, kakor da bi vse ljudje hiteli za določenim ciljem, le on ne ve, kaj hoče. Služba in samota, samota in služba. Redki svetli dogodki se mešajo v tem monotonem življenju.
Hiti iz podzemskega hodnika, križa ulico, nato mimo slaščičarne ... Izložbeno okni je natrpano s čokoladnimi pirhi, okrašenimi z rožno pobarvanim sladkorjem. »Velika noč bo«, pomisli in hiti dalje.
Potem mu noč prinaša spomine. Joj, kako grebejo v preteklost, v leta, ko je bil še otrok, ko je ponosno nosil težko butaro, ki mu jo je naredil oče. Mama mu je navezala nanjo pomarančo, starejša sestra pa mu jo je okrasila s pisanimi trakovi. Bil je še prav majhen, ko ga je mama vzela s sabo v cerkev, da je šel poljubit Boga ...
Tako nežno in grenko mu je pri srcu ob teh spominih. Zdi se mu, kakor da bi vonjal grenko opojni vonj rožmarina. In spomini hite ...
Spominja se svečano pobočnih materinih kretenj, ko je rezala gnjat in kolač, njenih veselo zasolzenih oči, ko je strgala hren. Krvavi rdeči in modri pirhi so se blesteli v belem prtu. Oče je slovesno odmolil ...
Ob teh praznikih še bolj občuti samoto. Kakor lepljiva sluz se ga drži. Poskuša jo prevarati; obiski pri znancih, prijateljih. Praznote ne more napolniti popolnoma. Kaj mu dane pomeni velika noč? Le obujanje lepih spominov, obnavljanje običajev in navad? Še čuti v sebi tisto iskreno vero, in pobožnost kakor takrat, ko je bil še otrok? Nemir, beganje, naveličanost, delo in vsakdanjost ga utapljata.
»Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!«
Križe se dviga nad ljudi, ki se počasi približujejo. Nežno sladke otroške ustnice se dotikajo svetega razpela. Starčki, krepki možje in ponosni fantje sklanjajo glave v poljub. Ljubeče žene prihajajo k njemu s svojimi skrbmi. Trepetajoča dekliška usta poljubljajo božje rane.
Neki glas ga je pritegnil sem, na sveti kraj. Išče božje bližine, iskrene vere vanj. Hoče se otresti mlačnosti, naveličanosti, naveličanosti, nemira. Vendar trpi in omahuje. Pogleda na križ. Izmučeno, razbičano telo je razpeto na lesu. Glava nagnjena. Vsa njegova pojava govori o neskončnem trpljenju, vendar milo in nenehno vabi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite, in jaz vas bom poživil.« Kliče, roti, prosi: »Trpel sem na križu in trpim še danes v vseh človeških otrocih, ko prestajajo lakoto, bedo in pomanjkanje, sovraštvo in krivice; in krvavim in umiram na bojiščih, ginem v ječah, trpim v modernem suženjstvu izkoriščanih mišic in prodanih teles ... in žejen sem - ljubezni! Pridite k meni vsi ...«
Počasi se približuje. »Sprejmi, Križani, mojo praznoto in naveličanost, mlačnost, nemir in samoto, moj ponos in strah.« Njegove suhe, vroče ustnice se dotikajo božje podobe. »Za mamo in očeta, za brate in sestre, za ves naš narod, za vse ljudi ...«
Osamljeni in trpeči, bolni in ranjeni, lačni in žejni, preganjani, bratje in sestre vsega sveta: Kristus je res vstal!
m.m.
VTISI IZ SLOVENIJE
Pozne in zgodnje pomladi
Za mlajše generacije pravimo, da vse prej dozorevajo, kot smo mi ali naši predniki. Da vse prej zvejo, znajo; da bolj zgodaj dobivajo pubertetne znake itd.
Tudi letošnja velika noč je prej, kot druga leta. Pa to nima zveze z novimi generacijami, niti ne z otoplitvijo, ki naj bi bila za vse kriva. Če bi pri tem imela otoplitev kake prste vmes, ne bi imeli snega na veliki teden od cvetne nedelje naprej, ki bi jo zaradi njega lahko imenovali kar bela nedelja. Kar bi ves časovni načrt premaknilo še za dva tedna naprej. Še bolj zgodaj.
Vse ima svojo kompenzacijo. Če je nekaj prezgodaj, je potem drugo pre-
pozno, ali vsaj pozneje. Tako je z letošnjo pomladjo. Koledarsko in astronomsko je že začela, pa je še ni videti. Že res, da so se na vrtu že pokazale trobentice, da je v bližnji hosti najti ve-likonočnice/žafranke. A drugega ni še nič pognalo. Še hrenovih listov ni videti na našem vrtu, da bi vedel kje kopati. Lahko bi se mi zgodilo kot lenim otrokom kmeta, ki jim je na smrtni postelji povedal, da je v zemljo zakopal zaklad, pa so otroci prekopali vse njive, zaklad pa našli šele jeseni, ko so pobirali pri-delek-zaklad ...
A spet so izjeme. Z zgodnjim odhodom papeža Benedikta XVI. se je sprožila nova pomlad v Cerkvi. Znani-
lec prenovitve je papež Bergoglio, ki je osvojil katoličane vsega sveta s svojo že v buenosaireški nadškofiji izpričano dejavnostjo. Od prvega trenutka je tudi razorožil odkrite in prikrite nasprotnike (sovražnike?), da mu ne morejo do živega in vlil svežega soka v to pomladno prenovitev Katoliške cerkve.
Cvetna nedelja pa kljub snegu ne ustavi pričakovanj, ki jih imamo ob skorajšnjem Vstajenju, ki nas - vremensko, astronomsko povedano - prepričuje, da po vsaki noči vzide sonce v novi dan.
V prepričanju v novi Dan želim vsem blagoslovljeno veliko noč!
GB
Nova vlada! Stari problemi?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pred poslanci državnega zbora je 20. marca priseglo vseh 13 članov ministrske ekipe, ki jo bo vodila vodja PS Alenka Bratušek. Novo-imenovana, enajsta vlada v samostojni Sloveniji je tako nasledila vlado Janeza Janše.
Ministrsko ekipo je podprlo 52 poslancev, med njimi poleg koalicijskih poslancev PS, SD, DL in DeSUS tudi nepovezana poslanca Ivan Simčič in Borut Ambrožič ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli se je k glasovanju sicer prijavil, a glasoval ni. Proti je glasovalo 35 poslancev strank SDS, SLS in NSi, poslanec SDS Marijan Pojbič in nepovezani poslanec Ivan Vogrin pa nista glasovala.
Kako dolg bo mandat nove vlade, je sicer vprašanje, saj se je nova predsednica vlade v koalicijski pogodbi obvezala, da bo po letu dni odšla po zaupnico v državni zbor.
Novoimenovani ministri, ki so bili doslej poslanci, začasno ne morejo več opravljati poslanske funkcije. V poslanske klopi pa se vračajo dosedanji ministri, ki so z izvolitvijo nove vlade prenehali opravljati tekoče posle ministrov. To so Andrej Vizjak, Vinko Gorenak, Zvonko Černač, Ljudmila Novak in Franc Bogovič. Pridružila se jim bosta še dosedanja državna sekretarja Andrej Šircelj in Marko Pogačnik. V parlament bi se lahko sicer ponovno vrnila tudi Janez Janša in Radovan Žerjav, ki pa sta že podala izjavi, da se poslanski funkciji odpovedujeta. Formalno mora Državna volilna komisija tako zdaj ugotoviti, kdo ju bo nasledil.
Koliko časa se bo vlada Alenke Bratušek uspela obdržati na oblasti, bo odvisno od njene uspešnosti, »prav zelo svetle prihodnosti pa ji ne napovedujem,« je za STA povedal politični analitik Matevž Tomšič. Konflikti v vladi se bodo po njegovem mnenju začeli dogajati že kmalu, to možnost pa dopušča tudi analitik Igor Pribac.
»Ta koalicija je zelo heterogena, zato bi rekel, da nikakor ne bo dokončala mandata,« je za STA ocenil politični sociolog in izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Tomšič. Dodal je, da bi bil v nasprotnem primeru zelo začuden. Vzrok za to vidi tudi v dejstvu, da od bodočih ministrov zaenkrat nismo slišali nekega konkretnega pozitivnega programa, temveč zgolj neke visoko zveneče besede, brez posebne vsebine.
Tudi določene programske točke vlade so v protislovju, pravi Tomšič. Ta vlada naj bi namreč nadaljevala finančno konsolidacijo, po drugi strani pa naj bi povečala vlogo javnega sektorja. »To dvoje enostavno ne gre skupaj,« dodaja.
Pribac ocenjuje, da ta vlada lahko uspe, če bo dobro
delala na zastavljenih ciljih in hkrati če bo družba pri-poznala, da so ti cilji realnost tega trenutka. Če bodo pričakovanja družbe do te vlade rasla, hkrati pa bo raslo pavšalno kritiziranje vlade, se bo to odrazilo v notranjih trenjih koalicije.
Kaj pomeni izobrazba in »mladost« vladne ekipe za njeno uspešnost? Dejstvo, da je vladna ekipa najmlajša doslej, kandidati so namreč v povprečju stari 45 let, Pribac komentira z besedami, da so nekateri obrazi lahko »svež veter, ki bi moral zadostiti zahtevam javnosti, ki zahteva neko prevetritev na političnem področju«.
A težave so se že začele. Po štirih dneh je v ponedeljek 25. marca odstopil minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher, zaradi dvomov v zvezi s statusom njegovega objekta v občini Piran (Črna gradnja).
TONE MIZERIT
Pričakovanje Cerkve
Novi predsednici vlade Alenki Bratušek so ob imenovanju za premierko in imenovanju nove vlade čestitali tudi iz cerkvenih krogov, med njimi ljubljanski nadškof Anton Stres. V petek, 22. marca, pa je tiskovni urad Slovenske škofovske konference na spletni strani objavil pričakovanja Katoliške Cerkve od nove vlade. Pod izjavo se je kot predsednik SŠK podpisal, ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres. Izjava glasi takole:
»Katoliška Cerkev pričakuje, da bo nova vlada v svojem odnosu do Katoliške Cerkve ter drugih Cerkva in verskih skupnosti spoštovala obstoječo zakonodajo v duhu zadnjih odločb Ustavnega sodišča RS, ki nedvoumno podpirajo kooperativni model odnosov med državo in verskimi skupnostmi.
Pričakujemo tudi, da se bo nova vlada v kriznih časih v okviru njenih obljub o sodelovanju s civilno družbo zavzela tudi za okrepljeno sodelovanje s Cerkvami in verskimi skupnostmi v skupno dobro vseh.
Glede na to, da je bilo v zadnjem času z ene strani opaziti zaskrbljujoč razmah sovražnega govora do Katoliške Cerkve, po drugi strani pa v istem času v Evropi poteka okrepljena razprava o tem, kako politično preprečevati nestrpnost in kristjanofobijo, pričakujemo, da se bo tudi naša vlada dejavno vključila v ta prizadevanja.
Katoliška Cerkev pri premagovanju sedanjih težav ponavlja pripravljenost za sodelovanje po svojih močeh ter v okviru njej lastnih pristojnosti in nalog.«
Papež osvaja Cerkev in svet Mimsfri^ je nastopila
Komaj nekaj dni je minilo od izvolitve novega svetega očeta, pa je papež Frančišek že jasno pokazal, da je z vso ljubeznijo, vero in voljo vzel v roke krmilo Petrove barke. Stalne in vsakdanje geste ponižnosti, dokazi človeškega razumevanja, izrazi prijaznosti in ljubezni ... Lahko trdimo, da papež Bergoglio osvaja duše v Cerkvi in v svetu. Vsakdanja maša za uslužbence v Vatikanu. Sprejem voditeljev bratskih krščanskih Cerkva, pa tudi drugih verstev.
In njegovi nauki? Med pridigo prve maše kot papež: »Biti moramo varuhi Jezusa in Marije, stvarstva, drug drugega in samega sebe.« Med mašo v Domu sv. Marte: »Hvala, Gospod, za tvojo potr-
pežljivost!« Nagovor diplomatskemu zboru: »Borimo se proti telesni in duhovni revščini.« Na cvetno nedeljo: »Kristjan se ne sme prepustiti malodušju.«
Gotovo je vzbudil največji odmev namen, da opravi obrede velikega četrtka v rimskem zaporu mladih ... Korak, ki so ga nekateri osupljeno sprejeli, ni presenetil tistih, ki so ga videli umivati noge »apostolov« v buenosaireških bednih naseljih, bolnišnicah, ječah.
In vendar; papežev obisk v zaporu, je zatrdil, pomeni, da je Cerkev v službi vseh oseb. Tudi tistih, ki si med prestajanjem zaporne kazni prizadevajo za vero v Boga. Ne gre za preprosto gesto sprejemanja ene izmed situacij uboštva, temveč za dejanje, ki govori, kako zelo pri srcu je papežu pravičnost. To pa se izraža predvsem v srečanju z obličji tistih, ki živijo v težkih razmerah. Papežev obisk v zaporu v sebi torej nosi sporočilo: »Cerkev je z vami in prihaja k vam, ki tukaj gradite Cerkev.«
Molimo za našega papeža!
Nova Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospa Tina Komel je 21. marca v prostorih Urada, prevzela posle od dosedanje ministrice gospe Ljudmile Novak.
Ministrica Tina Komel se je zahva-
lila gospe Ljudmili Novak za celotno opravljeno delo do sedaj in obljubila še naprej tako dobro delovanje celotnega Urada. Gospa Ljudmila Novak je novi ministrici zaželela veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Kot državni sekretar resorja pa je bil imenovan Boris Jesih, ki je iste posle opravljal že za časa ministra Boštjana Že-kša.
Sekretar Jesih se je že v ponedeljek, 25. marca v Muzeju novejše zgodovine udeležil odprtja l1. Koroških kulturnih dni v Ljubljani in razstave »Pregon koroških Slovencev leta 1942«.
Malo je trajalo blago vzdušje, ki ga je predsednica doživela po sprejemu pri papežu Frančišku. Res je narod povabila, naj »pustimo ob strani sovraštvo«, a takoj za tem je Scioliju blokirala prepotrebnih 6.000 milijonov, medtem ko največjo argentinsko provinco že oblizujejo zublji nastajajočega požara.
Politika in gospodarstvo. Res je, da tudi vladi primanjkuje denarja. A bistven v tem nastopanju je namen, da guvernerja onemogočijo in v kali za-trejo njegova poželenja po predsedniški kandidaturi. Vlada mu ne da denarja in celo zanika poroštvo, da bi si zagovoril posojila v tujini. To bi vlado nič ne stalo, Scioliju pa bi pomagalo, da bi prebrodil močvirje, v katerega se pogreza. Igra je dvorezen nož, kajti guvernerjev ugled res pada spričo tolikih konfliktov, a položaj škodi tudi priljubljenosti predsednice, saj je ona ob krmilu države. Niti mesec dni ni poteklo, odkar se je začelo šolsko leto, pa je skoraj pet milijonov osnovnošolcev province zaradi stavke učiteljev zamudilo že osem dni pouka. Da je sindikat pokoren državni vladi je le anekdota. Guverner sega po različnih sredstvih: ukinja skoraj vsa javna dela, uvaja hranilne ukrepe, povečuje davke, da je pritisk skoraj že neznosen . Upa, da bo končno vlada morala popustiti. A ta zmes politike in gospodarstva je kot bencin, s katerim hočejo gasiti požar. Nekaj ni v redu.
»Zelena« prihodnost. Vse kar je povezano z dolarjem tukajšnji žargon imenuje »zeleno«, nanašajoč se na barvo ameriških bankovcev. Ti so zadnji teden povzročili pravo eksplozijo, ki je vlado spravila na rob obupa. Zgodba je poznana, saj ima svoje korenine v okoliščinah, ko je že pokojni Nestor Kirchner iz vlade izgnal tedanjega gospodarskega ministra Lavagno. Bistri mož je videl problem bližajoče se inflacije in predlagal, naj ekonomijo nekoliko ohladijo. Predsednik mu je pokazal vrata. A skozi ista vrata se je priplazila inflacija, ki je z leti pridobila na moči, do take mere, da je danes neukrotljiva. Porast cen se letno suče med 25 in 30%, s čimer je Argentina že prehitela Venezuelo in dosegla drugo mesto na svetu. Slabše je le še v afriškem Sudanu, kar samo po sebi govori o našem statusu. Vzporedno pa je vlada (da bi preprečila še hujšo inflacijo), držala dolar skoraj zamrznjen. Ob stoječem dolarju in rastočih cenah pa so proizvodni stroški tako poskočili, da je Argentina izgubila kompe-
titivnost. Ni čudno, da je letošnjega februarja izvoz padel za 4,4% v primerjavi z lanskim. Ves ta razvoj je spremljal padec deviznega sklada. Da preprečijo to krvavitev, so uvedli »klado« (cepo): prepovedali so nakupovanje deviz, kar je povzročilo vzporedni trg, na katerem je cena dolarja vztrajno rasla. Ko so pretekli teden nabili na turistični dolar 20 % takse, je trg ponorel. Cena dolarju je dosegla blaznih 8,90 pesov. Napovedi novih, posebnih ukrepov bodo objavili šele po velikonočnem dolgem dopustu. Trenutno se dolar suče okoli 8,30, strokovnjaki pa trdijo, da je njegova realna vrednost tam pri 7,15. Vse ostalo je zadeva trga: ponudbe in povpraševanja.
Brez investicij. »Klada« je res pripomogla, da se je zaustavil odtok dolarjev. A posledica tega je bila, da je izginil tudi dotok. Najbolj tipičen primer je brazilsko podjetje Vale, ki je te dni odpovedalo izkoriščanje rudnika kalija v Mendozi. Kdo bo vložil skoraj enajst tisoč milijonov dolarjev, ki jih vlada zamenja za pese po uradnem tečaju, notranji stroški pa se računajo po črnem dolarju. Poleg tega imajo trenutno tuja podjetja prepovedano pošiljati dobiček matičnim hišam. Vse mora ostati v državi. Ves ta položaj je seveda povzročil, da celo argentinske multinacio-nalke investirajo v drugih državah in ne v Argentini. Tako krivulja proizvodnje vedno bolj pada. Socialne posledice tega so porazne. Te dni je časopisje, ki se ne udinja vladnim dik-tatom, obširno poročalo, koliko delavnih mest se je izgubilo zaradi umika brazilskega podjetja, tako direktno kot indirektno. Brez dela ni ostalo samo 6.000 uslužbencev podjetja, temveč tudi delavci nad 150 manjših podjetij, ki so bila zadolžena za gradnjo infrastrukture rudnika, železnice in celo posebnega pomola v pristanišču Bahfa Blanca. Ta dogodek je najbolj pereč konflikt med obema državama in srečanje predsednic se prelaga in zavlačuje, kar tudi ne pripomore k optimizmu.
Vse nekam usiha, in občutek ni pozitiven. Medtem, ko se politične stranke združujejo ob bližanju volitev, vlada še vedno upa na uspeh, ki bi ji zagotovil možnost ustavne spremembe in ponovne kandidature gospe Cristine. Zanimivi so premiki v upornem pe-ronizmu. Pred dnevi so se sestali Moyano, De la Sota in Lavagna. Če Sciolija vlada dokončno postavi ob steno, bi se pridružil tej skupini?
BRALI SMO
Na čem graditi zdravo Slovenijo?
SLOMSKOV DOM
Občni zbor
Z datumom 23. 1. 2013 je nam že znana Urška Makovec, pod gornjim naslovom objavila na spletni strani Casnik.si članek, ki obravnava slovensko skupnost v Argentini. Vreden je, da ga preberemo. Ob njem pa naj vsak (oseba, ustanova, skupnost) premisli, v koliko je vreden (smo vredni) pohvalnih besed in trditev, ki nam jih namenja.
Opazujem precejšnjo bedo slovenske družbe na mnogih področjih in se sprašujem predvsem, kaj storiti, da čez deset, dvajset let ne
Urška Makovec
bo še vedno tako, kot je danes, ampak bolje. Trenutne politične mahi-nacije so zunaj mojega dometa in jih bodo morali reševati predvsem drugi, na dolgi rok pa je marsikaj v rokah vseh nas.
V tem duhu sem doživljala tudi svoj obisk slovenske skupnosti v Argentini konec minulega leta. Ni bil prvi (in - če bo Bog dal - gotovo ne zadnji), zato lahko rečem, da ne gre za »ljubezen na prvi pogled« ali čustveno poveličevanje neke »eksotične vrste Slovencev« tam čez Lužo. Na podlagi zdaj že večletnega stika z našo politično emigracijo lahko najdem veliko odgovorov na vprašanje, zakaj je pri nas tako in pri njih drugače.
Biti med našimi ljudmi v Argentini je kot biti doma. Zares doma. Ali na pravem oddihu, na duhovnih vajah. Ne potrebuješ filtrov, ne ko govoriš ne ko poslušaš, ker veš, da vsaj v temeljih nič od slišanega ne nasprotuje tvojim prepričanjem. Lahko le srkaš domoljubje, lepo slovenščino, veselje do življenja, svežino, se polniš z njihovo duhovno in intelektualno močjo. Od kod vse to?
1. POZNAVANJE ZGODOVINE
Pa ne le, da se jo učijo v slovenskih sobotnih šolah, ampak o njej poslušajo tudi od svojih starih staršev, se zavedajo njene pomembnosti za prihodnost. Ne govorim le o poznavanju resnice glede dogajanja med drugo svetovno vojno in po njej. Govorim o celotni slovenski zgodovini, iz katere je rastel slovenski značaj. Vsak pozna rojstne kraje svojih starih staršev, svoj rodovnik, življenjske zgodbe svojih prednikov. Tako ve, od kod prihaja in kdo pravzaprav je, in zato tudi, kam lahko gre.
2. ODPuščANJE
Politični emigraciji je bila odvzeta domovina, zaradi pobojev in izseljevanja je marsikdo ostal brez družine. Razlogov za žalost, travme, pesimizem in zamere gotovo ni manjkalo. Pa ničesar od tega ni čutiti. Mogoče le žalost, ko govorijo o stanju duha v Sloveniji. Sicer pa se od njih lahko učim, kaj za kristjana pomeni vstali Kristus - zmaga življenja nad smrtjo, odpuščanje namesto zamer, veselje namesto sovraštva, svoboda namesto zagrenje-nosti. Če bi v Sloveniji ljudem dali
orožje, bi me zelo skrbelo, da ga ne bi kdo tudi uporabil, tam pa je jasno, da se ga ne bi dotaknili, čeprav bi pred njimi stali njihovi krvniki.
3. skupni temelji
Slovenska skupnost v Argentini stoji na enotnih temeljih - črpa iz poznavanja resnice o slovenski zgodovini, zvestobe slovenstvu in trdnosti v veri. Morda je nekoč k enotnosti prispeval tudi komunizem kot zunanji sovražnik, a ga že dobrih dvajset let (vsaj formalno) ni več. Danes je očitno, da bi že propadla, če bi bila to njena edina vez. A skupnost živi dalje, ker je že od nekdaj živela zaradi višjih vrednot.
V Sloveniji imam vedno občutek, da sem v minusu. Karkoli začnem, se moram najprej izkopati iz blata, šele nato pa lahko gradim nekaj novega. Zapletamo se z najosnovnejšimi vprašanji, ki nam bi morala biti že zdavnaj jasna, če želimo kaj ustvarjati, zato ne pridemo nikamor. Če pa so, nasprotno, temelji vsem jasni, izhodišča nesporna, se lahko ustvarja. Nikakor ne morem reči, da med rojaki v Argentini ni razprtij, a ko govorijo o zgodovinskih, verskih, moralnih, domovinskih vprašanjih, so stvari jasne. Različnost mnenj, ki se pojavlja, je kvečjemu ustvarjalna -spodbuja zdravo tekmovalnost in inovativnost.
4. ORGANIZIRANOST
Po eni strani se zdi, da so naši rojaki ob prihodu v Argentino preprosto »čutili«, kaj vse potrebujejo, da bo skupnost zaživela in se ohranila, po drugi strani pa dobimo vtis, da je bilo vse skrbno načrtovano. Šolski sistem, mladinske organizacije, politična dejavnost, šport, kultura - nič se ni zgodilo kar tako, zato je nepošteno govoriti o »argentinskem čudežu«. Ni čudež, je sad trdega, vestnega, odgovornega dela.
Pomemben vidik organiziranosti pa je tudi dejstvo, da se tisti, ki so vključeni v te organizacije »spontano« učijo prevzemati odgovornost, delati v skupini, voditi, nastopati, pogajati se, delati za skupno dobro, strateško misliti, ... Iz takih struktur rastejo odgovorni državljani.
5. ŠOLSTVO
Dobro šolstvo je temelj vsake skupnosti. Ob sobotah se od vrtca do srednje šole otroci in mladostniki zbirajo po slovenskih domovih. Pouk začnejo vsi skupaj - s slovensko in argentinsko himno ter dviganjem zastav. Potem jih čakajo slovenščina, slovenska zgodovina, verouk, petje, zemljepis Slovenije, etnografija, filozofija, svetovni nazori, retorika, ... Primerjave z našim šolstvom si raje ne privoščim.
6. človek je telo, duh, duša
Ni treba posebej govoriti o mnogih dejavnostih, ki potekajo v slovenski skupnosti. Njeni voditelji niso hoteli ustvarjati elit ali je paralizirati s poudarjanjem le ene od komponent človeške osebnosti, ampak so razvijali vse razsežnosti in potenciale, vzgajali celotno družbo.
7. RELATIVNA ZAPRTOST
Pogost je očitek, da je skupnost zaprta - najprej za Neslovence, pa tudi za ljudi, ki niso čisto po njenih merilih. Mislim, da deloma drži, a le to jo ohranja pri življenju. Samo poglejmo na primer Nemčijo, ki
je že ugotovila, da jo pretirana odprtost vodi v pogubo. Jasno je, da vsesplošno sprejemanje vsega, kar »pride mimo«, ni sprejemljivo. Samo določena mera pravil in omejitev lahko zagotovi red in napredek. Ob tem je treba poudariti, da v skupnosti najdemo veliko število narodnostno mešanih zakonov, ki se odlično vključujejo, kar dokazuje, da ne gre za a priori odklanjanje drugih. Mnogim pa delovanje skupnosti in njena (delno toga) pravila ne ustrezajo, zato so jo zapustili, pa so kljub temu odlični ljudje, odlični Slovenci.
8. INTELIGENCA
Politična emigracija je imela to srečo, da so z njo odšli tako rekoč vsi preživeli slovenski izobraženci. Ti so s svojim znanjem in modrostjo lahko držali skupnost pokonci, jo organizirali in vodili do danes. Ni manjkalo ne filozofske podlage ne duhovne oskrbe ne podjetniške žilice. Zdi se mi, da so odlično združili tradicijo z izzivi sodobne družbe, saj je zastarelost v jeziku in navadah le stereotip, ki ga imamo o politični emigraciji. Rekla bi, da gre bolj za konservativnost, ki nam v domovini sploh ne bi škodila. In predvsem, voditelji skupnosti so videli ne le štiri leta naprej, niti ne samo do svoje smrti, ampak so imeli pravo, dolgoročno vizijo za skupnost.
9. velike družine
Dr. Iva Keržeta smo na oktobrskem Zboru kristjanov na Otočcu lahko slišali govoriti o nuji, da bi imela vsaka dobra slovenska družina vsaj pet otrok. Tega se med Slovenci v Argentini niso zavedli šele sedaj ob črnih demografskih trendih v svetu, ampak je bil to sad logičnega razmisleka, zdrave pameti, preprostega ekonomskega izračuna, če želite. Sodobni trendi so sicer tudi med njimi zmanjšali družine, a kljub vsemu še vedno ostajajo daleč nad povprečjem.
10. zvestoba bogu in domovini
Krona bitja, delovanja in obstoja slovenske skupnosti v Argentini je zagotovo zvestoba - Bogu in slovenstvu. Moti se, kdor še vedno misli, da je Argentina krščanska država. Nemorala in pranje možganov sta tam v nekaterih vidikih že presegla tovrstne »dosežke« v Sloveniji. Zvestoba krščanskemu izročilu tako ni samoumevna, ampak pravi biser v sicer razvrednoteni družbi. V državi, kjer kriminal in korupcija dobivata razsežnosti, ki si jih pri nas k sreči še ne znamo niti predstavljati, so Slovenci zgled delavnosti, vestnosti, odgovornosti. So najboljši ambasadorji Slovenije, ki je ne nosijo le na dresih naše nogometne reprezentance, ampak tudi na ustih in predvsem v srcu.
Ne gre se slepiti, da se tudi naše skupnosti po svetu ne soočajo s premnogimi težavami. Na tem svetu pač ni popolnosti, ni nebes. A kratko sem skušala pokazati, da je tudi slovenska družba lahko uspešna in polna življenja. Če seveda ne pusti, da jo zgodovina zasužnju-je. Če v Sloveniji zaradi ideološke ujetosti marsikdaj ne zmoremo razločevati, kaj je resnica in na čem graditi, postane ob duhu, ki veje med našimi rojaki v Argentini, to popolnoma jasno.
V nedeljo 17. marca se je zbralo članstvo Slomškovega doma na letnem občnem zboru. Ker letos ni volilno leto je odbor pripravil za občni zbor temeljit pregled dejavnosti v pretekli poslovni dobi.
Uvodoma se je predsednik mag. Pavel Brula s spominskimi besedami obrnil k umrlim v tej poslovni dobi: Marija Javoršek Koželnik, Valentin Javoršek, Tinka Jarc Marolt in Božidar Fink. S skupno molitvijo se je zbor poklonil spominu pokojnih.
Zatem so se zvrstila poročila: tajnica - dr. Marjana Poznič Mazieres, blagajnik -cont. Miha Bokalič, gospodar
-	Aleksander Kastelic, kulturni referent - cont. Marcel Brula, Slomškova šola - prof. Mateja Hribar Šmalc, mladci in mladenke - prof. Anka Smole Kokalj, farni odbor
-	lic. Jože Oblak in mladina SFZ-SDO - Branko Marinič. Predsednik mag. Pavel Brula je v svojem poročilu povzel vsebino iz prikazov odbornikov. Iz vsega povedanega je zasijala pestra slika življenja v Slomškovem domu. Zahvalil se je vsem odbornikom za njihovo vodstvo odsekov, kajti vložili niso le osebnega dela ampak so uspeli tudi
pridobiti številne sodelavce in pomoč. Opravljeno je bilo ogromno drobnega dela, pa tudi zahtevnih nalog, kar je lahko opazilo zavzeto članstvo. O mnogem je poročal tednik Svobodna Slovenija, posredno pa tudi radio Ognjišče in njegova spletna stran. Da je odbor gospodarno vodil ustanovo pove tudi podatek, da so prihodki od najemnin prostorov krili redne stroške Doma.
Predsednik se je nato zahvalil za mnogoletno delo odhajajočima sodelavcema: nadzorniku cont. Gregorju Hribarju in referentki za mladce in mladenke prof. Anki Smole Kokalj ter ocenil kot dragocen njun prispevek Slomškovemu domu. Na njuna mesta je odbor kooptiral inž. Jožeta Lenarčiča in An-drejko Vombergar Štrfiček.
V imenu nadzornega odbora je dr. Boris Štrfiček podal pregled in oceno od-borovega dela, poudaril preglednost poročil in predlagal njih sprejem in potrditev. Po sprejetju poročil in kratki debati se je predsednik mag. Pavel Brula zahvalil številnemu članstvu za udeležbo in sklenil občni zbor.
J. T.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Naša bodočnost
Je to velika uganka. Za vse. Kdo jo more in zna rešiti? Starejši si belimo glave. Nekateri mlajši gredo po našem zgledu in za nami, mnogi pa si s tem problemom bodočnosti ne delajo preglavic. Starejši gremo in odhajamo. Mlajši pa živijo svoj svet. Je to razumljivo in enako je bilo z nami, ko smo bili kot oni. Razlika je samo v tem, da smo mi mlada leta preživljali v vojni, v taboriščih ali na prisilnem delu in v revoluciji. Njim tega ni treba. Vse to vedo le iz našega pripovedovanja.
Danes ne živimo več v tistih razmerah in okoliščinah. Smo v izseljenstvu, po svetu in oni ne živijo v Sloveniji, kar bi jim bilo naravno. Obojni pa smo žrtve časa in drugih okoliščin.
Razumljivo je, da vsi, kolikor nas je, ne čutimo enako in da od mladih ne moremo in ne smemo zahtevati, da bi slovenstvo tako imeli pri srcu, kot mi. To se pozna že iz govorjenja jezika. Vemo tudi to, da se nobena izseljenska skupnost ni vrnila v svojo domovino. Morda nekateri posamezniki, ne pa kot celota.
In to bo prav gotovo tudi naša usoda. Ne moremo je spremeniti. V tem nismo izjema. Leta tečejo in čas hitro beži. Poznajo se že nekatere posledice. Jezik - govorni ali pismeni, je že pri mnogih težava. Časopisov in knjig ni več toliko kot je bilo to v začetku. Branje ni kot nalezljiva bolezen in je kakor deveta dežela ali deveta briga. Ostale stvari, krajevni domovi, šole in še in še ... kar jih imamo, je pa tisto, kot je svoj čas dejal mons. Orehar: dokler bomo delali zastonj, ne za denar in ne za plačo, bomo še obstojali in delali naprej. Ko tega več ne bo, bo vse propadlo.
Čas je, da odpremo oči. Vsi! Starejši in mlajši in da naredimo, kar znamo in hočemo. Ni vse samo denar in ne moremo služiti dvema gospodoma. Idealizem je več. Slovenstvo je velike važnosti.
Doklej? Ne vemo. A odvisno je tudi od nas. Kar bomo storili, to bomo tudi imeli. Kakor si bomo postlali, tako bomo tudi spali. Uporabimo sposobnosti in izkušnje, ki jih imamo.
Ne pozabimo, da smo kristjani in božji otroci. To ni samo lep naslov. Nebeški Oče, ki nas je sprejel, nas tudi pričakuje in ne praznih rok.
Vztrajajmo tudi kot Slovenci. Vera, jezik in pesem naj nas odlikujejo. Kar smo sposobni in kar zmoremo, dajmo še drugim v korist. Ne glejmo samo na sebe. Vse delajmo skupno, mlajši in starejši, za naše in dobro vseh ostalih. Vsi bomo od tega imeli korist in lahko bomo rekli: bodočnost bo naša.
KNJIGA IN SPOMIN
dušan černe
Prijatelju Tinetu v spomin
Kdo med Slovenci v Argentini ni slišal o »Knjižnici Dušana Černe-ta« v Trstu? Če se morda ne spomni
odmevnega obiska njenih predstavnikov Marjana Pertota, Marjana Kravosa in Tomaža Simčiča leta 1987 v Buenos Airesu, Bariločah in Mendozi pa je gotovo postal pozoren na to ustanovo ob izidu »Bibliografije slovenskega tiska v Argentini«, ki jo je založila Černetova knjižnica istega leta. To delo knjižničarja Marjana Petota, ki je izšlo v dveh delih, se je nadaljevalo kasneje z monografijo »Slovensko gledališče v Argentini« (2008) in s knjigo »Lepa Vida ob Srebrni reki« (2011). Vsa ta dela so bila sad sodelovanja rojakov in ustanov v Argentini z avtorjem Pertotom in s »Knjižnico Dušana Černeta«, v kateri deluje.
Manj znan pa je, posebno med mlajšimi rojaki, človek, po katerem ima slovenska knjižnica v Trstu svoje ime. Zato smo lahko hvaležni »Krožku za družbena vprašanja Virgil Šček« v Trstu, za pravkar izšlo knjigo »Zvestoba vrednotam«, ki nam približa podobo Dušana Černeta in njegovih pobud.
Knjiga, ki jo je uredil ugledni publicist in slovenski javni delavec Ivo Jevnikar, ima 220 strani in več avtorjev. V Predgovoru nam urednik pove, da so prispevali k knjigi, poleg njega, svoje delo in zapise še Černetova sorodnica Marija Prijatelj, pa Drago Legiša, Rafko Dolhar, Zorko Harej, Saša Marte-lanc, Marjan Pertot in Lučka Kremžar De Luisa. Morda je prav sodelovanje tolikih piscev eden od razlogov, da knjiga, ki opisuje izrazito osebnost tega izrednega rojaka, osvetli hkrati na pester, zanimiv način tudi dogajanje na Tržaškem in Goriškem v najtežjih letih preteklega stoletja.
Dušan Černe (1916-1975) je bil sin Alojza Černeta, zavednega moža, ki je trpel fašistično preganjanje in bil član ilegalnih tigrovcev. Na ta način je Dušan že od malega doživljal stisko slovenske narodne manjšine v Italiji. Od svojega očeta je prevzel vrednote slovenstva, demokracije in krščanstva, katerim je ostal zvest do smrti.Te vrednote, ki so vodile Dušana Černeta pri delu na političnem, kulturnem in časnikarskem področju, so dediščina, ki jo ohranjajo in prinašajo novim rodovom tudi ustanove, ki nosijo njegovo ime.
Knjiga, ki povzema v prvih poglavjih Černetovo delo za slovenstvo v časih odpora proti fašizmu in proti komunizmu, posveča nato več poglavij opisu dela ustanov, ki nadaljujejo njegovo poslanstvo. Poznanje enega in drugega, bo pripomoglo, tudi s pomočjo te knjige, da bodo vrednote, katerim je Dušan Černe posvetil svoje življenje, varno vodilo še novim generacijam na vseh območjih slovenskega kulturnega prostora.
Marko Kremžar
Keltska razstava na Ptuju
Kaj so Kelti počeli v zahodni Sloveniji, kjer doslej ni bilo sledov o njih? Kaj med vojaškimi predmeti iščeta srp in lončenina? To sta le dve vprašanji, ki se zastavljata ob razstavi.
V Salonu umetnosti na Ptuju je vrata odprla razstava Keltskih konj to-pot, ki prihaja s Tolminskega, kjer so komaj pred dvema letoma odkrili zakopane konje, orožje in druge predmete keltskih bojevnikov.
Razstavo, ki zdaj prihaja v Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, so pripravili v Tolminskem muzeju, pod njo se podpisujeta avtorja Miha Mlinar in Teja Gerbec. Najdbe z območja Kobarida, ki datirajo v čas okoli leta 300 pr. K., so izjemnega pomena za arheologijo Posočja, Slovenije in srednjeevropskega prostora.
Kot številna druga arheološka odkritja je bilo tudi to naključno, ko so se v žlici gradbenega stroja pokazali železni in bronasti predmeti. Pokazalo se je, da gre za okostja več konj in posamezne kosti druge živali, pomešane z orožjem, vojaško opremo, deli konjske oprave in predmeti osebne noše. Večina najdb je povezanih s keltskimi konjeniki, nekaj predmetov (na primer železen srp, železova žlindra, bakrova talina in lončenina) pa je težje razložljivih, pojasnjujejo v Tolminskem muzeju.
Kelti so sicer zaznamovali mlajšo železno dobo velikega dela Evrope, od Španije in Francije do Britanskega otočja, srednjeevropskega prostora in Male Azije. V Sloveniji smo doslej Kelte glede na raziskano materialno kulturo 3. in 2. stoletja pr. K. prepoznali na Štajerskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji, medtem ko so na območju zahodne Slovenije keltski sledovi redki.
Dragi prijatelj: Naneslo je tako, da te nisem mogel spremljati na tvoji zadnji poti in se od tebe posloviti ob odprtem grobu.
Ne morem pa le zase ohraniti lepe spomine na tvoje zvesto prijateljstvo.
Prišel si med nas z zadnjim valom naše emigracije, ko so se spet lahko združile družine, ki so jih vojna, posebno pa revolucija in totalitarni režim v domovini, ločili. Z drugimi mladimi si se vključil v naše organizacije in prijateljske skupine in ta val je prežel naše delo in družabnost s svežim slovenskim duhom, prekaljenim s preganjanjem in zapostavljanjem.
Začel si izstopati med nami. Nadpovprečno izobražen in razgledan, inteligenten, duhovit, podkovan v skoraj vseh panogah, posebno še v slovstvu in matematiki, si bil protagonist in referent v organizacijah in na družabnih srečanjih.
Zaradi bolj boemske narave nisi teh vrlin usmerjal v osebno korist. A iz te narave si črpal svoj pesniški dar, svojo predanost skupnosti in doživljanje prijateljstva.
Ne bom opisoval plodnega dela, ki si ga opravil med nami, kot član akademskih organizacij, gledališke skupine, Kulturne Akcije, predavatelj, dolgoletni profesor na Srednješolskem tečaju, aktiven v politiki in pa seveda kot časnikar in urednik našega tednika Svobodna Slovenija. O tem bodo pisali drugi.
Oživljal bom le prijateljska in družabna srečanja v tistih prvih letih. Pri sestankih SKA-Da, kjer si bolj iz mode kot iz prepričanja zagovarjal liberalne poglede, kar je popestrilo naše debate. Na silvestrovanjih mladine na Markeževini si bil glavni protagonist. Naučil si nas prepevati tradicionalne zabavne študentske pesmi in organiziral si brucovanja po stari
V lepih, starih časih; Tomaž Kralj, Tine Debeljak in Franci Markež
slovenski šegi. Stavil si brucem duhovita vprašanja in jih potem v značilnem študentskem žargonu proglasil za popolne ignorante - ali pa še manj kot to - čemur smo seveda vsi ex--bruci navdušeno pritrjevali.
Ob poslavljanju Starega leta in pozdravljanju Novega, ko je nepozabni prijatelj Tomaž, kot novoletni dojenček, v plenicah prilezel iz zaboja, si nam duhovito našteval važne dogodke iz preteklega leta in nam napovedoval, kaj vse nas pa to leto čaka.
Hodili smo skupaj po ba-riloških gorah - prvič kot ska-dovci - prepevali in debatirali ob kresnem ognju, pri Jermanu pod Tronadorjem ali Pod skal-co na Catedralu, se kopali v mrzlem Tončkovem jezeru in tudi stopali na kakšne ne pretežke vrhove.
Zvesto si se udeleževal asa-
dov prijateljske družbe v Mer-lo, in nam med kulinarnimi dobrotami postregel tudi s kakšnimi znanstvenimi ali kulturnimi prikuski.
Začeli smo se poročati, dobivali druge obveznosti, nekateri so se preselili v notranjost dežele ali se izselili, a vez med nami se ni pretrgala. In potem, ko si se sam odločil za ta življenjski korak, si v naš krog pripeljal tudi ženo Katico.
Z leti se je pojavila bolezen, ki te je počasi, a neizprosno omejevala in ti onemogočala normalno življenje. Postajal si bolj redek gost na prireditvah in prijateljskih srečanjih. Danes si nas pa dokončno zapustil.
Dragi Tine, pravzaprav nas nisi zapustil, ker boš ostal vedno med nami.
Bog ti poplačaj delo in zvestobo.
Franci Markež
DARJA KOTER
Slovenska glasba
Zanimivo delo, za glasbenike, ne glasbenike, za vsakogar ...
Zgodovina je vedno zgodovina ljudi, narodov, nacij ... poleg splošne dobimo izrezke, redukcije z raznih zornih kotov. Vedno pa obstaja neka nit, ki poveže čase, dobe in dogodke, ali tema, na katero je ta vidik zgodovine osredotočen. Zato je tudi zgodovina glasbe povsem zanimiva za vsakogar, ker je, kot rečeno, zgodovina sama po sebi.
Študentska založba je v zbirki »Koda« izdala veliko delo Dr. Darje Koter »SLOVENSKA GLASBA«. V dveh delih, lepo, trdo vezanih, je pametno razdeljenih skoraj 900 strani na dve obdobji: od pomladi narodov donastanka Jugoslavije in od takrat do razpada le-te. V glavnem gre skozi akademsko glasbo, a ne prezira druge, in vsebuje fotografije, faksimile partitur in primerov. Skozi te strani se razbere torej tudi pomembno delo slovenske zgodovine zadnjih 150 let, še posebno, ker sta glasba in še bolj petje tako močno povezana z obstojem našega jezika, običajev in navsezadnje s samo značilnostjo naše nacije (kot nekoč rečeno: »Dokler bomo peli, bomo obstali.«).
Zato je to delo priporočljivo, zanimivo in pestro za brati. Sploh je pa še na mestu pohvaliti Študentsko založbo za vse njeno delo, v različnih zbirkah, z avtorji, kot so (in naj mi oprostijo ne omenjeni, a vse je težko imeti stalno v spominu, seznam je pa številen!) Kermauner, Šteger, Ku-
merdej, (naš) Simčič, Milek, Kralj, Šarotar, Kovačič, Kokelj, Ko-vič, Semolič, Jančar, Stefanija (O glas-benonovem, tudi »Koda«), Čar, Virk, Čander, Menart, Jo-vanovič, Mazzini ... in drugi, ter prevodi, kot, samo za primer, Deleuze, Kundera, ali (tudi »naše«) Ale-jandre Laurencich »Pusti me na miru« ... in seveda še in še. Nekatere od teh pisateljev smo tudi imeli priliko spoznati tu v Argentini.
Verjetno se bo ta zgodovina glasbe še nadaljevala in dopolnila, saj je od 1991 do sedaj že minilo preko dvajset let, in čez kakih deset bo morda dovolj dolga doba, da bi dodali še en zvezek in bi tako lahko imeli tri dele: od projekta zedinjene Slovenije do združenja v kraljevino, celo jugoslovansko obdobje in potem od osamosvojitve naprej".
Rok Fink
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
Jezus Kristus je vstal od mrtvih,
vstali bomo tudi mi!
Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini!
DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
VINCENCIJEVA KONFERENCA
Za letošnjo Veliko noč, želimo vsem veselja in radosti z blagoslovom Vstalega!
Zveza slovenskih mater in žena
Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike
		Mladini ter vsem rojakom želita vesele
		in blagoslovljene velikonočne praznike
-		Mladinski organizaciji SDO-SFZ
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
V 1«	• i	i • • • •	1	••
želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska Pristava
želi
vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike
Kristus je vstal, aleluja!
Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa.
Vesele praznike!
SLOMŠKOV DOM
pričakuje vas pri velikonočni sv. maši, po kateri bo skupni zajtrk.
Jezusova pot nas vodi preko križa do zmage, skozi trpljenje v poveličanje, skozi smrt v vstajenje. Pojdimo naprej v veselje, v večno alelujo!
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi
Naš dom San Justo
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni v nedeljo, 31. marca ob 8. uri k vstajenjski sv. maši v sanhuško stolnico nato v Naš dom na velikonočno akademijo in skupni zajtrk.
Vesele velikonočne praznike
vam želi
J. TALLERES CROVARA
RAZREZ NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, LASERSKO REZANJE, ŠTANCANJE IN KRIVLJENJE PLOČEVINE Juan S. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel. 4694 6655 Fax 4694 6677
Luvik S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene velikonočne praznike
Tel.: 4660-2363/0598
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom
PODRŽAJ CONSTRUCCIONES METALURGICAS
INDUSTRIJSKO METALURGIČNO PODJETJE
in montiranje strojev
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Vesele velikonočne praznike želi
casa conde
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
	Vesele velikonočne praznike želi	
	dr. Katica Cukjati	
	advokatinja	
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske		
	in nepremičninske razprave	
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638		
	Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure	
^SfflfrV

£
<m.
Blagoslovljene velikonočne praznike vam zeli
Tiskarna Vilko d. z o. z.
Tisk kakovostnih brošur, -vizitk/ map.
:
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires
Grafično oblikovanje
"IE s®
. -.	.->. v-
Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar
vD iT) m
ravn
-Suenos AiieS
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživete praznike Gospodovega vstajenja
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
UPLAC S.A.
FRENTES DE PLACARD DE ABRIR Y CORREDIZOS PUERTAS PLACAS-CORREDIZAS DE EMBUTIR
Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar
Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom
MADERAS GABER S.A.
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: info@gabermaderas.com.ar www.gabermaderas.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Blagoslovljene velikonočne praznike
v i • •
želijo
vsem Slovencem po svetu in domovini
^egelj in Sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel./Fax: 4454-9329 / 4655-4070 E-mail: pregeljamoblamientos@yahoo.com.ar
Blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja želi vsem rojakom
tecnica elemec s.ai.c.i.ya.
instalaciones electromecanicas y montajes
Pedernera 552/60 C1496EEL Buenos Aires Tel.: 4611-4474 (rotativas) Fax: 4613-3528 e-mail: teen icaelemec@tecnicaelemec.com. ar
Vesele velikonočne praznike vam želi
Tel./fax: 4623.2932 / 4623-4936 semele@uolsinectis.com.ar
iA
- -.
Vesele velikonočne praznike vam želi
MARJANA POZNIČ
odvetnica - prevajalka
Lavalle 1290, Piso 4 0f.402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mariana.poznic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Želi vesele velikonočne praznike
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recälculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion
Belgrano 181 - 6° B - (1704) Ramos Mejia -Tel.: 4469-2318 / Cel.: 15-6447-9683 / farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andres Kocmur
Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales
Montesquiu 510/520 - C.A.B.A. (C143FCF) Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom
BAJDA sni.
parketi
Ob teh praznikih se tudi spominjamo našega ustanovitelja, pok. Pavleta Bajda
www.bajda.com.ar
Vesele
velikonočne praznike
želi Slovenska kulturna akcija vsem
Slovencem v Argentini, domovini in po svetu.
Estudio Dobovšek
O D V E T N I K I
Želi blagoslovljene velikonočne praznike
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal Tel/Fax 54-11-4602-7386 - E-mail: estudio@estudiodobovsek.com.ar www.estudiodobovsek.com.ar
Vesele praznike želi vsem rojakom
DR. ANDREJ FINK
ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI
Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure
Janez Urbančič
Želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike!
*	obnavljanje lesa	* posebni efekti
*	dekorativno pleskanje * umetnostno slikanje zidov
Tel.: 4441-8922 / Cel.: 15-6052-8809
Vesele velikonočne praznike Vam želi
inž. Tone Kastelic
Železobeton	Cel.: 15-6507-5549 / Tel/Fax: 4753-5596
Ifämar
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar
Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
„Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je napovedal."
VESELO VELIKO NOČ
želi vsem Slovencem
briganti
Usnjeni čevlji in suknje
QwsnKsns'Ji-«^ on h o «k« -in h h	n	ne/no/h o hv-hq
Prvi festival velikonočnih butaric
Prinašanje najrazličnejših butaric k blagoslovu na cvetno nedeljo, eno nedeljo pred veliko nočjo, je prava slovenska posebnost. Poznamo zelo veliko poimenovanj, pa tudi oblik teh
butarica, lahko tudi samo butara, pogosto jim rečejo tudi žegenj. V Prekmurju in na Štajerskem poznajo snop, presmec ali pregelj, na Dolenjskem imajo pu-šelje ali žegne, v Beli kraji-
butaric.
Prav to raznolikost so želeli predstaviti v Budnar-jevi muzejski hiši v Palovčah nad Kamnikom s prvim festivalom velikonočnih butaric. V Budnarjevi hiši si je bilo mogoče ogledati, kako nastajajo ljubljanske, palov-ške in dolenjske butarice. V razstavnem prostoru v kleti pa so pripravili razstavo butaric, kakršne poznajo v različnih krajih po Sloveniji.
Obiskovalci so lahko izvedeli marsikaj zanimivega o pomenu in simboliki butaric ter o tem, kako so jih naši predniki uporabljali za zaščito pred različnimi nesrečami.
Izdelava butaric spominja na prihod Jezusa v Jeruzalem. Takrat so verniki tla, po katerih je hodil, pred njim prekrili s palmovimi vejami. Zdaj na cvetno nedeljo verniki v spomin na ta dogodek k sveti maši k blagoslovu prinašajo oljčne vejice in butarice.
Butarice zelo različno poimenujejo: v okolici Ljubljane poznajo izraz
ni pa dreneke. Na Gorenjskem poznajo beganico, v Kranjski Gori pa prakelj. Na Primorskem jim rečejo veja ali vivnik, obstaja pa še več drugih poimenovanj.
T. i. ljubljanske butarice, kakršne so poznali v Ljubljani in v okoliških naseljih,
pa so podobno kot ponekod drugod narejene samo iz naravnega zelenja - od pušpana, zimzelena, brinja, do vejic cipres in drugega zimzelenega rastlinja. Prava posebnost so butarice iz Ljubnega, kjer jim pravijo potice. Gre pa za najrazličnejše figure, ki predstavljajo predmete iz vsakdanjega življenja.
Zelo različno so butarice pozneje tudi uporabljali. Ponekod na Gorenjskem so fantje že med mašo morali udarjati z butaricami ob tla, da bi tako zagotovili srečo, drugod so morali po maši čim hitreje priti domov, ker naj bi bila živina tam, kjer bo prej dobila blagoslov med letom bolj varovana in zdrava.
Butarice so po maši najpogosteje zataknili kje za podstreho, tako da so dom zavarovali pred strelo. Zelo pogost pa je običaj, da so butarice po posvetitvi razdrli in njene dele razdelili po različnih prostorih in delih domačije. Ponekod
SLOVENCI IN SPORT
so pisane, saj so na nosilne palice v obročih, lahko pa tudi spiralah, nameščeni raznobarvni leseni oblanci. Med pisanimi oblanci so lahko tudi pasovi okrasnega zelenja. Palovške butarice
iz vejic iz butarice naredijo križce in jih razporedijo po domovih. Najpogosteje naj bi butarice ali njihovi deli varovali pred strelo, ognjem pa tudi pred drugimi nesre-
čami.
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi
FRANCI RESNI K
Zingueria standardy a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
želi vsem našim rojakom v Argentini in po svetu, še posebej pa našim bratom v ljubljeni Sloveniji, polnost velikonočnega veselja in blagoslov vstalega Kristusa.
Oblačila za delo in šport. Izdelujemo tudi po meri in Vaši želji elegantna oblačila za vse svečane priložnosti.
PLANICA JE SLAVILA SLOVENSKE SKAKALCE
Avstrijec Gregor Schlierenzauer je zmagal na prvi tekmi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Slovenski junak dneva pa je bil Peter Prevc, ki je z drugim mestom prvič dočakal posamične stopničke.
Drugi dan je slovenska skakalna reprezentanca v postavi Jurij Tepeš, Peter Prevc, Andraž Pograjc in Robert Kranjec zmagala na ekipni tekmi svetovnega pokala v Planici. Drugo mesto je osvojila Norveška, tretje pa Avstrija.
Piko na i pa je postavil tretji dan Jurij Tepeš, ki je zmagal na zadnji tekmi sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih (425,5 točke, 217 in 214 m). Na letalni-ci v Planici je bil drugi Norvežan Rune Velta (423,7 točke, 207,5 in 217,5 m), Peter Prevc, drugi Slovenec, pa je bil tre-
tji (422,5 točke, 218 in 212,5 m). Robert Kranjec je delil šesto mesto (406,5 točke, 206,5 in 209,5 m), mladi Andraž Pograjc, četrti slovenski predstavnik, pa je bil 24. (350,8, 186 in 185,5 m).
Na slovesni razglasitvi rezultatov je Gregor Schlierenzauer prejel veliki kristalni globus za sezonsko najboljši izkupiček in malega za točkovanje poletov.
Slovenije ne bo v Braziliji 2014
Slovenska nogometna reprezentanca je na peti tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 v Stožicah izgubila proti Islandiji z 1:2 (1:0).
Slovenci bodo naslednjo tekmo v kvalifikacijah igrali 7. junija, ko bodo gostovali na Islandiji. Za Slovenijo je v 34. minuti zadel Milivoje Novakovic, za Islandijo pa je bil v 55. in 78. minuti uspešen Gylfi Si-gurdsson.
c/ffiztLt fr
sabor europeo
eLAropeo
Želi vsem rojakom
blagoslovljene
praznike
Kristusovega vstajenja
Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires - Tel. 4658 4158
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OB DESETLETNICI
V	nedeljo bomo imeli proslavo 10. letnice Slovenske vasi v Lanusu. Saj je bilo že več desetletnic in več podobnih proslav. Toda lanuška je prav posebna. To čutimo tisti, ki poznamo razvoj Lanusa od prvih začetkov, ko nas je msgr. Hladnik popeljal pogledat leta 1948 prazno zemljišče, pa do danes, ko je tam okrog sto slovenskih domov, društveni dom, cerkve, mladinske, verske in druge organizacije, slovenski tečaji, pevski zbor, gledališka družina itd. Ko bi nekdo seštel vse ure trdega dela, od tedaj, ko so si naši prvi naseljenci v Lanusu s pionirsko požrtvovalnostjo in voljo gradili hiše, urejevali zemljišča, pa istočasno že mislili na organizacije in skupnost, pa do današnjega dne, bi bila to čudovito lepa bilanca.
MENDOZA
Izredne dogodke, polne notranjega veselja in globoke duhovne tolažbe smo doživeli mendoški Slovenci v zvezi z vesoljnim koncilom.
Ko je lani tukajšnji nadškof msgr. Buteler odhajal na koncil v Rim, so ga pri sv. Rozi naši pevci ob farnem prazniku pri g. župniku Tomažiču na pobudo g. dušnega pastirja Horna zaprosili, da bi odnesel s seboj naše pozdrave ljubljanskemu nadškofu Vovku. Z veseljem je seveda Prevzvišeni na to pristal. Odnesel je tedaj v Rim pozdravno poslanico. .
V	začetku novembra je naš dušni pastir, č. g. Jože Horn, prejel pismo, ki ga je podpisal mendoški nadškof Buteler. ...
Prispelo pa je v Mendozo še eno, za nas vse predragoceno pismo: - Rim, 25. oktobra 1962 -Dragim rojakom in njihovemu dušnemu pastirju v Mendozi!
Prisrčno in vdano pismo, ki ste mi ga pisali in ki mi ga je Vaš tamkajšnji nadškof v svoji ljubeznivosti in ljubezni do vas osebno prinesel na moje stanovanje, me je izredno razveselilo. Vesel sem, da je seme verske in narodne vzgoje v vas padlo v dobro zemljo in rodilo obilne sadove. Ostalo je v vas in v klasje gre, kar so vas učili vaši duhovniki in vaše verne slovenske matere. ...
Ostanite na tej poti stanovitni in prejmite v ta namen moj nadškofovski blagoslov! (Anton Vovk)
Bb
Slovenci po svetu
Italija. Znani slovenski pesnik in pisatelj Stanko Janežič je izdal v založbi Mladike v Trstu svojo novo knjigo z naslovom »Moja podoba«. So to pesmi v prozi, ki so razdeljene v naslednje cikluse: Dom, Tujina, Srečanja, Tuskul, Slovo od Rima, Planine, in Pogovori. Knjigo, ki obsega 121 strani je opremil z izvirnimi lesorezi slikar Avrelij Lukežič, natisnila jo je tiskarna Graphis.
Svobodna Slovenija, 21. marca 1963 - št. 12
RESUMEN DE ESTA EDICION
BELA POMLAD
Na veliki ponedeljek so zimske vremenske razmere in burja po vsej Sloveniji povzročale težave v prometu. Ob snegu je ponekod padal tudi leden dež. Vreme je botrovalo več prometnim nesrečam in zdrsom vozil. Največ težav je bilo ponovno na primorski avtocesti. Po navedbah meteorologov tako mrzlo konec marca ni bilo že 50 let.
NAJPREJ eden, POTEM SE dva
Na misijo EZ za usposabljanje oboroženih sil Malija je odšel prvi slovenski vojak. V prvi polovici aprila bosta v Mali odpotovala še dva vojaka. Slovenija je večkrat izrazila interes za aktivno sodelovanje pri prizadevanjih EZ za reševanje krize v Maliju, vlada pa je 6. februarja sklenila, da v misijo EUTM napoti do štiri pripadnike Slovenske vojske z možnostjo rotacij.
novi prostori za kontrolo letenja
Kontrola zračnega prometa Slovenije se je preselila v nove prostore na Brniku, kjer so odprli tudi nov Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa. Vrednost investicije, ki jo je družba v celoti pokrila z lastnimi sredstvi, je okoli 27 milijonov evrov.
SLABE OCENE
Slovenija se je po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF-FMI) znašla v negativni spirali finančne krize, fiskalne konsolidacije in slabih bilanc podjetij, kar še podaljšuje recesijo. Da bi prekinili to spiralo in znova zagnali gospodarstvo, je potrebno takojšnje ukrepanje politike, meni IMF-FMI.
Banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije ustvarile 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je medtem znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več kot se je sprva ocenjevalo.
mlekarne v hrvaške roke
Hrvaška družba Dukat je objavila namero za prevzem Ljubljanskih mlekarn. Potem ko je pred kratkim že postala lastnica 50,28-odstotnega deleža mlekarne iz Ljubljane, bo najpozneje do 19. aprila objavila ponudbo za prevzem še preostalega deleža.
PORTAL ZA ELEKTRONSKE KNJIGE
Začelo se je testno obdobje delovanja novega slovenskega spletnega distribucijskega portala za elektronske knjige Biblos. Ta bo v prvi fazi omogočal izposojo e-knjig, nato pa bo ponudil tudi spletno knjigarno. V testnem obdobju, ki bo predvidoma trajalo do konca junija, sodeluje deset slovenskih knjižnic. Pobudnik, skrbnik in programer sistema je Študentska založba.
PO SVETU
POMOč CIPRU
Finančni ministri držav v območju evra so v ponedeljek s težavo le dosegli dogovor o programu do desetih milijard evrov pomoči za Ciper. Najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so sedaj zavarovane vse bančne vloge do 100 tisoč evrov. Znano je že tudi, da bodo denarne vloge v največji ciprski banki, ki so višje od 100 tisoč evrov, enkratno obdavčene v višini približno 30 odstotkov. Tekom zasedanja se je sicer v Nikoziji zbralo približno sto protestnikov, ki so nasprotovali dogovoru, ki bi škodoval Cipru. Dogovor namreč predvideva zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki naj je nebi bilo mogoče rešiti, ter prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus. Banko Laiki bodo razgradili takoj, na »dobro« in »slabo«. Po besedah predsednice mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde pa dogovor prinaša tudi boljšo rešitev za varčevalce in vlagatelje.
ITALIJANSKA VLADA V SESTAVI
Mandatar Pier Luigi Bersani je v ponedeljek nadaljeval pogovore za sestavo italijanske vlade z največjimi sindikati in največjimi strankami, med drugim tudi srečanje z vodstvom svoje levosredinske Demokratske stranke. V sredo pa naj bi predsednika države seznanil tudi z rezultati posvetovanj. Bivši premier Silvio Berlusconi je sicer Bersanija ponovno pozval, k sestavi skupne koalicije. V nasprotnem primeru, bi po mnenju Berlus-conija morali čim prej razpisati predčasne volitve.
MRAZ NOčE ODITI
Zima se je z vsem zamahom vrnila tudi v Rusijo in Ukrajino. Državi je zajel najhujši snežni vihar v zadnjih
desetletjih; v naslednjem tednu pa naj bi zapadlo toliko snega, kot so ga nazadnje izmerili pred 50 leti. Številni kraji so že ostali brez elektrike, v Ukrajini pa je na pomoč priskočila tudi vojska. V Moskvi sneg sicer veliko težav povzroča v prometu, kjer nastajajo več kilometrske kolone. V Kijevu pa so javne službe in podjetja povečini zaprta, mnogi delavci pa so ostali doma. Oster mraz in sneg povzročata težave tudi na severu Italije, kjer so v ponedeljek morali prekiniti železniško povezavo Benet-ke-Trst, sicer pa o težavah v prometu povzročajo tudi iz drugih držav.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrejka Dolinar, Vladimir Kos, Metka Mizerit, Urška Makovec, Jernej Tomazin, Marko Kremžar, Franci Markež in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
FELICES PASCUAS DE RESURRECCION
Ha terminado el tiempo de cuaresma y ha llegado el momento de conmemorar la pasion, muerte y resurreccion de Cristo. Despues de su entrada triunfal en Jeru-salen, que revivimos el domingo de ramos, ahora nos toca asistir a la institucion de la Eucaristfa, rezar junto a Jesus y acompanarlo en el doloroso camino que termina en la cruz. Es tiempo de hacer una pausa en nuestro correr co-tidiano y en nuestro trabajo, para cultivar los valores de la cristiandad junto a nuestras familias y alabar al Cristo resu-citado que vencio a la muerte, al pecado y nos dio la vida. Lo importante de este tiempo no es el recordar con tristeza lo que Cristo padecio, sino celebrar y revivir su entrega por amor a nosotros y el poder de su Resurreccion. A todos los colaboradores, suscriptores y lectores del semanario les de-seamos una muy feliz Pascua de Resurreccion.
ASUMIO EL GOBIERNO
Ya se hizo cargo del timon de Eslovenia la nueva coa-licion, bajo la batuta de Alenka Bratušek la primera mu-jer presidenta de gobierno. No son pocas las dificultades que debe enfrentar, dada la situacion economica y finan-ciera del pafs. Entre las congratulaciones recibidas figura la del arzobispo de Ljubljana, Mons. Anton Stres, quien tambien formulo las expectativas de la Iglesia para con el nuevo gobierno. (Pag. 2)
iQUIEN FUE DUŠAN ČRNE?
Muchos^ en la Argentina oyeron hablar de "la bibliote-ca Dušan Črne" en Trieste. Las razones de que el termi-no resulte familiar puede ser porque sus representantes (M. Pertot, M. Kravos y T. Simčič) visitaron a la Argentina en 1987 o por que en ese mismo ano la editorial publico "La bibliograffa de la prensa eslovena en la Argentina" o su continuacion temporal: "El teatro esloveno en la Argentina" (2008) y el libro "Lepa Vida ob Srebrni reki" (2011). Un poco menos conocido es el hombre por el cual la biblioteca/editorial se llama asf. Es por eso que en Trieste publicaron un libro que nos acerca la vida de Dušan Černe. Ivo Jevnikar compilo las colaboraciones de destacadas figuras que escribieron sobre la historia personal y las iniciativas de Črne, junto con la obra del propio Dušan en 220 paginas. El padre de Dušan padecio la per-secucion fascista, asf desde pequeno experimento la an-gustia de la minona eslovena en Italia. De su padre tomo los valores eslovenos de la democracia y el cristianismo, pilares a los que permanecio fiel - en el campo polftico, cultural y periodfstico - hasta su muerte. Valores que son el patrimonio que conservan y llevan a las nuevas genera-ciones las instituciones que llevan su nombre. (Pag. 3)
LA MUSICA ESLOVENA, 150 ANOS DE HISTORIA
La editorial "študentska založba" en su coleccion "Koda" publico en dos tomos de casi 900 paginas la historia de la musica eslovena desde la primavera de las na-ciones hasta la cafda de Yugoslavia. Su autora es la Dr. Darja Koter. La musica academica gufa la lrnea historica a lo largo de 150 anos, pero no desprecia a las demas. Se incluyen fotografas, partituras y facsfmiles. (Pag. 3)
RECUERDOS DESDE EL CORAZON
En este numero publicamos la carta de despedida a un gran amigo que fallecio en el mes de marzo: Tine Debeljak ml. Llego desde Eslovenia en la ultima oleada migratoria, cuando las familias pudieron volver a reunirse. Enseguida se convirtio en protagonista y referente en las organizaci-ones en las que participo y en los encuentros sociales. Los recuerdos se remontan a los jovenes anos en los que se dedico a la colectividad y a los amigos. Los anos pasaron, muchos se casaron y se mudaron; la amistad siguio intacta. Gracias. Siempre estaras presente entre tus amigos. (Pag. 3)
PROXIMA EDICION
Con motivo de los feriados del viernes Santo, el feriado puente turistico y del Dfa del veterano y de los cafdos en la guerra de Malvinas el proximo numero del semanario saldra a la calle con fecha 11 de abril.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OSEBNE NOVICE
DAROVALI SO
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 Gregor BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRO NOMIJA
od torka 'Sifi do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOvANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
sabor europco
poravnajte naročnino!
NEDELjA, 31. marca: Velika noč
PONEDELjEK, 1. aprila:
Igra Stari in mladi, ob
18.	uri v Carapachayu SREDA, 3. aprila: šolska seja voditeljic,
ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 6. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Marjana Zgonca, ob 20. uri v Našem domu San Justu. NEDELjA, 7. aprila: 59. misijonska tombola v Slovenski vasi
Koncert »utrip«, ob
19.	uri v dvorani Hladniko-vega doma.
četrtek, 11. aprila: Redna seja ZSMZ ob 14.30 v Slovenski hiši; ob 16. pa občni zbor.
SOBOTA, 13. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Članska večerja v Slomškovem domu. NEDELjA, 14. aprila: Maraton pro jMj 2013,
ob 10.30 uri v Našem domu.
Igra Stari in mladi v izvedbi igralske skupine Slovenske vasi, ob 18. uri na Slovenski Pristavi.
ČETRTEK, 18. aprila: ZSMž San Martin vabi na mesečni sestanek ob 16h v Domu. Govoril bo dip. časnikar g. Tone Mize-rit o argentinski in slovenski politiki. Vsi lepo vabljeni tudi možje in mlajše žene. PETEK, 19. aprila: Koncert Marjana Zgonca, ob 20. uri na Slovenski Pristavi.
SOBOTA, 20. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELjA, 21. aprila: Občni zbor društva Slovenska Pristava, po sveti maši.
OSEBNE NOVICE
Krst
Na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Ana Ravnik, hčerka Aleksija in Vivijane Santesteban; botra sta bila Thomas List in Veröni-ca Santesteban. Krstil je delegat Jure Rode. Staršem čestitamo in želimo srečo!
Smrt
V Hurlinghamu je umrla Marta Troha roj. Čebulec (80). Naj počiva v miru!
se vidimo 11. aprila
Zaradi velikonočnih praznikov, državnega praznika 2. aprila in vmesnega »most« praznika, prihodnji teden Svobodna Slovenija ne more iziti. Naslednja številka bo tiskana z datumom 11. aprila.
Uredništvo in uprava
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN Carapachay 300.- pesov; NN Olivos 3000.- pesov; Marija Markež 300.- dolarjev; Vinko Rode 100.- pesov namesto cvetja na grob T. Debeljaku; NN Carapachay 200.- pesov; NN Hurlingham 200.- pesov; NN Martinez 500.- pesov; Joži in Biba Rus iz Chicaga 1700.- pesov, namesto
cvetja na grob Zalki Belič. Darovalcem Bog plačaj!
V	dobrodelni sklad ZSMž San Martin je
družina Voršič darovala $300.- namesto cvetja pok. Janezu Šušteršiču. Bog plačaj!
V	tiskovni sklad Svobodne Slovenije
je Vinko Rode daroval 100.- pesov namesto cvetja na grob Tinetu Debeljaku. Bog povrni!
59. MISIJONSKA VELETOMBOLA SLOVENSKE SKUPNOSTI V ARGENTINI VSI ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE
V NEDELJO 7. APRILA 2013 V ŠOLSKI DVORANI MARIJE KRALJICE V SLOVENSKI VASI V LANUSU
Svete maše ob 8, 10.30 in 11.30 v španskem, ob 9. uri pa v slovenskem jeziku. Ob 13. uri bo na razpolago kosilo Ob 15. uri pričnemo s klicanjem številk.
Priporočamo se za dobitke in pecivo.
Krajevne mladinske organizacije naprošamo za pripravo iger. Tombola bo ob vsakem vremenu.
RINCON DE MI PATRIA
Asociaciön Civil sin Fines de lucro Matricula 19197 Legajo 1/95350 CONVOCATORIA Asamblea General Ordinaria
El d^a 7 de abril de 2013 a las 10.30 hs. en la sede de la Asociaciön Civil sin fines de lucro "RINCON DE MI PATRIA" con domicilio social en la calle Ramön Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Martm partido de Gral. San Martm Pcia. de Buenos Aires, a efectos de tratar el siguiente orden del d^a:
1.	Apertura de la sesiön por el senor Presidente.
2.	Elecciön de dos asamb^stas para firmar el acta de la asamblea junto con el Presidente y el Secretario.
3.	Informe del senor Secretario.
4.	Informe del senor Tesorero, lectura y consideraciön de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y lectura del dictamen del örgano de fiscalizaciön del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2012
5.	Aprobaciön del Balance Econömico 2012.
6.	Elecciön de nuevas autoridades periodo 2013 - 2015
Juan Miguel Filipic Secretario
Daniel Zagar Presidente
»Pridi, zvesti služabnik«
V globoki žalosti sporočamo slovenskim rojakom v domovini, zamejstvu in po svetu, da je v Buenos Airesu, 10. marca odšel k Bogu po večno plačilo velik Slovenec, dolgoletni sodelavec in nad dvajset let glavni urednik našega lista
Valentin Bogumil Debeljak
Hvaležno ga priporočamo v molitev in blag spomin.
Svobodna Slovenija