Lo DELOVNEGA kolektiva sozd iskra Številka 18 — Leto XXI — 15. maj 1982 :va rič ti & n® “ ip< ahva’ na pre^ letr >o za’. iipr! jer^ jos«- va" aba!; 'd tuje16 ie^ i sve' ter- TnD?OVOR Z BOJANOM KLEMENČIČEM, GLAVNIM DIREK-ukjEM DO TELEMATIKA Telematika — v novo kakovost korak Bojan Klemenčič je z novim letom postal direktor nove in ene največ-letaae 0Vnil? organizacii Iskre, DO Telematika. Pred novo dolžnostjo je štiri 2^s°Pravljal profesionalno funkcijo izvršnega sekretarja predsedstva CK ,.na katero je prišel tudi iz Iskre. Čeprav nova dela in naloge opravlja «il naj dobre štiri mesece, smo ga naprosili, da bi v krajšem razgovoru razgr-novn*6 za razvoj Telematike ter povedal nekaj o trenutnem položaju te deiif ^e.veda smo povprašali še po osebnih spoznanjih in izkušnjah v 0(i*va|POlitik' 'n g°sPttdarstvu. Bojan Klemenčič seje razgovoru ljubeznivo nov0 ^'rih letih ste se vrnili v delovno organizacijo. Kako se vključujete po-p° v industrijski delovni proces? * ravzaPrav ne gre za pravo vrnitev, saj sem vsa štiri leta bil v delovnem raz uc gic za piavo vmiicv, saj sem vsa štiri leta on v delovnem Ve^erju v Iskri; čeprav sem sicer opravljal profesionalno politično delo. Pod Pa m* čas ni dopuščal, da bi podrobneje spremljal problematiko s Posetf-a tel?foniie- Tako mi vrnitev na to delo pomeni zahtevno nalogo, še P(Xph "• -----j~. • .... tiiui.wv lit* ivz viviv Z-tilll^VllU lldlU^U, NC dih vDeiSpričo izredne vitalnosti te panoge, saj so bili ta čas v številnih pogle- ' v panogi doseženi pomembni novi dosežki.« ene rf?rga|,'zacij° v kranjski Elektromehaniki ste prevzeli odgovorno delo vaš na,večjih delovnih organizacij v Kranju — Telematike. Kakšen je sedaj Program za reorganizacijo? pr ,jJ sprejeta že s 1. 1. 1982 in tudi obveznosti v nadaljnji samoupravni ^Obrazbi DO Telematika so konceptualno že odtlej uveljavljane s sa-p0sUPravrlimi sporazumi. Tako pravzaprav ne gre za nov konceptualni temveč le za uspešno izpeljavo zastavljenih ciljev. ISKRA COMMERCE ■ . 1 a uspcsno izpeljavo zastavijenin ciljev. vkr tre^a usposobiti vse dele delovne organizacije, za čim uspešnejše in ;jacevanje v proizvodni proces, za izpeljavo dohodkovnih odnosov v DO | _ j r-----------r ^^ wiiwixw v mil vzviiivrovz v v w nova uresničevanje zahtevanih razvojnih usmeritev na področju uvajanja m tehnologij v celotni proizvodni program. »N*ere 80 torei gtavne naloge kolektiva Telematike? nai haloge bi moral deliti po eni strani na tekoče naloge, po drugi strani pa na X °8e programskega prestrukturiranja, oz. perspektivnega razvoja. (Nadaljevanje na 2. strani) Pogodba za izvoz v Egipt Prizadevnost novega Iskrinega predstavnika v Kairu Boruta Ošabnika je že dala prvi večji rezultat. Iskra bo namreč v prihodnje prodala na egiptovsko tržišče vsako leto za najmanj milijon dolarjev širokopotrošniških izdelkov in telefonskih aparatov. Pogodbo o tem so podpisali konec minulega tedna, v petek 7. maja, lastnika egiptovskih trgovskih firm »Riz-kalla Company« Helmi Rizkala Ekla-dios in »IRACO« Azim Amer, z Iskrine strani pa direktor področja za izvoz v Afriko in za Bližnji vzhod iz Iskre Commerce Peter Virnik in direktor tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč Ljubo Slavkovič. i ‘Aviijfl<)>n »S-DRUŽEN! — UČINKO VIThJŠl« se nova delovna organizacija v okviru naše j^vrganizacije — Iskra Detla —tokrat prvič samostojno predstavlja naraZStavilN-: ie tu v'e. • ‘/'A '82. Nastop je usmerjen v prikaz aplikativne.programske opreme, razdeljen pa PWo/i e8meniov. Daljši prispevek o predstavitvi Iskra Delte na gospodarskem razstavišču 0 samiprireditvi bomo objavili r prihodnji številki našega tednika. LAVski SVET ŠIROKE POTROŠNJE gospodarski načrt sprejet ■tje, L; .e ayskem svetu Široke potroš' Poleg J6, . v Škofji Loki 19. aprila, so $e tokraf vPrašanj delegati — ti so obrav^ V .nov' zasedbi zbrali prvič — ttianjap'3*' ,U(*i problematiko spreje-tr°šnje8<|S!*10darskega načrta Široke po- ra- bti. ||j1 Ugotovili so, da so nesporazu- ma on° na PrejšnP seji delavskega •henta e!tl08°čili sprejem tega doku- v spicjciii icga uuku- 0 začasreSen'’ za*° so razveljavili sklep načrta :aem sprejetju gospodarskega . Crta in ; r vjciju gospouarsKega je ta h„. sPrejeIi novega, ki določa, da kument sprejet. 'sedbi PrVem zasedanju DS v novi za vUOl LVvJ V 11V vi Z-ti- jeda Seveje uila prva točka dnevnega *žv°liena o? mime nje na konstituiranju. Mojžp 8tablla Predsednik MARJAN 'n namp» °,ZD sPrejemniki iz Sežane datnem n!k Predsednika v tem man- LENc T^bdobju BOGDAN KO-danju ’r TG A, Reteče. Na zase-ršilni Sorov za gospodarjenje, organi- ■ nJtt Sn K I rvetece. ma zase- ?'ZVršilnih 11 'menovani tudi novi člani ------- or8anov DS Široke potrošnje litijsko jvujv, vi gam- |sam;,;" adrovske zadeve, za razvoj P^Vianja. L Politiko, imenovana je bila pro- ______ razvojno komisij po''t'ko, imenovana j s°svet in Za od,'kovanja pa časopisni ■ Ds je Uredn'ški pododbor. ianV,nada|jevanju pregledal in 'rezultatp Sn° Pos*ovanje DO in ocenil Podnovnl dosežene v letu 1981 kot Prečne. Podobna ocena velja fudi za pričetek letošnjega leta, saj zlogov za pretiran optimizem na osnovi informacije o poslovanju v prvem trimesečju res ni. Na vseh ravneh beležijo odstopanja od sprejetih usmeritev, akumulacija pada v vseh temeljnih organizacijah, v TOZD Sprejemniki v Sežani so »dosegli« celo izgubo v višini 20 milijonov dinarjev. Najslabše pri že tako črnogledi sliki je, da tudi napovedi niso preveč optimistične. Razkorak med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov se z napovedanimi skromnimi povečanji za širokopo-trošne izdelke ne bo zmanjšal, kvečjemu nasprotno. Slabo poteka tudi izvoz, ki močno zaostaja za načrtovanim pa še bi lahko naštevali — sedanja slika gospodarjenja Široke potrošnje je na moč resna! Gospodarski načrt Široke potrošnje za letošnje leto je, kot smo zapisali že v uvodu, slednjič sprejet. Hkrati s sklepom, ki je potrdil, pa so delegati potrdili tudi sklep o uveljavitvi načela svobodne menjave dela med TOZD in DSSS. Postopek naj bi bil opravljen predvidoma do konca letošnjega oktobra, ko bi se o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in DSSS opredelili v vseh TOZD na referendumu. Fleischman S pogodbo sta omenjeni dve egiptovski firmi postali ekskluzivna agenta za prodajo Iskrinega širokopotrošnega blaga na egiptovskem tržišču. Zavezala sta se tudi, da bosta vsako leto prodala za najmanj milijon dolarjev, predvsem izdelkov tovarne iz Reteč, sesalcev iz Železnikov in verjetno tudi televizijskih in telefonskih aparatov. Gostje iz Egipta so med obiskom v Sloveniji poleg tovarne v Retečah obiskali tudi TOZD TV Pržan, v Kranju pa TOZD ATC in TEA. Izvoz v Egipt je za Iskro še toliko bolj zanimiv zaradi obstoječega tristranskega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom. Po tem sporazumu plačajo uvozniki v teh treh državah le polovične carinske dajatve, če so blago kupili pri eni izmed podpisnic. LD Viktor Avbelj. Vinko Hafner. Janez Zemljarič. V petek, 7. maja se je prvič sestala in konstituirala republiška skupščina tretjega sklica v novi delegatski sestavi, ki je izvolila novo predsedstvo SRS, svoje predsedstvo in izvršni svet SRS. Za predsednika predsedstva SRS je bil izvoljen Viktor Avbelj, za predsednika skupščine SRS Vinko Hafner in za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič. J PRVA VOLILNA SEJA KOS Novo vodstvo sindikata Po izvolitvi delovnega predsedstva je na prvi volilni seji koordinacijskega odbora sindikata Iskre (bila je v torek, 11. maja), predsednik KOS Janez Kern obširno poročal o delu našega sindikata v preteklem mandatnem obdobju. (Gradivo za to sejo, vključno s poročilom, smo objavili v posebni prilogi našega glasila 17. 4.). V razpravi o poročilu se je prvi oglasil predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela, ki je poudaril pomembnost opravljenega sindikalnega dela, se zahvalil dosedanjemu KOS in njenemu predsedniku za dosedanje delo ter pozval novi KOS, naj nenehno deluje v interesu delavcev, solidarnosti in integralnosti Iskre. Tudi predsednik K PO SOZD Iskra Anton Stipanič je pozitivno ocenil dosedanje delo našega sindikata. Opozoril je na trenutne in prihodnje, zlasti gospodarske težave ki ne tarejo samo Iskre, temveč našo celotno družbeno skupnost. Poudaril je tudi nenehna prizadevanja za čimvečji izvoz, hkrati pa napovedal, da bomo v kratkem začeli razpravljati o projekciji Iskre do leta 2000. Tretji razpravljalec je bil član KPO Pavle Gantar, ki je dejal, da je v poročilu premalo poudarjeno sodelovanje sindikata v organih upravljanja in da je potrebno dati več poudarkov vlogi socialne politike, vprašanjem zaposlovanja, zlasti mladih in štipendistov Iskre. Potem, ko so razrešili dosedanji koordinacijski odbor sindikata, so navzoči izvolili ponovno za predsednika KOS Janeza Kerna, za podpredsednika pa Iva Virtiča. V nadaljevanju seje je predsednik Janez Kern na kratko povzel že objavljeni program dela sindikata za leto 1982—83. Ob koncu seje je KOS potrdil kandidate za nagrado Iskre, novega predsednika DS SOZD Iskra, delegate za zbor Iskrine interne banke in člane sindikalne komisije za šport in rekreacijo. D.Ž. S podpisa pogodbe za izvoz v Egipt. DO ISKRA KIBERNETIKA Težave kot spodbuda Direktorji temeljnih organizacij Iskre Kibernetike so v ponedeljek, 10. maja na kolegiju največ časa namenili obravnavi poslovanja delovne organizacije v prvem trimesečju. V tem kratkem obdobju delavci Iskre Kibernetike sicer niso uspeli doseči načrtovanih ciljev, glede na materialne možnosti in sedanjo gospodarsko situacijo pa so dokaj ugodno gospodarili. Iskra Kibernetika je še vedno ena največjih organizacij združenega dela v Kranju in v sestavi SOZD Iskra. Z novo organiziranostjo so se v marsičem spremenili odnosi na nekaterih področjih poslovanja. Prav tako je letos otežena primerjava rezultatov z lanskimi 9. maja je minilo J 7 tet od zmagovitega konca 2. svetovne vojne, hkrati pa je ta dan tudi obletnica osvoboditve mesta heroja — Ljubljane. Ko smo se te dni spominjali teh velikih dogodkov in jih tudi slavnostno obeležili, zlasti v Ljubljani z množičnimi partizanskimi pohodi, teki prijateljstva, in drugimi manifestacijami, smo se spominjali dni, ki so bili hkrati radostni, pa tudi trpek opomin na dolgo in krvavo obdobje našega štiriletnega osvobodilnega boja in 2. svetovne vojne. Vendar pa nam dan zmage in osvoboditve Ljubljane mora biti hkrati tudi pobuda, da se podobne vojne nikoli ne smejo več ponoviti. V obujanju spominov na milijone padlih mora v nas živeti zavest, da moramo z delom, socialistično predanostjo, samoupravljanjem in neuvrščenostjo sleherni dan in sleherno uro delati za mir na svetu, hkrati pa tudi biti pripravljeni na največje preizkušnje. obračunskimi obdobji. Pri utrjevanju nove organizacije so se delavci Kibernetike srečevali s številnimi problemi skoraj na vseh področjih dela. Tako v tem obdobju še niso mogli vzpostaviti ustreznega informacijskega sistema, ki bo postopoma samostojno zaživel. Poseben problem so težki pogoji gospodarjenja, ki od vseh delavcev zahtevajo kar največjo angažiranost pri reševanju tekočih nalog. Težave, ki vsak dan spremljajo poslovanje Kibernetike, so delavci sprejeli kot spodbudo za prizadevnejše delo na vseh področjih dela. Le v tem vidijo možnost, da dosedanja uspešna prizadevanja nadaljujejo tudi v prihodnje. Na poslovanje je tudi tokrat močno vplivala slabša preskrbljenost s surovinami in repromaterialom. Problemu z uvozom so se letos pridružili problemi na domačem trgu, ki še povečujejo uvoz materiala. DO Kibernetika je v prvem trimesečju dosegla 124,5 milijona din čistega dohodka za sklade. Zelo uspešna je bila pri realizaciji izvoza, saj je skoraj izpolnila dinamični plan. Iz pregleda glavnih elementov poslovanja je razvidno, da se je proizvodnja Kibernetike v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 27 %, izvoz za 18%, število zaposlenih za 1 %, uvoz je znižala za 26 %, celotni prihodek je povečala za 8 %, dohodek za 24 % in čisti dohodek za 18%. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je zna-(Nadaljevanje na 2. strani) rTelematika — korak v novo kakovost (Nadaljevanje s 1. strani) Naloge, ki so neposredno pred nami, so poleg zastavljenega koncepta, druge funkcije reorganizacije, predvsem jfe tu najprej vprašanje likvidnostnih problemov, za katere je potrebna vsesplošna mobilizacija vseh delavcev — zlasti odgovornih — v smislu čifhbolj gospodarnega poslovanja, uresničitve plansko določenih ciljev ter predvsem proizvodnih nalog pri uresničitvi plana proizvodnje. Druga naloga, ki sovpada s prvo, je bitka za čim večji izvoz. Prav izvoz, zlasti na konvertibilno področje pa j? ključ do uresničitve dolgoročno zasnovanih nalog pri prestrukturiranju naše delovne organizacije. Tu bo potrebno na eni strani realizirati tiste izvozne obveznosti, ki so že sprejete (v planu pred^ videvamo, npr. 100 % povečanje izvoza na konvertibilno področje v letošnjem letu). Potrebno bo torej pridobiti nova naročila, ki so pogojena s kvaliteto naših proizvodov in uresničitvijo naših obveznosti ter razvijati dolgoročne in kvalitetne oblike mednarodne menjave dela (kot primer: prenos tehnologije za telefonske hišne centrale in aparate v Turčijo, Zimbabve in na nekatera druga območja). Naš celotni proizvodni program in vsa naša razmišljanja in obnašanje moramo podrediti konvertibilnemu izvozu, od katerega je odvisna naša perspektiva. Pri tem bo potrebno doseči spremembe v miselnosti in delovanju — usposobljenosti, predvsem pa v angažiranosti na vseh področjih dela v DO. Do konca tega srednjeročnega obdobja je potrebno ob upoštevanju vseh vidikov razvoja in vlaganj doseči vsaj pokrivanje konvertibilnega uvoza z lastnim izvozom, kar pa seveda, glede na trenutno stanje predstavlja izredno pomembno nalogo. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa je nujno treba doseči, da bo izvoz na konvertibilno področje bistveno presegal uvoz. Naslednja kratkoročna naloga je zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za delo v DO (primer: skladišča za drag in zahteven repromaterial so v šotorih!) Tako razmišljamo, da bi v najkrajšem času morali zagotoviti ustrezne delovne in skadiščne prostore tako v Kranju, kot v TOZD MSO v Ljubljani, izgraditi pa moramo tudi ustrezni razvojni inštitut. Eden izmed bistvenih pogojev za boljše poslovanje je uvedba poslovnoin-formacijskega sistema, ki bo omogčal kvalitetno, učinkovito in predvsem pravočasno samoupravno in poslovno odločanje, za kar pa je nujno potrebno nabaviti ustrezno računalniško opremo. Osrednja in dolgoročna naloga pa je seveda prestrukturiranje proizvodnega programa. To pomeni velik tehnološki poseg ne le v našo delovno organizacijo, ampak je vezano na usposabljanje celotne Iskre. Težko si je predstavljati uspešno uvajanje proizvodnje zahtevnih, novih, integriranih digitalnih telekomunikacijskih in telematskih sistemov, ne da bi se usposobili na nekaterih ključnih področjih. Sem v prvi vrsti sodi mikroelektronika, za kar bo potrebno združev ati še ■ večja sredstva ter razvojni potenciali, ki bodo s svojo usposobljenostjo in opremo omogočali, da se bomo v splošnem tehnološkem razvoju v čim večji možni meri postavili ob bok vodilnim proizvajalcem v svetu. Tretja pa je produkcijska tehnološka oprema, ki je nujna za proizvodno osvajanje teh sistemov, predvsem z vidika doseganja čim manjše odvisnosti od uvoza. Programsko prestrukturiranje pa poleg vlaganj v opremo ni možno brez bistvenega povečanja števila strokovnih kadrov in poglabljanja njihove strokovne usposobljenosti ne le za osvajanje proizvodnje novih izdelkov, ampak predvsem z vidika njihovega plasmana tako doma, kot v tujini. Pridobivanju in usposabljanju kadrov in ustreznemu stimulativnemu nagrajevanju vseh kadrov bomo morali vseskozi posvečati več pozornosti in najti učinkovite1 rešitve v tem našem relativno kompleksnem poslovanju, kajti samo moralno in materialno stimulirani delavci bodo lahko kos zahtevnim nalogam, ki so pred nami.« Koliko Vam izkušnje iz političnega življenja koristijo pri delu v gospodarstvu, oz. kako so vam doslej izkušnje iz življenja v proizvodni delovni organizaciji koristile pri družbenopolitičnem delu? »Pravzaprav ne gre strogo ločevati političnega dela in dela v gospodarstvu, kajti velik del časa sem kot izvršni sekretar predsedstva CK 7.KS prebil na razgov orih s komisijami v OZD, kjer smo v razgovorih obravnavali ključna vprašanja samoupravnega in družbenopolitičnega razvoja in širše družbene skupnosti. To mi je omogočilo, da sem se seznanil s problemi številnih OZD v naši republiki, hkrati pa sem se v danem času spopadal s številnimi problemi in težavami gospodarske narave in uvidel tudi to, da je mogoče prena-' šati izkušnje iz primerov uspešnega premeščanja težav. Na drugi del vprašanja pa še tole: brez dvoma mi je delo v organizaciji, kot je naša Iskra in še posebej Telekomunikacije , spričo zahtev nosti in razvejanosti problematike, osebno koristilo pri dosedanjem političnem delu. Rezultati, ki jih je Iskra dosegala tudi z dobro mero odrekanja, da bi lahko uveljavljala lastno znanje, so lahko vsekakor vzpodbudni za marsikateri kolektiv.« Z 9. kongresom ZKS vaše politično delo še ni končano, saj ste bili znova izvoljeni za člana CK ZKS. Kakšno bo vaše nadaljnje politično delo? »Brez dvoma mi ponov na izvolitev v CK pomeni veliko priznanje in tudi veliko obveznosti za nadaljnje družbenopolitično angažiranje. Prav gotovo lahko pričakujemo, da bo vodstvo CK še v večji meri uresničevalo usmeritve, da morajo vsi člani CK v svojih okoljih in širšem prostoru čim bolj tvorno in prizadevneje uresničevati sprejeto politiko ZK. To pa je v sedanjem družbenopolitičnem trenutku velika odgovornost in bo seveda zahtevala tudi mnogo naporov ne samo odgov ornih funkcionarjev, ampak tudi vseh delovnih ljudi in občanov.« Mara Ovsenik Težave kot ISKRA—AVTOMATIKA Spodbudni rezultati delavcev. Njihov proizvodni program zajema montažo, umerjanje in kontrolo programskih stikal za pralne stroje, podsestave programskih stikal in pomožne releje PR 15 —17. V reprodukcijski verigi so neločljivo povezani s proizvodnim programom v TOZD Sestavni deli, TOZD Naprave za energetiko in TOZD Stikalni elementi. Zaostreni pogoji gospodarjenja v lanskem letu so slabo vplivali na poslovni rezultat tako produkcijske celote kot posameznih TOZD. Izražali so se milijonov din. Reproduktivna sposobnost z vidika ustvarjene brutto akumulacije prikazuje za leto 1980 višino 3,5 miljonov dinarjev , medtem ko se je konec preteklega leta zaključila z že omenjeno izgubo. Vzroke za znižano reproduktivno sposobnost moramo poiskati tako v zu- spodbuda (Nadaljevanje s 1. strani) šal 13.755 din ali 2h % več kot v letu 1981. Poslovanje posameznih temeljnih organizacij je bilo v prvem trimesečju različno in pod vtisom prizadevanj za čim večji izvoz na konvertibilni trg. Po doseženem delu čistega dohodka za sklade je bila najuspešnejša Tovarna števcev z 38 milijoni din, ki ji sledijo Stikala z 19 milijoni, Instrumenti s 17 milijoni, TSD z 12,4 milijona din in Orodjarna z 10 milijoni din. Za uspešno nadaljevanje zastavljenih nalog bodo v Iskri Kibernetiki poskrbeli za boljšo oskrbo proizvodnje s surovinami in repromaterialom z domačega trga in iz uvoza. Posebno pozornost bodo namenili tudi izvoznim naročilom, saj je položaj nekaterih TOZD že kritičen. Večje napore bo morala vložiti tudi DO Iskra Commerce. Še naprej bo treba analizirati zaloge, ki so se vrednostno precej povečale. Intenzivno se bodo nadaljevale priprave na uvedbo ustreznega informacijskega sistema. 7 ustreznimi sporazumi je treba urediti gospodarjenje z združenimi sredstvi. Hitreje bo potrebno izvajati naloge, ki so nastale z reorganizacijo kranjske Iskre. Delavci bodo v vseh okoljih obravnavali in ocenili poslovanje v prvem trimesečju, posebne analize bodo opravljene tam, kjer rezultati odstopajo od poprečja DO. Stalne naloge so tudi: prizadevanje za povečevanje izvoza, skrb za kvaliteto izvoza, izboljšanje likvidnosti ter večjo delovno zavest vseh zaposlenih. Doseženi rezultati poslovanja Kibernetiki dajejo dobro osnovo za uspešno delo v prihodnjih mesecih. Alojz Boc * v nanjih, kot notranjih dejavnikih. Med zunanje lahko uvrstimo porast cen re-promateriala, surovin in ostalih porabljenih sredstev, ki so rastla hitreje kot celotni prihodek. Rezultati kažejo, da je celotna produkcijska veriga lani porabila za 100 enot celotnega prihodka 65 enot porabljenih sredstev, v letu 1981 pa že 68 enot. Od tega se delež TOZD Releji giblje od 0,68 na 0,78. Medtem ko so pomanjkanje virov za obratna sredstva reševali z dragimi kratkoročnimi krediti, kar se močno odraža v rasti obresti. Med notranje vzroke pa moramo šteti predvsem neurejene cenovne odnose med omenjenimi štirimi TOZD, premajhen nadzor nad stroški ter pomanjkanje naročil. Na zadnjem zasedanju DS DO so bili med drugim sprejeti tudi ukrepi za izboljšanje reprodukcijske sposobnosti TOZD, ki sta poslovali z izgubo: — uvesti zaostren nadzor nad vsemi vrstami stroškov — znižati zaloge zaradi sprostitve obratnih sredstev — urediti cenovne odnose med TOZD — ms pridobitvijo novih kupcev ponovno doseči ustrezno priznanje za vloženo delo in sredstva. Hkrati sta bili z namenom, da se podrobneje ugotovi vzroke nastalih izgub in predlaga vsebina sanacijskih programov, na predlog poslovodnega odbora Avtomatike imenovani dve sanacijski komisiji. TOZD Programska stikala in releji je nastala ob reorganizaciji bivše TOZD TELA, ko so se konstituirale štiri nove TOZD materialne proizvodnje in ena delovna skupnost. Do 1978. leta je potekal del proizvodnje v obratu v Makolah in Poljčanah. V začetku 1979. leta pa je bila v okviru občinskega praznovanja delovnih ljudi in občanov Slot enske Bistrice v Makolah otvoritev novega tovarniškega poslopja že konstituirane TOZD. Investicije in tehnološka specializacija v omenjeno TOZD je temeljila na osnovnem načelu o programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti delovnega procesa v Avtomatiki in sicer, da naj v TOZD materialne proizvodnje načelno združujejo delo delavci, ki proizvajajo tehnološko specializirane proizvodne programe, faze dela. Na ta način smo se tudi aktivno vključili v ustanavljanje novih, oz. dograjevanje obstoječih dislociranih enot na manj razvitih območjih Slovenije. Z razširitvijo prostorskih zmogljivosti se je v občini odprla možnost za zaposlitev cca 200 delavcev, predvsem žensk. Delež zaposlenih žensk je bil v skupnem številu zaposlenih na tem področju močno pod republiškim povprečjem, saj je dosegel okrog 35 %. Danes združuje v tej TOZD delo 341 predvsem v znižani reproduktivni sposobnosti in v tem, da sta TOZD Naprave za energetiko in Releji končali poslovno leto s pokrito izgubo zaradi nedoseganja čistega dohodka. Slednja v višini nekaj več kot 7 • Angažiranje na dolgoročnih ukrepih pa poteka predvsem v smeri raziskave tržišča s sočasnim določanjem globala možnega obsega prodaje, predvsem relejev na tuja tržišča, kar bi prispevalo k strukturnemu znižanju fiksnih stroškov. V okviru DO pa so vezani na intenzivnejši razvoj novih izdelkov, ki bodo delavcem v Makolah omogočili dohodkovno bolj uspešno poslovanje. Franc Bečan v vzdrževanju keramike. V TOZD Keramika iščejo boljše rešitve Prvič sem spoznal dobršen del proizvodnega programa sedanje TOZD Keramike v letu 1970-71 kot kalkulant v TOZD Feriti, kjer so takrat proizvajali VF keramiko. Že takratni obračun je pokazal, da proizvodnja VF keramika ni rentabilna, kljub temu, da smo jo proizvajali za enega samega kupca; le-ta je naše izdelke Analiziral in zelo uspešno posloval! Pred slabim letom dni sem se zaposlil v TOZD Keramika in ugotovil, da se v uvodu opisano stanje v 10 letih ni bistveno spremenilo. Dva finalista — TOZD UPORI in Keramični kondenzatorji, ki sta bila v našem proizvodnem programu udeležena v letu 1980 še z nad 90 % poslujeta zelo uspešno, TOZD Keramika pa je bila v veliki izgubi in na robu stečaja. Pričakovali smo, da bomo v letu 1981 začeli poslovati na načelu dohodkovnih odnosov, vendar le-ti še niso zaživeli. Kljub temu smo letos, v primerjavi s preteklimi, zaključili uspešno t.j. brez izgube. Tak rezultat nam je omogočilo skrajno varčevanje, povečana produktivnost in večja udeležba drugih kupcev v našem proizvodnem programu — že cca 30 %. Žal pa ima vsaka palica dva konca in to obe za TOZD Keramiko. KPO in omenjena finalista, s^katerima bomo v letu 1982 poslovali po načelu dohodkovnih odnosov, zahtevajo, da so osnove za izračun razmerja v celotnem prihodku stroški iz leta 1981, ko smo varčevali na vsakem koraku in nemalokrat na rovaš tekočega in investicij- Aktivnost mladih po delovnih organizacijah Prvi rezultati ekonomskih analiz so za TOZ D Releji pokazali, da je v izgubi blagovna skupina programator za pralne stroje. Za izboljšanje položaja ne moremo računati niti na dvig cen, saj je Gorenje, za katerega Releji izdelujejo programatorje tudi samo v težki izgubi. Edina možnost se odpira v zamenjavi uvoženega dela osnovnega materiala z domačim. Vpliv sanacijskih ukrepov, ki so bili izvedeni — predvsem poostreni nadzor nad vsemi stroški, angažiranje na prodajnem trgu in urejanje cen med TOZ D, so dali v prvem trimesečju letos že pozitiven rezultat, vendar pa se v Makolah dobro zavedajo, da bodo lahko le z izredno delovno disciplino in proizvodnimi napori ter s pomočjo DO kot celote rešili položaj, katerega dodatno otežujejo še splošni, zaostreni gospodarski pogoji. Š.D. Verjetno imamo mladi skoraj povsod formirano komisijo za informiranje, ravno tako jo imamo tudi pri KS ZSMS SOZD-a. Sestavljamo jo predsedniki komisij za informiranje po DO. Člani te komisije smo se na zadnji seji dogovorili, da zaradi neaktivnosti oz. premajhne aktivnosti nekaterih DO opravimo obiske po DO in s tem pripomoremo izboljšati aktivnost mladih. Na začetku te akcije, natanko 7. maja smo obiska-lio ISKRO CEO v Stegnah. Ob pričetku nam je tov. Peter Kavčič predstavil njihovo DO in nas seznanil s finančnimi sredstvi DO, njihovimi stroški, z uvozom, ter osebnim dohodkom članov kolektiva. Prikazali so nam krajši film, tako da smo si lažje lahko predstavili njihovo DO. Omenim naj, da so mladi vzpostavili mnogo vprašanj in da je bil razgovor zelo živahen. Pojavilo se je pereče vprašanje kar se tiče družbeno političnih organizacij. Predsednik sindikata nam je povedal, da so formirane vse DPO, katere med sabo dobro sodelujejo. Mladinska komisija je formirala komisijo za obveščanje in propagando, katere namen je v bodoče izdajati glasilo, "DPO obveščajo ostale člane kolektiva preko oglasnih desk na katerih delavce sproti obveščajo o vseh dogodkih in sicer z zapisniki, važnejše stvari pa obveščajo po ozvočenju. Ob koncu razgovora smo imeli člani komisije še krajši sestanek. Ugotovili smo, da so taki sestanki potrebni, kajti le tako lahko ugotovimo zakaj je aktivnost mladih po nekaterih DO tako s*d^a' Marija Klinar skega vzdrževanja, orodij ter drobne?8 inventarja. Mislim, da nadaljnji kotne11 tar ni potreben (glej uvod!) Leto J98 bomo lahko uspešno zaključili le, če n znašal delež ostalih kupcev cca 40%°. načrtovane prodaje v višini 150 mi11' jonov din. Smo edina TOZD v Iskri, ki je vs3 leta proizvajal izdelke za finalizacij0 , okviru DO ter edina od skupno 12, &111 uspela priti do lastne sodobne strehe ^ • • , . • . , y§gK neg; ko nju dati Jegi bra: ravi 1 tla: spr, so dre slu: da . čeI tis svojo proizvodnjo, kljub temu, da vsi proizvedeni izdelek pomeni zamenja''0 za uvoz, ker drugih proizvajalcev \ takim proizvodnim programom v Jug0' slaviji praktično ni. Da potrebujemo izdelke iz special°c keramike v vedno večji meri potrjuje)0 tudi letošnji podatki. Samo za Iskr° proizvajamo, oz. razvijamo keramične izdelke in to so: Mikroelektronik3, i Elektrooptika, bivša Elektromehanik3, 1 Slu dri PO’ ra; Pri K; Ve. te til Po Milan Petelin. Horjul, Otoče, SEM, Polprevodnik1’ HIPOT in Industrijska elektronik3, poleg donedavnega z edinih odjemalk TOZD UPORI In KEKO. Podobne potrebe izkazujejo tudi ostale elektron-ske in elektro industrije ter nekater6 druge. Štirje osnovni proizvodni progran3 rtAr*i 91 n q rNrtrr*^ 1 n r, c V o V,ir-o m i Iz Q V * (specialna porcelanska keramika, keramika, komodna keramika in mo*]' taže), iz katerih izhaja prek 1000 izdel' kov, se odvijajo na treh lokacijah v ob-i čini Šiška; celotno poslovanje TOZP pa kar na šestih. Za štiri lokacije plaču-jemo znatne najemnine. Kljub izračunom, da zaradi različn1*1 lokacij poslujemo za približno 15 tniH' ionov din letno dražje kot bi bilo p°' trebno za naše cene konkurenčne, k3f kažejo tudi prispele ponudbe za enak3 proizvode iz inozemstva, na povpraševanja naših finalistov. To nam omego03 dokaj velik posredni izvoz, zato prel skrba z repromateriali iz uvoza ne b1 smela biti vprašljiva. Z velikim tehnološkim naporom smo v proizvodnjo vključili več domačih re-promaterialov, proizvajalci le-teh P3 največkrat že zahtevajo sprejem vsiljenih — enostranskih »samoupravnih11 sporazumov, da bi dosegli devizno soudeležbo. Načrti za v prihodnje so lahko dokaj optimistični, kar kaže tudi izveden3 tržna analiza, pogoj za njihovo uspešno realizacijo pa je predvsem ena lokacij3, Tu pa se srečamo s problemi izven TOZD Keramika. Omenjeni pogoj bo možno izpolniti v težkih časih za inve-sticiranje le z bistveno večjo povezanostjo znotraj DO, od samoupravneg3 do delovnega področja ter z doslednejšim izpolnjevanjem samoupravno dogovorjenih obveznosti v okviru srednjeročnega načrta razvoja IEZE. Tržna analiza, ki kaže na možnost prodaje samo na domačem trgu v višin* za 300 milijonov din v letu 1983 in obljubljene prioritete v investiranju na vseh ravneh v okviru Iskre doslej še m dala občutka socialne varnosti delavcev v TOZD Keramika. Milan Petelin J Sporazum o kadrovski politiki Za obnašanje vodilo Kadrovska dejavnost pravzaprav seže na prav vsa področja našega delo-',*nja. Od nje je v bistvu odvisno, kako uspešni smo pri uresničevanju spreje-'n nalog in doseganju ciljev. Da bi se pogovorili o tem, kako to področje v ^OZD Iskra deluje, smo za kratek pogovor obrnili na Ditko Bagon, svetovalko tega področja. iega' ien- 962 boi nili' vsi: jov d H' s za j sak avoj V g°' Iflč ejo kro. :ne ka,j ka, SVet ^ P®* leta je bil organiziran po-šanj /^kovnih delavcev Iskre za vpra-njaJT at*r°vske politike in izobraževa-bi a P°svet je dal vrsto pobud. Kako V8„ju aci*i njegov prispevek k obliko-droj, ,s.a,nouPravnega sporazuma o ka-Pravt politiki SOZD Iskra, ki ga oblikujete? oSnoSekakor je omenjeni posvet dal nepa e za pripravo tega samouprav-sporazuma o kadrovski politiki. njur,0rimo 0 oblikovanju in izvaja-dati j .0vske politike, je treba pove-legjj a Je že prej deloval področni ko-br;(2 Za kadrovsko dejavnost in izo-ravne can-ie ’ ki je usklajevalni organ na Ta za t0 področje. ^an' poc*ročni kolegij se je bolj, ali sproj redno sestajal, reševal pa je bolj s0 n ne zadeve, predvsem probleme, ki zaradi različnih ukrepov v služb' m.so se nanašali na kadrovske da K'6 ^'k°lt nismo imeli dovolj časa, £ 1 celovito obdelali nek problem, ■ rav se je ves čas čutilo, da stvari ’mo dorekli, drugi st dr,^ delale vsaka po svoje, ena bolj. službe strani pa so kadrovske Pove" manj uspešno, med seboj se niso ra2vZ0Vale tako, da je vsaka po svoje Pfila • me,°de in tehnike dela ter se kari Poslovnt politiki svoje DO. ve(jnrovska problematika je v SOZD . 0 bolj izstopala, neusklajenost in lih0Vezanost kadrovskih služb delov- Po'dSri2aCij Pa se je P°kazala k,ot ^“'ijKijivost, ki se je vse bolj čutila. pro, Jno je bilo, da smo se kadrovske "izir- at'ke v SOZD lotili bolj orga-l urio. Zato smo v lanskem decem-* |yj.0rg3nizirali posvet, ki so se ga ude-te„ 1 odgovorni in strokovni delavci lere Po^ročja, da bi določili skupne in-•Uerf6’ skuPne cilje in naloge ter način D0Seb°jnih komunikacij med TOZD, ost .!n SOZD, kakor tudi povezave z cj; 'fdi proizvodno-poslovnimi funk-drj.1111 Pri oblikovanju in izvajanju ka-ske politike v SOZD Iskra. Na r, a Posvetu smo se prvič tudi resneje pogovarjali o vsebinskih problemih kadrovskih služb. Dosledno smo obravnavali tudi vprašanja kadrovske dejavnosti, tudi težave pri delu, ki izvirajo iz pomanjkanja strokovnih kadrov v službah, oz. njihovega slabega izkoriščanja. Nerazumevanje s strani drugih služb se čuti v slabem posredovanju ustreznih informacij, brez katerih pa kadrovske službe ne morejo delati. Problemi segajo vse do neurejenosti posameznih področij v družbi. Kot rečeno: problematike smo se lotili sistematično tako, da smo se posvečali zdaj enemu, nato drugemu področju kadrovske dejavnost in tako prešli vsa, vključno z organiziranjem kadrovskih služb in informatike na tem področju. Eden izmed velikih prispevkov tega posveta je, da so kadrovske službe pokazale številne dobre rešitve v smislu metodologij in tehnik dela, do katerih so prišle v svoji vsakdanji praksi. To pomeni, da smo v Iskri že začeli z izmenjavo izkušenj na tem področju, da smo z vzajemnim sodelovanjem začeli strokovno razvijati kadrovske postopke in metode. Predvsem se je izkazal interes za skupno delo in vzajemno pomoč tam, kjer so udeleženci posveta videli možnost uporabe rezultatov skupnega dela pri lastnem delu. Pokazala se je potreba in želja po enotni metodologiji planiranja kadrov in to tako, da bi presegla strokovno raven obstoječih metodologij v DO. Prav tako je izstopil interes po primerljivosti kadrovskih pojavov med seboj, kar pomeni. pripravljenost za pristop k enotnemu informacijskemu sistemu. To pomeni, da smo problematiko načeli okvirno, prav tako pa smo se sporazumeli za smer in način njenega reševanja. Zdaj pa nedvomno moramo naprej. Priti moramo do pravil vedenja v okviru kadrovske dejavnosti in po posameznih področjih. Rešitve je treba namreč dokončno oblikovati in šele potem vsklajene in sporazumno opre- ^D FERITI SO ZASADILI PRVE LOPATEvtorek,4. maja 1982 za razširi- p. n ^konstrukcijo tovarne. Upajo, da bedo po načrtu že čez eno leto Os,or‘ii stekli stroji. v teh novih deljene zapisati v sporazum o kadrovski politiki.« Katera so temeljna odprta vprašanja kadrovskega področja, ki jih bomo v Iskri poskušali uvesti v samoupravni sporazum? »No, upam, da odprtih vprašanj ne bomo vnašali v sporazum, ampak le vsklajene rešitve. Problemov, ki jih tpomo skušali rešiti je več, saj gre za vso paleto, od organiziranja kadrovske dejavnosti in informatike v TOZD, DO in SOZD. To pomeni, da bomo opredelili, kaj kdo dela, kako se informacije povezujejo med seboj, kakšna je vloga posameznih kadrovskih dejavnikov ter kako bomo obravnavali izobraževanje — predvsem funkcionalno, izpopolnjevanje in usposabljanje, kadrovanje, delitev OD, organizacijo dela, socialno varstvo in razvoj družbenega standarda.« Ali bo samoupravni sporazum prinesel tudi zanimive novosti — bodisi v pristopu k reševanju posameznih vprašanj, bodisi v izpostavitvi posameznih vidikov, oz. sestavi problemov. Katere so, oziroma bi bile, takšne novosti? »Samoupravni sporazum ne bo prinesel novosti, ki jih ne bi že sedaj preizkušali v praksi. Zagotovo pa bo v njem zapisan način dela področnega kolegija za kadrovsko dejavnost in izobraževanje, način sodelovanja in vzajemnega informiranja kadrovskih služb in način izvajanja razvojno-raziskovalnih in drugih skupnih nalog, kjer naj bi bili zastopani kadrovski strokovnjaki vse Iskre.« Ali so kakšne pomembnejše spremembe v opredelitvi vloge posameznih subjektov (strokovnih ali samoupravnih organov, služb ipd.) na področju snovanja in izvajanja kadrovske politike? »Že na posvetu smo skušali opredeliti vlogo strokovnih služb, samoupravnih organov in vodilnih delavcev. Pogosto namreč prihaja do težav, ko nestrokovno, ali premalo strokovno pripravljene rešitve predlagamo v sprejemanje samoupravnim organom. To se je na kadrovskem področju doslej dogajalo relativno pogosto, saj so strokovne službe bolj šibke kot druge, odgovorni kadrovski delavec pa tudi še nima položaja med vodilnimi delavci. Take službe niso sposobne prevzeti zahtevnih kadrovskih nalog, zato vsebinske naloge hote, ali nehote prevzemajo drugi, neustrezni nosilci kadrovske dejavnoti, seveda neusklajeno in vsak po svoje. Del tega rešujemo z osveščanjem vodilnih delavcev s tako opredeljeno vlogo kadrovskih delavcev. Poleg tega si prizadevamo dvigniti strokovno raven kadrovskih služb z izobraževanjem, s posveti, s sodelovanjem ipd. Vendar, to so akcije, ne pa stvar sporazuma.« Kako bi označili razloge za potrebo po uvajanju kadrovskih vprašanj v samoupravne sporazume v Iskri? »Sporazum je akt, zadnja faza usklajevanja skupnih ciljev, interesov in nalog za oblikovanje in doseganje dogovorjene kadrovske politike. Cilji in interesi morajo biti zapisani, da lahko pomenijo vodilo za obnašanje vseh dejavnikov kadrovske politike pa tudi kadrovskih služb, pač glede na njihovo funkcijo v poslovno proizvodnem in samoupravnem sistemu.« Mara Ovsenik temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja vDO Telematika (Nadaljevanje iz prejšnje številke) S**° so*d (»Iskra«) GlaSiu namenjamo nasl VeščaL^D naj zagotovi (gl 546. či 6 delavcev o vseh zade V.cirsL. ^3 Zakona n 7drii7pn S02q isj v oSlh ™ !?i VSEBINA OBVEŠČANJA Temeljne Informacije za delavce Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij v sredstvih in oblikah obveščanja je republiški svet ZSS priporočil uporabo »Temeljnih informacij za delavce«, ki jih je odbor za obveščanje in politično propagando pripravil konec leta 1979, »lista temeljnih informacij za delavce« pa je bila objavljena v reviji »Obveščanje in odločanje« št. 1 -80. Te »liste« ni mogoče v vsaki OZD uporabljati enako in dobesedno. Uresničevanje »liste« je bilo doslej zaradi slabe organiziranosti obveščanja v kranjski Iskri skoraj onemogočeno, v prihodnje pa ji (vsaj v DO Telematiki) nameravamo posvetiti veliko pozornost, zato je prav, da se v vsebini teh zapisov podrobneje seznanimo z njo. USTA TEMELJNIH INFORMACIJ ZA DELAVCE A — DNEVNE INFORMACIJE I. Poslovanje 1. realizacija proizvodnje 2. realizacija prodaje 3. stanje na žiro računu 4. kritične točke proizvodnje (zastoji, izostanki z dela, kršitev delovnih obveznosti, nesreče pri delu) II. Samoupravna dejavnost 1. Aktualna samoupravna in družbenopolitična dejavnost (akcije, sestanki) B — TEDENSKE (ALI DESETDNEVNE ALI ŠTIRINAJSTDNEVNE INFORMACIJE) zajemajo vse kazalce pod A in še: I. Poslovanje 1. nabava reprodukcijskega materiala 2. zaloge reprodukcijskega materiala 3. zaloge izdelkov (kurantne, nekurantne) 4. realizacija plačil in znesek terjatev C — MESEČNE INFORMACIJE ZAJEMAJO VSE KAZALCE POD A IN BIN ŠE: I. Poslovanje 1. celotni prihodek (v dinarjih) 2. celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v%) 3. nabava delovnih sredstev 4. investicijska dela 5. stopnja pokrivanja uvoza z izvozom 6. udeležba izvoza v celotnem prihodku 7. gibanje števila zaposlenih II. Samoupravna dejavnost 1. delovanje delegacij za DPS in SIS D — TRIMESEČNE (ČETRTLETNE) INFORMACIJE ZAJEMAJO VSE INFORMACIJE POD A, B INC IN ŠE: I. Poslovanje 1. amortizacija 2. investicijska dejavnost 3. izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov 4. dohodek (v dinarjih) Odlikovanci iz Železnikov. TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Priznanja najprizadevnejšim delavcem Pred praznikom OF so v petek, 23. aprila, v kulturnem domu v Železnikih podelili državna priznanja tridesetim najprizadevnejšim delavcem, članom kolektiva Tovarne elektromotorjev. Ob tej priložnosti, ko so hkrati proslavili tudi praznik dela I. maj, so člani kulturne komisije TOZD pripravili pester kulturni program. Nastopili so recitatorji, ki so uspešno dopolnili program mešanega pevskega zbora Iskra Železniki. Ta je z vrsto kvalitetnih interpretacij že zdavnaj prerasel okvire »tovarniške« kulturne ravni. S pesmimi, ki so jih predstavili na tej prireditvi, so poželi buren aplavz, ki so si ga s trdim delom in mnogimi vajami tudi prislužili. Nagrajence je pozdravil predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Čepin. Odlikovanja so prejeli: Red dela z zlatim vencem: Demšar Jože, Eržen Rafko Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Hafner Vladimir, Rakovec Anton Šmid Janko Red dela s srebrnim vencem Benedičič Alojzija, Blaznik Filip, Cvek Pavle, Dolenc Urban, Gasar Maks, Hajnrihar Franc, Jelenc Janko, Kavčič Franc, Kemperle Stane, Kenda Rezka, Kramar Marjan, Lotrič Anton, Lotrič Ivana, Markelj Pavla, Nastran Jože, Porenta Rezka, Prezelj Jože, Rakovec Janez, Rovtar Janez, Šmid Marjan, Šuštar Pavle, Thaler Franc, Tolar Janez, Tomše Pavla; Medalja dela Bertoncelj Marija. SF Množična inventivna dejavnost v TOZD AVN t a dejavnost je pričela delovati v letu 1975, pred tem pa je bila v DO Aparati. Ob prenosu te dejavnosti iz DO v TOZD smo delali po pravilniku iz leta 1969. Že dlje smo pa ugotavljali, da ta pravilnik ne ustreza več, zato smo izdelali nova začasna merila, ki natančneje opredeljujejo posamezne kriterije. Ta merila so bila samoupravno potrjena. S tem je bil dosežen napredek, saj so se poleg naših delavcev pričeli vključevati tudi delavci drugih TOZD, predvsem RI. S tem se je dvignila tudi strokovna raven predlaganih inovacij. V preteklem letu je bilo podanih 69 predlogov (med njimi trije za patentno zaščito), v katerih je sodelovalo 112 predlagateljev. Realizirano ter s strani DS je bilo potrjenih 33 predlogov. Prihranek, ki je bil dosežen znaša 5.334.913, izplačana odškodnina pa 379.508 din. Ta podatek velja za 9 obračunanih inovacij, kajti za predloge pri katerih je letna gospodarska korist znašala manj kot 100.000 din je bila izplačana odškodnina v enkratnem znesku ter v zgornjih podatkih niso upoštevane. Po zaslugi predlagateljev je bil rešen marsikateri proizvodni problem, zamenjano je bilo več uvoznih gradiv za domače, skratka predlagatelji so precej prispevali k relativno ugodnemu po- slovanju v preteklem letu, čeprav smo se na splošno srečevali s težjimi gospodarskimi razmerami doma in v svetu. IO OO ZS naše TOZD je predlagal, da komisija za inovacije pripravi seznam najuspešnejših inovatorjev. Ob proslavi praznika dela so bile podeljene diplome s knjižnimi nagradami naslednjim sodelavcem naše TOZD: 1. DREČNIK JERNEJ 2. KERMELJ FRANC 3. KLEMENŠEK MARKO 4. KOLMAN FRANC 5. LESKOVAR ŠTEFAN 6. MLINAR FRANC 7. PILKO BORIS 8. REMŠKAR STANE 9. TOMIČ MIRKO 10. ŽUNIČ TONE Prejeta priznanja naj. bodo vzpodbuda za nadaljnje delo nagrajencem, kakor tudi ostalim sodelavcem. Rihard Ambrož r-------------------------x V današnji številki pogrešamo prispevke iz DO Avtoelektrike. Poslali so nam jih sicer pravočasno, vendar jih po zaslugi pošte nismo prejeli do zaključka redakcije. v_________________________V 5. dohodek na delavca (v dinarjih) 6. delež za akumulacijo 7. čisti dohodek (v dinarjih) 8. predlagana razporeditev čistega dohodka: — del čistega dohodka za osebne dohodke (v dinarjih) — del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne podlage dela (v dinarjih) — del čistega dohodka za rezervni sklad (v dinarjih) — sredstva za skupno in splošno porabo in druge namene zunaj temeljne organizacije 9. izguba (v dinarjih) (Opomba: Če je 9. kazalec — izguba — pozitiven, potem je kazalce 4, 5, 6, 7, 8 in 9 treba nujno prikazati tudi vsak mesec). E — LETNE INFORMACIJE ZAJEMAJO VSE INFORMACIJE POD A, B, C IN D IN ŠE: I. Poslovanje 1. uresničevanje srednjeročnega plana razvoja 2. spremljanje dejavnosti in razvijanje sodelovanja s krajevno in družbenopolitično skupnostjo F — OBČASNE INFORMACIJE I. Poslovanje 1. sklepanje pomembnejših poslovnih pogodb 2. pobude za nove vsebine in oblike združevanja dela in sredstev 3. delovanje poslovodnih organov 4. morebitne ponavljajoče se težave in ovire pri poslovanju OZD in njihovo odpravljanje II. Samoupravna dejavnost 1. odločanje z osebnim izjavljanjem (referendum, zbor delavcev ip#) 2. obramba in družbenozaščitna dejavnost 3. delovanje družbenopolitičnih organizacij (sporočila, pobude, akcije) 4. delovanje samoupravnih organov (delavski svet, samoupravna delavska kontrola ipd) 5. morebitni pojavi nezakonitosti in nepravilnosti ter njihovo odpravljanje 6. delovanje internega sistema komuniciranja III. Interesna dejavnost delavcev v prostem času 1. izobraževanje in usposabljanje (splošno, strokovno, idejnopolitično — kvantitativni kazalci) 2. ljubiteljska dejavnost 3. šport, rekreacija, oddih 4. srečanja (strokovna, družabna) Številni podatki bodo svoj namen dosegli le, če bodo opremljeni s primerjavami in komentarji glede na ustrezno prejšnje obdobje, plan (ob trimesečnem in daljšem obdobju), rezultate drugih TOZD v okviru DO, rezultate drugih sorodnih TOZD izven DO in podskupine v Sloveniji in Jugoslaviji ter glede na gibanja na domačem in mednarodnem trgu. Kadar podatki ugotavljajo pomembnejše odstopanje od plana, oz. ugotavljajo kritične pojave, je obvezno treba pojasniti stanje z vzroki in s sprejetimi, ali predlaganimi ukrepi za ureditev razmer. (Se nadaljuje) Poslovanje IEZE v prvem četrtletju Letošnje poslovno leto, v zaostrenih gospodarskih pogojih zahteva najresnejše sodelovanje vseh zaposlenih. Podatki, številke in suhoparna dejstva so včasih dolgočasni. Res pa je, da so številke in dejstva nujnost, brez katere ne moremo sodelovati pri gospodarjenju in soodločati. Zato smo povzeli na kratko poročila strokovnih in poslovodnih delavcev na zadnji seji sindikata Iskre IEZE. PRVO ČETRTLETJE JE BILO USPEŠNO Vodja področja za plan, analize, organizacijo in informatiko Miodrag Sta-parski pravi, da lahko prvi kvartal označimo za uspešen, kar potrjujejo številke o poslovanju. Celotni prihodek so dosegli napram načrtovanemu skoraj 100%. Dohodek so ustvarili v višini 28 % letošnjega programa, ali 112% kvartalnega plana. Cisti dohodek pa so realizirali z 29% letnega načrta ali 116% četrtletnega načrta. Obnašali so se izredno gospo- Siane Kovačič. damo, saj so dosegli 176 % načrtovane akumulacije v prvih treh mesecih, v skladu skupne porabe pa je 108% v primerjavi z načrtovanim. Osebne dohodke so razdelili tako, da so razdelili le 96% načrtovanih sredstev. Vse TOZD so pozitivne, razen Mikroelektronike DO v ustanavljanju. V primerjavi z lanskim letom pa so dosegli večji dohodek za 40 %, dosegli pa so povprečni osebni neto dohodek 11572 din na zaposlenega mesečno. Proizvodnjo so realizirali po dinamičnem planu s 100 %, kar je 35 % več kot lani v istem obdobju. TUDI TEŽAV NI MANJKALO Predsednik KPO Stane Kovačič pa je povedal, da so imeli poleg dobrih uspehov tudi precej težav, na prvem mestu pa so bile težave z reprodukcijskim materialom. Manjkalo je domačega in uvoženega materiala, poleg tega pa je bilo tudi mnogo zahtev po plačevanju surovin z devizami tudi pri domačih dobaviteljih. Kljub vsemu pa so nabavne službe svoje naloge zadovoljivo opravile kljub dodatnim naporom in velikemu osebnemu angažiranju. • Po posameznih TOZD pa so dosegli takole realizacijo: Ob občasnem pomanjkanju repro-materialov pa je bilo tudi precej težav v proizvodnji. Cesto je bilo treba menjavati programe in delati tisto, za kar je bil material na razpolago. Ob tem je bilo več dela in naporov, pa ob manjših serijah in zastojih manj efekta. Pokazala pa se je večja aktivnost izvoznikov, saj so če že ne takoj v začetku leta, pa februarja in marca uspeli pridobiti toliko naročil, da so praktično pokrite vse kapacitete v DO IEZE, namenjene izvozu. To pa je mnogo boljši položaj kot je bilo lani v tem času. Zato zaslužijo sodelavci IC in domače komerciale vso pohvalo. Žal pa zaradi pomanjkanja materialov ni mogoče slediti vsem izvoznim naročilom, kar pa povzroča nepopravljivo škodo pri inozemskih kupcih. Uspelo je ti^di izterjati več kot tretjino zapadlih terjatev od inozemskih kupcev. Na začetku leta so obveznosti zunanjih partnerjev znašale preko dveh milijonov dolarjev, koncem aprila pa okrog 1,4 milijona dolarjev. Ta priliv je bil dobrodošel in je omogočil rednejšo preskrbo z reprodukcijskim materialom. Četrtletje % Leto 1982 % Elektroliti 105 24 KEKO 136 32 Feriti Keramika 115 ni podatkov 27 Magneti 97 19 Orodjarna 104 28 Polprevodniki 110 25 SEM 123 27 Upori 89 26 HIPOT 104 26 Industrijska elektron. 96 24 Iskra IEZE 105 % 25 % Mikroelektronika je dosegla 16 % kvartalnega plana in 4 % letnega plana in če prištejemo še to je dosežen četrtletni načrt realizacije 99 % tromeseč-nega programa in 23 % letnega načrta. Slabši rezultati so v izvozu. Skupno so izvozili za 3,184 milijona izdelkov. To pa je pod načrti, saj je le 18 % letnega načrta namesto 25. Tudi tu je precej razlik po TOZD, saj so nekatere izvozile več kot so načrtovale, druge pa Avgust Bregar. precej manj. Tu je zlasti opazen premik v Magnetih, ki je precej izvozil kljub znanim težavam z uvozom repromate-riala. Ob vsem tem pa je treba računati tudi z novimi ukrepi, ki skoro gotovo ne bodo prinesli večje možnosti porabe i ustvarjenih deviz. Verjetno, vsaj predlogi kažejo tako, da bo treba več prispevati za obveznosti širše družbene skupnosti. RACIONALIZIRATI SEDANJI PROIZVODNI PROGRAM O proizvodnji v prvih treh mesecih je poročal član KPO Ludvik Simonič. Ih.. mi Miodrag Staparski. Tudi dinarska likvidnost je delala preglavice. Zlasti pozicije obratnih sredstev se > niso gibale tako; kot so predvideli v načrtih. Naraščajo zaloge reprodukcijskega materiala, kar seveda močno bremeni likvidna sredstva poslovnega sklada. Tu se bo treba obnašati gospodarneje, zlasti v nekaterih TOZD. UGODNA REALIZACIJA O realizaciji oziroma prodaji je pripravil poročilo Avgust Bregar in ugotovil, da je bila prodaja prve tri mesece dokaj ugodna. Na domačem trgu so prodali za 56 starih milijard din izdelkov (vključno z Mikroelektroniko). To pa predstavlja 99 % predvidene prodaje v 1. kvartalu, oziroma 105 %,če ne upoštevamo Mikroelektronike. V primerjavi z letnim načrtom pa pomeni, da so prodali 25 % predvidene proizvodnje. 99%. Vendar je ta proizvodnja 35% večja kot v istem obdobju lani. Žal pa nekatere TOZD zaradi pomanjkanja surovin močno zaostajajo, tako Elektroliti, ki so dosegli le 85 -fc lanske proizvodnje v tem času. Pri tem pa je največja škoda to, da so v tej TOZD najbolje opremljeni z avtomatsko in mehanizirano opremo, pa je zaradi znanih ovir ne morejo porabiti z vsemi zmogljivostmi. V celoti pa so razpravljale! menili, da je treba obstoječi proizvodni program dopolnjevati, tako po kvaliteti kot po zanesljivosti, saj je utečena proizvodnja že našla pot v izvoz. Treba je le več avtomatizirati, racionalizirati in poiskati tudi organizacijske oblike, ki bodo najbolje izkoristile obstoječo tehnologijo in zaposlen kader. Predvsem pa mora veljati generalna Največ zastojev in motenj v proizvodnji je bilo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Vendar so povsod reševali ta problem sproti, s fleksibilnim prilagajanjem trenutnemu položaju. To pa se pravi, da so pač proizvajali tisto, za kar so imeli surovine in polizdelke. To pa je seveda proizvodnjo podražilo in močno zmanjšalo storilnost. Še težje pa je bilo v tistih TOZD, v katerih so pretežno odvisni od uvoženega materiala in ga ne morejo zamenjati z domačim. Tako so v Mokronogu delali le s 40 % zmogljivosti, podobno v Magnetih, drugod pa je bilo bolje. Prav zaradi teh težav pa je bil načrt proizvodnje realiziran v prvih treh mesecih le s 23 % letnega programa. To pa pomeni, da je dosežen kvartalni plan z C M V Na spomladanskem velesejmu le zastopstva Ludvik Simonič. usmeritev, naj proizvodnjo predvsem večajo v tistih TOZD, kjer imajo majhen delež uvoznega materiala in veliko izvažajo. Tako je v Potenciometrih, Uporih, Feritih in še kje. O gospodarskem položaju in še bolj finančnem je poročal član KPO Jože Šurc, o investicijah pa Bojan Breznik. O tem v prihodnji številki. KF Letošnji Mednarodni spomladanski zagrebški velesejem je sestavljalo 12 specializiranih prireditev, v ospredju pa so bili široka potrošnja, gradbeništvo in kmetijstvo, tehnična ustvarjalnost mladih, v središču pozornosti pa je bila zlasti zabavna elektronika na tako imenovani »Interdisc« razstavi. Velesejem je zbral razstavljalce iz skoraj vseh gospodarskih vej: skupno se je predstavilo 1769 razstavljalcev, od tega 216 iz tujine. Razen Jugoslavije je na velesejmu sodelovalo 19 tujih držav. Med splošne podatke o prireditvi, ki pa vsekakor precej zaostaja za svojo jesensko dvojčico, naj uvrstimo tudi to, da so odprti in zaprti prostori skupno merili 154.000 kv. m, samo prireditev pa si je povprečno vsak dan ogledalo po 50 tisoč obiskovalcev. Iskra se letošnjega spomladanskega sejma ni udeležila v takšnem obsegu kot v minulih letih. Predstavili smo se le na specializirani razstavi Interdisc, a še to ne z Iskrinimi izdelki, pač pa z akustičnimi aparati izmed vodilnih svetov- jap ^Hlov u,resn 'S: nih firm zabavne elektronike , , r„dn skega Fisherja, katerega generalni1 stopnik smo v Jugoslaviji. jtpaga Maks Gašperlin in Borut Janeži1-' ^ TOZD Zastopstva v Iskri Comm61^ ki sta delala na tej stojnici sta poved*1 da je bilo zanimanje za ojačevalc zvočnike, kasetofone, gramofone inr. dijske sprejemnike japonske firme E ^ her izredno veliko. Lani je Iskra P,r,Jtibj|r dala na jugoslovanskem tržišču za '' -j tisoč nemških Mark Fisherjevih naprav, letos pa bo ta številka verje1111' še [ ,voič Proi; še dosti višja. Čeprav Iskra letos ni imela sVU)’ rovj| stojnice, saj smo se odločili, da bom0 lo^ prihodnje sodelovali le na specializ^jdom nih razstavah — delno zaradi IsU0 ptoj usmeritve v profesionalno tehm*' delno pa tudi zaradi varčevanja, sl" ste\ med ogledom velesejma večkrat |0v teli na kak Iskrin izdelek pa naj ho eksponati nekaterih trgovsK med firm, zlasti pa v paviljonu kjer so Do razstavljali s čim in kaj lahko nared1), med organiziranim varstvom, v šol'J KI L.D 1 pa v prostem času. KOORDINACIJSKI SVET ZSMS SOZD ISKRA V delovnih organizacijah različno delavni Ob pregledovanju aktivnosti mladine v posameznih delovnih organizacijah na sestanku KS ZSMS SOZD Iskra, ki je bil v Ljubljani 23. aprila, je bilo predvsem moč razbrati razlike pri obsegu in intenzivnosti posameznih koordinacijskih svetov. Od popolnega zatišja (če lahko neaktivnosti tako pravimo), kakršno je že skoraj leto dni v DO Avtomatika pa do živahne dejavnosti, ki jo beležijo v Semiču. V delovni organizaciji IEZE osnovne organizacije ZSMS povečini živahno delajo, kar pa ne bi mogli trditi za koordinacijski svet, ki ga že maratonsko dolgo oblikujejo, a še vedno ni znana sestava. V novi delovni organizaciji Delta bodo v kratkem sklicali ustanovno konferenco, saj bo treba združiti in povezati delo TOZD Računalniki in še do nedavnega samostojne DO Delta. V delovni organizaciji Telematika snujejo doslednejšo organiziranost, kar pa mladih seveda ne zavira pri vsakod- nevni dejavnosti. Tako so imeli pred nedavnim očiščevalno akcijo, sodelovali so pri izobraževanju praktikantov, konstituirali osnovno organizacijo v DSSS itd. V Semiču, v delovni organizaciji Kondenzatorji, evidentirajo člane ZSMS med 800 mlajšimi od 27 let. Mladi tam izdajajo svoje glasilo, ustanovili so klub štipendistov, trenutno pa imajo seveda ntijveč zadolžitev v zvezi z bližnjim praznovanjem dneva Iskre, ki bo na njihovem »ozemlju«, pa še bi lahko naštevali — mladi so resnično de lavni! V Široki potrošnji bistveno novih d° gajanj ni, saj je bila pred nedavnim v° lilno programska konferenca. Natanc neje so se dogovorili o načrtu dela,zii dolžitvah, imenovali vodstvo, kmalu P1 bodo seveda tudi pričeli delati. Podobne, čeprav ne enake težave k° v IEZE imajo mladi v DO AvtoelektU ka. Nikakor jim ne uspe povezati det mladih v osnovnih organizacijah Šempetru in dislociranih enotah. P0 javni pa mladi seveda so — precej de1-imajo, npr., z organizacijo pohoda f° poteh IX. korpusa itd. V Centru za elektrooptiko ima)0 velik odstotek aktivnih med malošte-vilnimi mladimi — od 70 članov je de' lavnih kar 30, kar je proporcionala1’ verjetno zelo blizu rekordu, če to se' veda sploh ni v Iskri. Industrija si ste' mov za elektrozveze je mlade »zapo: ,sli' Miodrag Miloradovič v pokoju K tovarnah IEZE v Stegnah smo poznali Mileta iz Magnetov le kot Mileta, čeprav smo vedeli, da je to Miodrag Miloradovič. Mile se je rodil v Beogradu, v delavski družini. Leta 1944 je odšel v partizane in prehodi! z njimi do maja 1945 vso Jugoslavijo. Po demobilizaciji pa je ostal v Ljubljani in se zaposlil na tedanjem IEV. Od prvega dneva je sodeloval pri izdelavi magnetov. Takrat so namreč začeli razvijati ta element in mladi elektrikar je bil kot naročen pri prvih korakih. Tako je bil Mile zaposlen v Magnetih točno toliko časa, kolikor je stara ta TOZD —,?/ let. Ob slovesu je bilo vsem težko, sodelavcem in Miletu. Ob toplih besedah zahvale Lojzeta Severja ni imel nihče suhih oči. * Miodrag Miloradovič z darilom najsta-ejših sodelavcev. Mile je s tovarno rastel, poznal je tehnologijo najenostavnejše izdelave magnetov pa najsodobnejšo elektronsko proizvodno opremo. »Mislim, da smo dosegli, kar smo sanjali pred.? / leti: sodobno tovarno imamo, v njej visoko-produktivno proizvodno opremo in zelo lepe pogoje dela. Zato odhajam z zavestjo, da smo uspeli. Vidite pa tudi sami, da se težko poslavljam, saj ni lahko pustiti sodelavcev, prijateljev in kolegov, s katerimi smo.? / let delili dobro in zlo. Pa tudi vesel sem, ker nam je uspelo vse tisto, o čemer smo sanjali, načrtovali in za kar smo si prizadevali. la« z obravnavanjem osnutka sanacij' skega načrta, dogovarjajo se o delovni11 brigadah pa evidentiranje ne potek najbolj uspešno. , V Iskri Commerce so imeli Pre kratkim programsko konferenco, kjer so zopet podčrtali že znan problem'' kako povezati delo mladih v enotah, ► jih ta delovna organizacija ima po vse) Jugoslaviji?! V nasprotju z zaskrbijo nostjo teh mladih pa se majhn3 n osnovna organizacija v Institutu za ka' v kovost in metrologijo, ki šteje 1 1 čla' l' nov, lahko predstavi z nezainteresira" P nostjo za take in drugačne mladinske n probleme in dejavnosti. Beseda na sestanku mladinskih funkcionarjev je tekla tudi o bližnjet11 F srečanju mladih elektro in elektronske č industrije Jugoslavije v Banja Luki, k' F se ga bo udeležila tudi delegacija mla-dih SOZD Iskra. Bliža se XI. kongres ZSMS, na kate- 1 rega se pripravlja tudi mladina v Iskri- 1 Evidentiranje za udeležence tega kofl' g resa sicer poteka v občinskih okvirih-kar pa ne sme postati zadržek, da Iskra ne bi dejavno sodelovala. Sprejet je h'1 dogovor, da morajo v osnovnih organi" zacijah predlagati največ svoji h članov, ki naj bi se kongresa udeležili. Organi" zirati bo treba tudi skupni sestanek 7 . vsemi Iskrinimi delegati in seveda I oblikovati enotna, vsklajena stališča-Fleischman Vsem /skrašem pa bi ob tej priložnosti rad povedal največjo izkušnjo, ki sem si jo pridobil v Iskri: V slogi je moč. Iskra, enotna in z enotnim konceptom pa ima pred seboj v.vc možnosti, v domovini in tujini,« nam je dejal Mile ob slovesu. KF r DOPISUJTE V ISKRO! V iskra |Udj v IC se otepajo s ‘sžavami Iskra Commerce je v letošnjih prvih treh mesecih prodala, oz. opravila storitev za 4,7 milijarde dinarjev. S tem je letošnji načrt uresničila 19%, v 'vi *)r'n,eriavi z lanskim prvim trimesečjem pa je ta vsota za 3(1 % višja. ta l^i f^jhujše probleme, ki so pestili |ls|(r0 .v skupnega pomena za vso iNčev • uvrs*limo predvsem neure-Fečje ‘inje izvoznih obveznosti, vse Jtioina ' °2ne 0,T|ejitve, visoke terjatve ifih j2(j n,.v ,ujini, pomanjkanje nekate-Fietia ,0v 'n ne nazadnje odplačeva- 'C?* |44,(1 .i.e v prvem četrtletju izvozila za jje|et 1 'jonu dolarjev izdelkov. S tem |temu 'plan uresničila samo 19%, kljub em lani za dobro petino 'kim i!die bil izvoz v primerjavi z ena-kjj bd°bjen kupa uobju januar — marec je Iskra lijonovnd 'ujem za nekaj več kot 22 mi-fia|0v ■ dolarjev reprodukcijskih mate-titesni^i 0Preme. S tem je uvozni načrt rrpittt d • *e ^ v primerjavi z lan-‘P0 Zttianj-H!1111 trimesečjem pa se je uvoz 11 z‘ ,al skoraj za polovico. Z izvozom tič'* 5>eh t)laga '2tlelkov smo krili 102 % uvoza Niši čla .M1 anek o našem izvozu v prvih njij esecih bomo objavili prihod--;K,at0 tol1CStano pomanjkanje deviz in et kak prav'c Je v Prvih treh mesecih Pfobv ° oteževalo preskrbo Iskrinih v'°i£ rovina0dnih delovnih organizacij s stilom imi in reprodukcijskim materia- Sfe "f- In, ^ to ne samo uvoznih pač pa tudi Ptoizv' saj številni jugoslovanski 'iPfjgojni l!Jalci svoje dobave še vedno po-snlC stev )ej0 2 združevanjem deviznih sred-i3 * **6 lov j2d Uvoz reprodukcijskih materia-o tj Za pokrivanje deviznih obvezno- ilaii' stl do dobaviteljev. Največji izpad je Iskra Commerce zabeležila pri hladno valjanih trakovih, hladno valjani pločevini in .paličastih jeklih, nič bolje pa ni bilo pri barvnih kovinah, kablih, lakiranih žicah in kemikalijah. V uvodu smo že omenili, da sodi pomanjkanje nekaterih Iskrinih izdelkov med hujše probleme, ki so pestili Iskro Commerce. Jugoslovansko tržišče je trenutno zlasti nenasitno na področju barvnih televizorjev, radijskih aparatov, sesalcev, štedilnikov, električnih ročnih orodij in še nekaterih drugih izdelkov. Hkrati v Iskrinih industrijskih prodajalnah in seveda v veletrgovski mreži vse bolj opažajo padec konjunkture na tržišču in vse manjšo plačilno sposobnost kupcev. Omenili smo tudi visoke terjatve, ki so najbolj pereče v TOZD Zunanji trg. Te terjatve so se v prvih treh mesecih povečale za 7 % in to kljub sanacijskemu načrtu. Zdaj znašajo več kot 3,3 milijarde dinarjev. Po drugi strani pa je vrednost zalog sorazmerno nizka in se je v primerjavi s koncem lanskega leta še zmanjšala. Kot rečeno je Iskra Commerce v prvem trimesečju uresničila letni plan 19%. Ta številka velja seveda za celoten kolektiv, po posameznih temeljnih organizacijah pa je položaj precej različen. Najbolj so se četrtletni obveznosti približali v Servisu in Marketingu. Tako so npr. v skoraj vseh servisnih delavnicah in produktnih sektorjih presegli plan prodaje storitev pa čeprav so se pogosto srečevali s pomanjkanjem nekaterih kurantnih rezervnih delov. LD ^ ^-EKTROZVEZE Nadomeščanje uvoženega tepromateriala z domačim Trenutno najtežji problem, ki bremeni poslovanje DO Elektrozveze je pomanjka-nle uvoženega repromateriala. Zagotavljanje deviz in uvozne kvote že predstavlja usodno oviro, saj dobršen del proizvodnje v DO sloji, ali pa obratuje samo z delno zmogljivostjo. Posledico za tak položaj je vsekakor iskati v dolgoletni poslovni usmerili, ki je temeljila na ugotovitvah, da za tako zahtevne visokoprofesionalne naprave kot jih izdeluje DO Elektrozveze, ni možno najti ustreznega repromateriala na doma-čum tržišču, konkurenčnost najmočnejših svetovnih firm, ki razpolagajo z daleč večjim strokovnim in proizvodnim potencialom pa tudi ne dopušča možnost izvoza naprav na konvertibilna tržišča. Če še upoštevamo trenutni gospodarski položaj, ki postavlja fugoj, da kdor ne izvaža ne more uvažati ter, da je vsak premik v proizvodnji visoko-Profesionalnih naprav lahko izvedljiv samo dolgoročno, vidimo kako zahtevne naloge š® čakajo DO Elektrozveze. Kljub temu pa v DO pospešeno delajo na odpravi teh težav in kot kažejo dosedanji fuzultati se bo dalo še marsikaj narediti — možno bo več izvažati kot je morda pred Kti kazalo, dobršen del uvoženega repromateriala pa bo zaradi pospešenega dela na Preverjanju kvalitete nekaterih domačih sestavnih delov, tudi možno nadomestiti. Kakšne možnosti se pri tem kažejo in kaj je bilo doslej narejenega bomo poizkušali delno prikazati tudi v tem prispevku. Naš sogovornik je bil vodja projekta nadomešča-nja uvoženega repromateriala Stanko Pavčič. ,Xli 'ahko , do-vo-inč-za-j pa ko> :tri-lela: Tvl lels po a j0; ite-delno sete- * * k preživijo programi, pri kate-;ij- 7o °/'i aelež uvoženega repromateriala nil1 * 2 :ka letu v/2 ze'° '^o. še posebej če se pri rno£n Un°st uvoženega repromateriala ed xvet0v pr'kl*žuje ceni same naprave na jet terg n ne,TI tr8u- kar je značilno za neka-Zvez a,Se Programe telefonije in radijskih ki 'škarje Sotavljamo lahko, da se nam iej obrem UVOzno-izvoznih cen zapirajo, iC" tivne, nJujejo pa nas še nekatere suhjek-na t nim n rZne rnet0(Je. Vzporedno z omenje-vatj -e le,nom so se nam začele slopnje-tali0 tezave pri uvozu repromateriala proj^k 8 Smo ze v lanskem letu sprejeli niate . "Substitucija uvoženega repro-lelini- 3 z domačini, s poudarkom na ^'h možnostih.« prj pr°iekt sprva ni dobil prave podpore Čenra aler'l1 naših strokovnih delavcih. 'odroN P0slaial° že očitno, da na tem Kot«, U ne 'zkoriščamo vseh možnosti. P0dročju ^0tslavn' iovuiiiu VOEII muziivsu. Ijalj 1 vzrok odklanjanja so se postav- tialne redvsem vprašanje visoko profesio-0tria|o’ va l,e,e' ki ga zanesljivo ne gre S,a,i5.Važevati. Vendar pa je odklonilno lernatikPraV ta*<0 nesPrejemljivo. V Te-! Sraine ima nam zelo sorodne pro-j Čanjej- 0 dos|i manj oklevali z nadomeš-V s^nUVC>žene8a materiala, zacijj v |UC'Programih, oh reorgani-ma,eri ietU substitucija uvoženega listju, Kd n' i,'ia niti omenjena, čeprav hi j na Zu’ 1 so vsaj malo zasledovali razmere I bitjZenanietrSovinskem področju, moralo ne b0 tedai iasno> da zadolževanje v tujini | Prišlo(j^0^0 lraia,i v nedogled in, da ho ilročjo radikalnih sprememb na tem po- I Ija Uevjlndlde na Programe> kjer zagotav- i leška 126 ^UPec Pa tudi ni realno, saj stra- Prav ndSmer'tev takšnih kupcev temelji la -poa uP0rahi domačega repromateria- lutij „ sistemska usmeritev, ki jo ti kupci 0,no podpirajo in, ki je že poka- Stanko Pavčič. zala pozitivne rezultate. To tudi ne pomeni avtarkije, ampak le zagotavljanje redne oskrbe na področju elektronike. Gre torej za infrastrukturno izgradnjo, ki ho zlasti z uporabo mikroelektronike lahko dokaj uspešna, čeprav moramo ob tem že tudi ugotoviti, da naše potrebe že prehitevajo razvoj domače mikroelektronike. Kako uresničujete program nadomeščanja uvoženega repromateriala? Po nekaj mesečnih izkušnjah s projektom bi lahko dejali, da se je le začelo njegovo uresničevanje. Kljub vsem težavam bomo uspeli nadomestiti za 1 milijon dolarjev uvoženega materiala s konvertibilnega področja z domačim, oz. z materialom s klirinškega področja. To nam bo uspelo kljub temu, da je bil v prvotnem načrtu zajet tudi delež v napravah za posebnega kupca, ki zaradi izteka programa ne bo uresničen. Najbolj kritično moramo obravnavati področje telefonskih in telegrafskih sistemov, zaradi tega, ker so tu največje možnosti nadomeščanja in ker so bila tudi nasprotovanja tu največja. Pri tem še velja, da ima program telegrafije bistveno večji delež vgrajenega domačega repro-materialg od programa telefonije. Kljub temu pa lahko rečemo, da smo zaradi izrednega prizadevanja posameznih sodelavcev veliko naredili na spremembi dokumentacije in to zlasti na področju kondenzatorjev, polprevodnikov, feritov in relejev. Nadaljujemo pa še na področju kristalov in ostalih komponent ter mehanskih delov. Tako smo morali zaradi majhnih količin plastičnih označevalnih profilov združiti naše potrebe z ATC iz Kranja, če smo hoteli izdelati doma tak profil, kooperant, ki to proizvaja je preskrbel tudi domač material. Na programu instrumentov so bili prav tako doseženi dobri rezultati. Omenim naj predvsem zamenjavo transformatorske pločevine z uvoženo s klirinškega področja, s čimer smo dosegli tudi izredno izboljšanje ekonomike. Zaradi pomanjkanja časa je bila namreč odločitev sprejeta s tveganjem, saj dotlej še nismo opravili vseh preizkusov. Morda je bilo celo bolje tako, ker vzorci niso zadovoljili. To bi sicer bilo videti dokaj lahkomiselno, če ne bi hkrati predvideli uporabe te pločevine za druge namene, če ne bi ustrezala našim zahtevam. Vendar pa se je na koncu le izkazalo, da povsem ustreza ter, da je možen izvoz transformatorjev iz te pločevine na zahodno tržišče. Veliko je bilo še narejenega na področju zamenjave v kooperaciji s firmo Carl Z.eiss tako, da je močno zmanjšan pretok s konvertibijnega področja na klirinško. Na področju radijskih zvez je bilo največ narejenega s poslovodnimi odločitvami, pri čemer ostaja kooperacija z IRET še naprej nedorečena zaradi specifičnega položaja tega sodelovanja. Kako v naslednjih letih? Možnosti nadomeščanja še nikakor niso izkoriščene, seveda pa na tem področju ne gre po načinu »prišel, videl, zmagal«. Potrebni bodo veliki napori, še posebej, ker • pri nas nimamo tako dobrih poslovnih navad kot na razvitih zahodnih tržiščih. Nadalje ugotavljamo, da nam predstavljajo velik problem tudi majhne in razdrobljene serije ter neizvedena tipizacija, oz. standardizacija. Največ pa bi lahko naredili, če bi znali namesto uvoženega materiala vgrajevati ne toliko domač reprodukcijski material, ampak domače znanje. Smo delovna organizacija z zelo velikim raziskovalnim in razvojnim potencialom in to bi se že moralo bolj odraziti na večji novoustvarjeni vrednosti v bruto produktu. Glede naše kratkoročne usmeritve pa naslednje: 30 % repromateriala iz uvoza je naš cilj, ki ga v nekaj letih moramo doseči. Veliko bi pri tem lahko prispevala tudi jasnejša programska usmeritev, ki bi omogočila usmerjanje akcij v pravo smer. Prve rezultate vseh omenjenih prizadevanj pričakujemo že v letošnjem letu in sicer: ob že omenjenem zmanjšanju uvoza za 1 milijon dolarjev bomo dosegli še za KI milijonov din gospodarske koristi, kar vsekakor ni mogoče zanemariti. B.Č. Slušatelji višje upravne šole v Žužemberku Slušatelji drugega letnika Višje upravne šole iz Ljubljane so prejšnji teden obiskali TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku. Ekskurzijo je vodil prof. Mitja Kamušič, namen obiska pa je bil spoznati praktičen primer dela, gospodarjenja, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela in upravne ureditve v tovarni, ki je organsko povezana s krajevno skupnostjo, občino in svojo regijo. Študente je pozdravil direktor Dušan Lavrič in jim zelo izčrpno predstavil celotno poslovanje in delo v tej tovarni. Razlaga je obsegala ves proces proizvodnje, od nabave, prek vhodnih kontrol, proizvodnje pa vse do trga, domačega in izvoznega. Študenti so se posebej zanimali za tehnične izboljšave, zlasti za inovacije, ki bistveno vplivajo na produktivnost in pogoje dela. Vodja splošno kadrovskega področja DO IEZE je slušateljem predstavil ustroj SOZD Iskra in DO Industrije elementov. Študenti so postavljali zelo praktična vprašanja o namenu združevanja v Iskro in DO. Posebej jih je seveda zanimal izvoz pa tudi samoupravna ureditev in obveščanje v tako veliki in prostorsko razširjeni organizaciji. ISKRA—AVTOMATIKA S področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev Ob organizacijskih spremembah pri formiranju delovne skupnosti v Avtomatiki smo večkrat poročali tudi o pripravah, poteku in ciljih delovanja ene izmed njenih enot — področja za kakovost. Kakovost je ena od bistvenih družbeno—ekonomskih kategorij, ki mora imeti v vseh delih inovacijskega in proizvodnega procesa ustrezno mesto in vlogo. Nosilci odgovornosti pri izvajanju tovrstne dejavnosti morajo biti predvsem vodilni in vodstveni delavci, z ustrezno motivacijo pa moramo stimulirati prav vsakega posameznika za njegov prispevek k dvigu kvalitete izdelkov. Avtomatika je glede na proizvodni program izredno heterogena organizacija. Ta raznolikost se odraža tudi v organizaciji služb kontrole kakovosti. Skupaj s službami v TOZD predstavlja področje za kakovost namreč celovit sistem, poleg tega pa enega od glavnih nosilcev sistema zagotavljanja kakovosti v smislu določanja kakovostnih zahtev, stalnega nadzora, izvajanja laboratorijskih preizkusov in preizkusov zanesljivosti izdelkov, izvajanja posebnih analiz in uvajanja sistemskih rešitev. Tokrat si oglejmo nekaj ugotovitev, ki izhajajo iz vsakodnevne prakse delavcev tega področja. Čeprav strnjene v povzetek, dokaj zgovorno nakazujejo probleme in težave, s katerimi se srečujemo in katere bo potrebno odpraviti, če bomo hoteli doseči takšno kvaliteto domačih izdelkov, ki bodo konkurenčni predvsem na zahtevnih tujih tržiščih: — vse premalo se še zavedamo, da na doseženo raven kakovosti izdelkov in storitev vplivajo vsi zaposleni. Tako imenovani krog kakovosti, ali inovacijsko proizvodni krog zajema vse člene poslovnega procesa in, če je samo eden izmed njih slab, je proces oviran, ali se celo ustavi. Posledice so vidne v nenormalno visokih stroških, neustrezni kakovosti izdelkov, nedoseganju dobavnih rokov, čezmernih reklamacijah in izgubi trga. — v nekaterih TOZD je zaslediti vse premajhno pripravljenost za vlaganje sredstev v dejavnosti, ki so potrebne za spremljanje proizvodnje in med katere sodi tudi kontrola kakovosti, — neustrezna kakovost vhodnih gradiv negativno vpliva na samo proizvodnjo, na kakovost izdelkov in storitev, kar ima za posledico zamujanje dobavnih rokov, — želje in potrebe TOZD, da bi izpolnile količinske načrte proizvodnje mnogokrat zanemarijo vprašanje kakovosti. Iz izkušenj moramo u pozori ti, da so kupci bolj tolerantni do zamujanja rokov, kot pa do nedoseganja dogovorjene kakovosti izdelkov. Žal pa se vse prepogosto pojavljajo primeri, ko zaradi proizvodnjih težav zamudimo dobavne roke, poleg tega pa pošljemo kupcu še nekakovostne izdelke. Zato naj odgovorni v TOZD rajši iščejo reši- tev v sodelovanju s tehničnimi službami ne pa da popuščajo pri kakovostnih zahtevah, — službe kontrole kakovosti so dolžne ugotavljali ustreznost izdelkov, oz. storitev glede na zahteve v tehnični dokumentaciji in o tem sproti obveščati ustrezne službe v TOZD in DSSZ. V primeru večjih odstopov lahko predlagajo zaustavitev proizvodnega procesa. Vendar pa niso pooblaščene o rešitvi same odločati, — žal pa na informacije, ki jih posredujejo drugim službam, velikokrat ni ustreznega odziva, čeprav vemo, da z rešitvijo problema vplivamo na zmanjšanje stroškov, — sistem zagotavljanja kakovosti mora predstavljati zaprt regulacijski krog. To pomeni, da moramo imeti predvidene povratne zanke, ki avtomatično reagirajo na spremembo vhodnih veličin, ali samega procesa, če izhodni podatki odstopajo od predvidenih. Čim krajši je odzivni čas. tem manjša so nihanja, odstopi od želene vrednosti, boljši sistem zagotavljanja kakovosti imamo, — vedno bolj pomembno mesto zavzema v svetovni trgovini pojem zanesljivosti. Zato bo potrebno na tem področju naših izdelkov, elementov, naprav in sistemov v naslednjih letih izredno veliko vložiti, tako v kader, izobraževanje in opremo. Le na ta način bomo lahko sledili svetovnemu razvoju. Obvestilo vsem TOZD in DSSZ v Avtomatiki: izvršilni odbor delavskega sveta delovne organizacije je na 10. redni seji dne 6. 5. 1982 sprejel naslednji sklep: »Izvršilni odbor DS določa osnutek Pravilnika o uporabi in pregledu meril v DO in ga posreduje delavcem TOZD in delovne skupnosti v javno obravnavo, ki bo zaključena 31. 5. 1982. Vse pripombe in predloge sprejema področje za Pravno splošne zadeve. Š.D. Tehnični vodja TOZD KEKO Bogo Longar je slušatelje peljal skozi proizvodnjo in predvsem razložil potek proizvodnje osnovnega artikla: keramičnega kondenzatorja. Spotoma je predstavil tudi celo vrsto domačih tehnoloških in konstrukcijskih uspehov, ki služijo avtomatizaciji te zelo specifične proizvodnje. Razložil je tudi vse dobre in slabe strani delovnih pogojev, tehnično in strokovno zahtevnost dela v obratih, na trakovih in v posameznih fazah. Študenti so pozorno sledili in mnogo vpraševali. O vtisih smo povprašali tri obiskovalce: Bojana Rajkovič: predvsem moram reči, da mi je v proizvodnji padla v oči velika natančnost pri delu. To je gotovo bolj precizno delo, kot mislim, da ga bom opravljala jaz. Mislim, da je tako delo zaradi narave tehnologije kljub dobrim zunanjim pogojem težko, monotono in utrudljivo. Jože Bonča: mislim, da je ta tovarna na pravi poti. Inovacijska dejavnost, o kateri smo slišali, obeta zlasti z novim programom večplastnega, zahtevnega in ekonomičnega kondenzatorja, tovarni lepo prihodnost. Zlasti se mi zdi pomembno, da so se lotili proizvodnje zahtevnega elementa, ki bo imel tudi v izvozu dobre možnosti in zlasti ekonomsko ceno. O Iskri, vaši delovni organizaciji in tej TOZD sem dobil zlasti o organizaciji zelo lep vtis, saj je prav Iskra zgleden primer racionalnega in smiselnega povezovanja. (Nadaljevanje na 6. strani) TOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA Prelomno leto 1981 Ugotovitve idrijskega Iskrinega kolektiva o solidnih in mnogo obetajočih rezultatih, ki so jih prigospodarili v letu 1981, niso izmišljene. Produktivnost so, npr., dvignili za petino, bistveno so izboljšali notranjo organizacijo TOZD in tako postavili trdne temelje za poslovanje v letošnjem letu, ko morajo odplačati kar 130 milijonov dinarjev anuitet in obresti. Obsežna investicija, ki sicer še ni v celoti zaključena, pač terja — in daje! — svoje! Navdušenje ob lanskih, zares dobrih rezultatih pa, žal, še vedno kalijo težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom in potekom kooperacijskega sodelovanja z inozemskim partnerjem. Tudi idrijska Tovarna za montažo elektromotorjev je lani reševala podobne probleme, kot velika večina ostalih proizvajalcev tovrstnih izdelkov. Izredno pereče je bilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kopičile so se težave zaradi nerešenega statusa kooperacij z inozemskim partnerjem, svoje pa je povzročila tudi naložbena problematika. Tovarna namreč še vedno ni zaključila investicije in to prav na tistem delu, ki ima neposreden devizni vpliv. To velja tudi še danes, saj še vedno nimajo opreme, ki bi omogočila bistveno zmanjšanje deviznih stroškov! Vsem tem pogojem navkljub pa so doseženi rezultati razveseljivi. Celotni prihodek so povečali kar za 215 %, dohodek za 69 %, izvoz pa za 82 %. Tako visoke številke so posledica večjega obsega proizvodnje in prestrukturiranja proizvodnega programa v tehnološko zahtevnejšo in dohodkovno zanimivejšo smer. Ob taki usmeritvi so dosegli kar 84 % celotne akumulacije, ki jo je lani ustvarila Široka potrošnja pa tudi sicer so bistveno spremenili položaj, ki je še leto poprej označeval mesto TOZD v delovni organizaciji. Lani so, npr., dosegli 14% izvoza delovne organizacije (leta 1980 11%), celotnega prihodka in dohodka 16% (prej 9), delež akumulacije pa so povečali kar za dvanajstkrat. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da je delež dohodka, ki ga namenjajo za izplačilo osebnih dohodkov najnižji v Široki potrošnji. Letošnje leto bo tudi za Idrijčane nadvse zahtevno, še posebej zaradi izredno visokih obveznosti, ki jih morajo odplačevati zaradi investicijskih zadolžitev. Letos so tako prisiljeni celotni dohodek povečati kar za 11 3 % v primerjavi z lanski m letom, dohodek pa nameravajo dvigniti za 71 %, vse to ob 35 % povečanju števila zaposlenih. Ustvariti pa nameravajo tudi za 81 & večjo akumulacijo ob 110% večji proizvodnji in 55% povečanju produktivnosti ter slednjič povečati tudi izvoz in sicer za ^4 %. Tako »napete« številke pa nameravajo uresničiti, saj jim ni žal naporov, ko je treba zagotoviti material, da se stroji nenehno vrtijo. To med drugim že potrjujejo tudi rezultati, ki ilustrirajo poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so proizvodnjo povečali za 102 6, izvoz za tri četrtine, celotni prihodek celo dva in polkrat, ob 35% večjem številu zaposlenih pa so produktivnost povečali kar za polovico. Začeti koraki so pravilni, saj v Idriji ugotavljajo, da bodo kos velikim zadolžitvam, če seveda ne bo večjih težav s preskrbo. Da bodo odplačevanju kos pa bo treba tudi zagotoviti dokončanje začete investicije. SF Pred novim sporazumom z veletrgovino Iskra je z jugoslovansko veletrgovsko mrežo sklenila samoupravni sporazum o zdkuževanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja že pred petimi leti. S takratno zakonodajo je bil ta sporazum povsem vsklajen, ni pa povsem v skladu z novim zakonom o obveznem združevanju dela in sredstev med proizvodnimi prometnimi organizacijami, ki je bil sprejet konec leta 1980. Zaradi tega je koordinacijski svet obstoječega samoupravnega sporazuma — gre za posebno samoupravno telo, ki ga sestavljajo delegati jugoslovanskih vele trgovskih organizacij in Iskre — ustanovil posebno delovno skupino z nalogo, da uskladi ta dokument z novim zakonom. Z Iskrine strani so v koordinacijskem svetu Franc Vreček, Jože Cvar in Stanko Klemenčič—Saražin, ki je tudi poslovni sekretar. Omenjena delovna skupina, oz. komisija se je doslej sestala že večkrat ter od oktobra lani pa doslej pripravila novi Samoupravni sporazum, ki je zdaj tik pred javno obravnavo. Le-ta bo potekala po jugoslovanskih trgovskih organizacijah in Iskrinih proizvodnih organizacijah nekje do polovice tega leta, z morebitnimi dopolnili, predlogi in spremembami pa naj bi dokument podpisali po letnih počitnicah — septembra, ali oktobra. Do takrat bodo pripravili tudi Samoupravni sporazum o osnovah skupnega plana, ki izhaja iz samega zakona in je prav tako skupni planski dokument. Kako pomembna sta ta akta, zlasti pa Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja gotovo najbolj zgovorno opozarja naslednji podatek: jugoslovanska veletrgovina z okoli 100 udeleženkami bo letos prodala na jugoslovanskem tržišču za več kot 7 milijard dinarjev Iskrinih izdelkov. To je nekaj več kot 40 % vsega blaga, ki ga je Iskra letos namenila za prodajo na jugoslovanskem tržišču. Približno 20 % bomo prodali v lastnih industrijskih prodajalnah, preostalih 40 % pa so neposredni investicijski aranžmaji. Seveda nas je zanimalo, v čem se novi Samoupravni sporazum razlikuje od starega. Stanko Klemenčič je v prvi vrsti opozoril na to, da novi Sporazum ni multilateralen, kajti novi zakon terja, da morata proizvodnja in trgovina medsebojne odnose urediti na dvo-stranski^osnovi. »Mi smo kljub temu do neke mere zadržali večstransko načelo, in tov tem smislu, da bodo enako besedilo podpisale vse trgovske organizacije, ki trgujejo z nami, kot drugo pa smo v predlogu sporazuma še naprej zadržali kot najvišje samoupravno telo skupščino podpisnic. Vsaka podpisnica Samoupravnega sporazuma bo imenovala svojega delegata v to skupščino, izrded teh delegatov pa bomo pozneje oblikovali 24-članski koordi- Slušatelji višje upravne šole v Žužemberku (Nadaljevanje s 5. strani) Tone Rožman: povezovanje in sodelovanje med Iskro in Žužemberkom in Iskro in Suho Krajino se mi zdi zelo pomembno. Težko pa je na hitro urediti toliko novih podatkov in vtisov. Vsekakor je pomembno sodelovanje med visoko razvito Iskro in okoliškim nerazvitim področjem. Slušatelji Višje upravne šole v proizvodnji. Predvsem pa je pomembno opiranje na lastno znanje, na lastne strokovne in proizvodne sile, poleg tega pa je gotovo zelo pozitivno intenzivno povezovanje z domačimi inštituti in drugimi ustanovami. Mislim, da le tako, z lastnim znanjem in lastnimi sposobnostmi lahko dosežemo proklamirano ekonomsko stabilizacijo. KF Stanko Klemenčič-Saražin. nacijski svet kot izvršni organ skupščine«, je poudaril naš sogovornik. Med osnovne probleme pri oblikovanju novega Samoupravnega sporazuma je poslovni sekretar uvrstil predvsem določene nejasnosti v samem zakonu, ki se delno odražajo tudi v novem predlogu samoupravnega sporazuma. Tako na primer je ostal odprt način ugotavljanja združevanja sredstev pa tudi to, kje bodo ta združena sredstva, ali v proizvodni ali v prometni organizaciji. Precej težav bo verjetno tudi pri oblikovanju cen. Novi zakon zahteva, da proizvodnja in prodaja skupaj oblikujeta cene in sicer tako cene za končnega potrošnika, ki jih obravnavajo kod maloprodajne cene brez prometnega davka in veleprodajne cene. Prav raven veleprodajne cene je tista osnova, po kateri se ugotavlja obseg skupnega prihodka med Iskro in prometnimi organizacijami. - W£.vmvijciiijvill III I cl^pui CJdllJCIll skupnega prihodka je Stanko Klemenčič poudaril, da bo to vprašanje treba rešiti do konca leta. Po novem zakonu morajo trgovske organizacije odpreti prehodni račun, na katerem se bo stekal denar od prodanih izdelkov, s tega prehodnega računa pa mora takoj ali najpozneje v 5 dneh prerazporediti sredstva med posamezne udeleženke v Iskri. Kakovostna novost bi bila v tem primeru ta, da bi prometne organizacije iz svojega prehodnega računa nakazale denar na Iskrino Interno banko in bi potem ona razporejala denar v Iskri med posameznimi TOZD. Lado Drobež AKCIJE KS ZSMS IC Le peščica aktivnih Skoraj 30 mladih iz Iskre Commerce se je v začetku maja dva popoldneva udeležilo delovne akcije pri čiščenju prostorov novega Iskrinega Centralnega servisa v Rožni dolini. Novi servis namreč te dni že zapuščajo gradbinci in je treba le še nekaj manjših posegov pred otvoritvijo tega pomembnega objekta. Mladi so p očedili vse notranje prostore — očistili okna, pomili tla in obrisali stene ter postorili še marsikaj za lepši izgled novih delavnic. Vsekakor so s tem prihranili Iskri marsikaterega novega tisočaka. Delovne akcije so se udeleži li domala vsi, ki jih poznamo že iz prejšnjih akcij, žal pa novih obrazov ni bilo dosti. Spet so se izkazali mladinke in mladinci iz Skladišča direkcije domače nabave v TOZD Prodaja. Predsednik mladih v IC Devo Kerič je glede udeležbe na akciji povedal, da so pričakovali več mladink in mladincev, saj je bila akcija dobro organizirana, mlade pa so pravočasno obvestili. Med bližnje aktivnosti mladinske organizacije v Iskri Commerce je Devo Kerič uvrstil pohod mladinske pohodne brigade 99 D. Mlade aktiviste bo pot peljala v Novo Gorico, od tam pa na Lokve in Čepovan. Pohod bo 22. in 23. maja. Prijave sprejema predsednik Kerič po telefonu 442—018. V maju pripravljajo mladi iz Iskre Commerce, Invest servisa in Telema-tike tudi piknik in sicer pod geslom: »Spoznajmo se«. Piknik bo v petek 28. maja, če bo vreme slabo pa teden dni pozneje in sicer bo ob Savi pri Črnuškem mostu. Prijave sprejemajo do 25. maja predsedniki mladinskih osnovnih organizacij. Predsednik mladih v Iskri Commerce upa, da bosta tako pohod, kot piknik uspela in to kljub temu da je bila udeležba mladih iz Iskre Commerce na pohodu ob žici okupirane Ljubljane milo rečeno klavrna. Opravičeno se sprašuje, kdo je bil bolj kriv za tako borno udeležbo slabo vreme ali zavest. LD ZAHVALA Sodelavcem TOZD Orodjarna se najlepše zahvaljujem za darila in dobre želje ob odhodu v pokoj. Vsem želim vse najboljše in še dosti uspehov. Bernard Vidmar u0 IN VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJA DELA Odbor je pripravil prograflN dejavnosti V prihodnjih dneh bo odbor za varstvo pri delu in humanizacijo ^ DS SOZD Iskra obravnaval osnutek programa aktivnosti. Pripravljaj * i temelju zaključkov 2. strokovne konference januarja letos. ProirV tivnosti ne bo pripomoček le za delovanje odbora, temveč tudi in za delovanje drugih oseb in organov, prav tako odgovornih za izvajanj6 s tega področja. Osnutek programa ima nekaj značilnosti. Pripravljen je tako, da združuje konkretne naloge in metodološke, oz. strokovne podlage. Program v standardni obliki, z opredeljenimi nalogami, za izvedbo odgovornimi osebami in organi in roki, ne bi zadoščal, ker je področje strokovno le dokaj zahtevno pa tudi logika varstva pri delu humanizacija dela je na različnih strokovnih področjih še premalo pristona. Zato so pri posameznih nalogah podane tudi dovolj razčlenjene metodološke, oz. strokovne podlage. Npr.: za obravnavanje (!) vidikov varstva pri delu in humanizacije dela ob letnih poslovnih poročilih so podani vidiki, ki bodo sestavljalcu takega poročila služili kot metodološka podlaga. Ali: za dogovor (!) na kolegiju glavnih direktorjev DO, da se v DO izdelajo srednjeročno usmerjeni akcijski programi za to področje, so podani elementi za metodološki del takih programov (kakšen naj bo program, kako naj se oblikujejo konkretne naloge ipd.) in okvirna vsebina nalog. Druga značilnost osnutka programa je, da se vanj vključujejo vse tri ravni organiziranosti Iskre: TOZD, DO in SOZD. Ob tem se že pojavljajo različna vprašanja, češ, zakaj tudi raven SOZD, saj se varstvo pri delu odvija le na ravni TOZD in kvečjemu še na ravni DO. Taka stališča ne vzdržijo kritike iz več razlogov. Naj navedem samo dva: Potreba po dejavnosti v zVti riiOl varstvom pri delu in humanizacij(,l^ na ravni SOZD je bila spoznana261; a t leti, ko je DS SOZD imenoval P0^ odbor. Odločno podporo pa jc P.1l. \/r»1 Lti/-It ic V-i /-vHtirvr ik za socialno politiko itd). neP0?, i0 val tudi koordinacijski odbor sin- i, — Danes je že spoznana potre jjL je skrb za delavca (za delovne delo sestavni del poslovne politike- L y SOZD svojo poslovno politiko, P: Ji se mora tudi to področje vanjo vlt'. 'n ti. , Tretja značilnost osnutka pr°^ pa je, da se naloge na vseh treh r‘ organiziranosti Iskre povezujej0 > rih »linijah«: samoupravni in | vodni liniji, liniji strokovnih po družbenopolitični liniji. ^ Mnogotere so razsežnosti delavce, za uveljavljanje njihov'f.L. vic in obveznosti. O tem je dovolj-7 \ spregovorila III. konferenca slov6 sindikatov. Sklepi tudi obvezi Vendar bi bila dejavnost, spodbujali s sklepi slovenskih sindikatov, AJL nepopolna, če ne bi imela tudi »r J njih« pobud. Notranje pobude pajl v poslovnem sistemu Iskre. Vsi, B poklicno ali polpoklicno ukvafj^ varstvom pri delu in humanlZi dela, smo prepričani, da bi bil sistem Iskre brez tega področja n* okrnjen in neuravnotežen. Za.1_ nekaj korakov naprej pripomog^V^ program aktivnosti. M' — Sindikat IEZE o poslovanji investicijah, Mikroelektronik Izvršilni odbor Sindikalne konference Iskre IEZE je imel na seji v < 6. maja zelo tehten dnevni red. Razpravljali so o poslovanju v prven* ^ njem četrtletju, o investicijah, o sanaciji v Mikroelektroniki in dohodi6 odnosih med TOZD in Skupnimi službami ter TOZD Naprave in Razprava je bila zelo živahna, strokovno poglobljena, saj so delegati povedali dobro in slabo o gospodarjenju v TOZD in DO. Najprej so člani KPO poročali o poslovanju v prvih treh mesecih 1982. O tem izčrpno poročamo na drugem mestu. Tudi o investicijah so spregovorili zelo kritično. Dotaknili so se rezultatov investiranja v zadnjih letih in jih primerjali z elaborati pred vlaganjem. Seveda so razpravljali tudi o sedanjih potrebah in investicijah, ki so že v izvajanju, oz. naj bi jih v kratkem začeli v Feritih, Keramičnih kondenzatorjih v Žužemberku, v Potenciometrih in hibridih v Šentjerneju in v trboveljskih Polprevodnikih. Pretresli so še metodologijo svobodne menjave dela med 11 TOZD in Skupnimi službami. Ta menjava je v bistvu dohodkovni odnos, kot ga nakazuje Zakon o združenem delu. Temelji na učinkovitem in uresničevanem delu strokovnih služb, na njihovem prispevku k realizaciji zastavljenih ciljev v TOZD in seveda na kvaliteti teh opravljenih nalog. Metodologija predvideva možnost ocenjevanja in s tem nagrajevanja sodelavcev v Skupnih službah. Ocene bodo izdelali na podlagi poročil ob četrtletjih in po presoji samoupravnih organov v TOZD. Tako bi dosegli, da bi bili prihodki Skupnih služb v celoti odvisni od opravljenega dela, njegove kakovosti in od delovnih uspehov v TOZD. Enostavno bi rekli, da je bistvo tega novega pristopa to, da bodo sodelavci v Skupnih službah v veliki meri nagrajevani tako, kot so pokazali rezultati poslovanja v TOZD. S tem bodo. dosegli, da bodo Skupne službe delile s tovarnami dobro in zlo, se pravi ostanek dohodka in tudi izgubo. Za sanacijo materialnega položaja DO Mikroelektronika v ustanavljanju pa so delegati menili, da je treba narediti vse, da bo ta za Iskro, Slovenijo in Jugoslavijo tako pomemben projekt v resnici realiziran. Izvedeli so tudi. da strokovna služba v IEZE predlog novega koncepta finand' dograditve in sanacije Mikroelek16! ke. Novo je predvsem to, da bi Iskre in DO IEZE, ki zdaj nosit«^ breme uresničevanja programa Tom kroelektronike, priskočila na P6/! še tudi širša družbena skupnost. Mjk16 ^ lektronika je eden izmed bistvenih|vet gojev za avtomatizacijo slovenske.jajn dustrije, tako strojegradnje, k^Josi, industrije, lesne industrije, elek|r Ijij, dustrije in drugih. levj Prav je, da ta pomemben obj^Og projekt sofinancira tudi ostalo L ]( združeno delo, ki bo rabilo mikrovč ,ai1( mikroprocesorje in ostale elemd1 fcl0 področja mikroelektronike za avl^s^ matizacijo svojih tehnoloških P0'1^ kov in svojih proizvodov. Za Iskf°^la| staja to breme pretežko, saj je k°n%g< zasnovan zelo široko in po najsojTcj, nejši tehnologiji, namenjen pa vsej industriji. , Jvr Delegat iz Orodjarne je p°rol8(a$e poteku pogovorov in o pripravak^j vzpostavitev dohodkovnih odn^ p med TOZD Feriti in TOZD Oro4 „ na. Orodjarna namreč služi s po*0' svojih zmogljivosti TOZD. Fer‘t'ii'ac prav je, da bi le-ta ob tako močni ležbi dejansko sodelovala pri del* |0^ kot pri ustvarjanju dohodka. Na seji so sprejeli tudi poročilo o6 KOS SOZD Iskra in ga potrdili- SP, -j-jeli so tudi zanimivo informacijo0^ grajevanju starejših sodelavcev L, TOZD HIPOT. Ti namreč teže d0' ga jo postavljene norme v proizv0-za sabo pa imajo vrsto let dela in >' šen j. Popuščata jima ročna spretn°s. okretnost. Sindikat v tej TOZD pr6l.i ga, da bi takih delavcev ne prestah na slabše nagrajevana delovna nLj mesta. Če pa jih že prestavijo, naj naslova minuiega dela ne Prei manjših osebnih dohodkov. I TEK MLADOSTI Oh dnevu mladosti bodo organizirale mladinske organizacije Iskre Commen* Iskre Invest servis in Iskre Telematika — TOZD Prodaja, tek mladih, ki bo P01.« j okoli Rožnika. Tek ne bo tekmovalnega značaja, ampak rekreacijskega, po načd j »važno je sodelovati in priti na cilj«. Tek bo spremljala varnostna služba, vsak udde'; ženec pa bo dobil po tekmovanju tudi čaj in priznanje za tek. Udeleženci teka bodo dobili tekmovalne majice z zaščitnim znakom teka, katef I ceno mora poravnati vsaka OO ZSMS, katere mladinec se ga bo udeležil. (Okvir11 j cena majice s startnino je 250 dinarjev). 1 Prijavite se v svoji osnovni organizaciji ZSMS. Tek bo dne 23. 5. 1982 z zborom Mostecu ob 16.30. " KS ZSMS Iskra, Commed* OO ZSMS Iskra Invest servi* L OO ZSMS Iskra Telematika — TOZD Prodaj« fn r ,nvest servis ^slovno letalo — ^krino okno v sodobni poslovni svet Ki ,rcdlj javni razpravi o samoupravnem sporazumu o Iskrinem poslovnem le- ,jer a'U! ali bolje o njegovi potrebnosti, se je razvila zelo živahna debata. Zato zbrali nekaj dejstev in podatkov o tem, koliko je bilo v zadnjih dveh letih «110 Unftmhliiinn n* ti lii I n zv in L rtli Lrn cln^i cvrviz^m n n a motn n Moman lotala 2vii je "° uPorabljano, rentabilno in koliko služi svojemu namenu. Namen letala ,i f t —-»■ poznan: hitreje h kupcem, bliže k poslovnim partnerjem, kar je v j |ef £a ^ Zrednem prodoru v izvoz posebej pomembno. no^iv deh° ■ nai Povemo anekdoto, ki so • pripri: s'‘šali delegati na neki seji v #|biri)o j6 .*10^'emo prodajati suho robo. re^flopr !i°^rn* voz' ki se lahko ustavi oOra^lovarv?ak° gostilno, če pa hočemo r i in prodajati sodobno elek- drugje pa je ceneje porabiti redne linije. Tako je na primer za Beograd kar dovolj rednih zvez, za Prištino, Skopje ali dalmatinska mesta pa so iz Slovenije zelo slabe zveze. jgrffniko n Bo.,, ’ nam bo celo letalo prepoča- ’vld^vnih0Cf0*3nem svetu je v velikih sve-lrma*1 letalo čisto običajno roP1 L n° srec*stvo- Fiat ima na primer j°' lailliliiilililiiiiii droi* In kdo naše letalo najve.č uporablja? Zelo pogosto DO Elektrooptika, Iskra Commerce, kranjske delovne organizacije za odročnejše jugoslovanske kraje — Niš, Ohrid in še kam. 0 ISKRI NEM LETALU SO REKLI: .Goran Petek, TOZD Montaža Idrija: Pri nas smo sklenili, da bomo hodili na Dan- Poslovnemu partnerju Danfos redno z Iskrinim letalom. Vse lahko opravimo v dr - - - ....................... »je 10 0 poslu, ki ga gremo sklepat. e rvraiUVIICIIlU paillieiju LzaillUN ICUIIU Z ISM lllllll ICICUUIII. v UUIIVVJ urpiuvuuur V , em dnevu, v najslabšem primeru v dveh. Z rednimi letalskimi linijami to traja dva-titn* ^*»e’ Pa tudi dvakrat dražje je. Med potjo lahko delamo — dokončno se dogovo .Gjuban Artič, namestnik predsednika KPO SOZD Iskra: Za podjetje, kakršno je t.a> je poslovno letalo nujno, če hočemo opraviti obsežen program izvoza in koope- ac'j, ki smo si ga zastavili. Za uspešno, hitro in sodobno poslovanje pa »condicio sine ?.Uanon«. Sicer pa dolgoletna praksa uspešnih svetovnih firm kaže, da je to ena najra- ''Jjalnejših osebnih povezav med poslovnimi partnerji, poleg telefona seveda oai *ce Pavlin, DO Kibernetika Kranj: Pri nas smo na samoupravnih organih sprejeli , °citev, naj ima Iskra svoje letalo in bomo prispevali svoj delež. Sicer pa se je že po-tr h °’ hočemo biti sredi svetovnega elektronskega programa, nam je letalo po-v ebn°, ob pravilni in racionalni porabi seveda, kar je lepo organiziral zadnje čase In Klin- jo!)) j htjo z lastnimi letali med Mila- "V. Varšavo. Podobno Philips, ITT J ta pfK lif' ln ^ateri. K;„Uaj Se *etal° podjetju splača? #irrb„na norma poslovnega letala je ^"Jslovj ur letenja letno. Iskrino k,r )jih; .“letalo pa je »preletelo« v zad-Nilka dveh letih 860 ur. Kar lepa 001 kam i )V^fi • ktrvuka : v 1 eun oou ur Kar lePa ieKfl/0o ^ Ce racunamo, da preleti na uro |hodn Vp ^eta na^e *etal°^ Največ po fclo v i ..Vropi, a tudi v vzhodno in P10 V a •• a luul v vznoano in vl«fkrinp Zlj° 'n Afriko. Tako je vozilo Jo^ p S°delavce v Ziirich, Pariz, Lon-r0%lto ^s8°w, Frankfurt, Tripolis, na SKte Basdad’ k.amor ieti. zei° ’ nT^OBn- Cr »ez rednimi linijami skoraj el 'ečlti-a,Ce Priti. Tako so za Bagdad že . dt naipi: J. j_____ Iskra Commerce pa ga uporablja mnogokrat za vzhodnoevropske države, kamor je težko dobiti direktne zveze, n.pr.: Vzhodni Berlin, Leipzig, Sofija in drugam. Pa tudi cena takega prevoza je seveda nižja kot prevoz z rednim letalom. Na daljših relacijah je že s 7 ljudmi v našem letalu ceneje, kot je 7 vozovnic pri JAT. Letalo pa sprejme 8 potnikov in vso pot opravi običajno v enem dnevu. Tako odpadejo veliki dodatni stroški, kot so devizne dnevnice, nočnine in drugi nepredvideni stroški. •JZvršnel0na»e*t celo letalo še dodatno !h Kdeno Teta’ kver ie bil° domače pre-a lt • Ma večkrat vozi naše letalo • *Ja večkrat vozi naše letalo oif ^udi največ pa za Elektrooptiko. 'ti ‘ ^0 pr' ' ^ mednimi Imuami tia 7pln ? clr i lelll|olgapotti'~Istanbul •ti nrv 2 rednimi linijami tja zelo rl Jfad ^1.1’ Saj je direktna zveza le Beo-Jiankf,, ,stanbul, ali celo Beograd — Ob vsem tem ne smemo pozabiti najvažnejše komponente — to je čas. Ni vseeno kdaj in kako nekdo opravi svoj posel pa tudi doma se pozna v tovarni, če je nekdo, ki strokovno vodi službo, sektor ali področje ali celo poslovanje po več dni zdoma. Čas je zlato! Tega pa je težko nadomestiti, navadno celo nemogoče. - Ankara. Taka Adtia °7 Pa »e tudi draga in seveda za-cJbžuj '. ato se Iskraši pogostokrat po-S;,« Vp° domačega letala, v lrage avzaprav velja isto kot za vse ^/Ptaviči!"'°)e: marsikje je potrebno in ■-i. »Iv° vzeti domače letalo, spet Kdaj je največ poletov? Največje povpraševanje po letalu je v začetku leta vse do konca junija. Julija in avgusta, ko je po vsej Evropi čas dopustov, je manjše zatišje, okrog novega leta prav tako. Prav zdaj je povpraševanje po poletih tako veliko, da vsem željam in naročilom z enim letalom ne morejo ustreči. Včasih je treba prositi za pomoč ;£ is .‘J*, n Pogovor med letom. tudi pri pilotih v slovenskem Izvršnem svetu, če imajo prosto letalo seveda. Med večjimi prireditvami, ki zanimajo tehnične strokovnjake in poslovne ljudi pa je letalo praktično »non stop« na poti. Tako je bilo ob hannovr-skem in leipziškem sejmu. Ob zbiranju teh podatkov nam je dejal nekdo: »Za SOZD Iskra je najmanj eno letalo tako potrebno, kot službeni avto za TOZD.« FY ISKRA—A VTOMATIKA Usmerjeno izobraževanje V skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju je kot sestavina vseh programov tudi proizvodno delo, oz. delovna praksa. To usposabljanje se izvaja v neposredni proizvodnji. S tem da imamo v Avtomatiki več proizvodnih TOZD, v katerih je možno izvajati proizvodno delo, smo se lotili naloge na ravni DO. V začetku 1. 1981 smo že pričeli z zbiranjem najenostavnejših del in nalog, ki bi jih lahko opravljali učenci L letnika usmerjenega izobraževanja elek-troin kovinsko predelovalne industrije. Pri izboru so sodelovali organizator proizvodnega dela. vodje sektorjev, delovodje in skupinovodje, tehnologi in delavci, ki odgovarjajo za varstvo pri delu. Seznami nalog so vsebovali delovne operacije, materiale, orodja in stroje in konkretno porazdelitev učencev na proizvodno delo v posamezne TOZD in po ciklusih in sicer za tri TOZD v Ljubljani in dve v Novem mestu. Naslednja naldfcje bila izbor inštruktorjev, hkratitJI je bilo potrebno predvideti število učencev. Iz seznama je razvidno, da lahko sprejmemo 210 učencev L letnika oz. cca 25 učencev v vsaki skupini (to velja za TOZD v Ljubljani). V mesecu maju smo se dogovarjali s prvo vzgojno izobraževalno organizacijo, Gimnazijo Šentvid, v juniju pa s pedagoško gimnazijo. Hkrati smo pripravili v pismeni obliki predstavitev dejavnosti DO. in proizvodnih TOZD, samoupravno organiziranost ter vlogo DPO. Ta material nam služi pri uvajalnem seminarju ob sprejemu učencev. V juniju smo ob sodelovanju predstavnika vzgojno izobraževalne organizacije izdelali dokončne izvedbene načrte za proizvodno delo. Konec leta pa smo se dogovarjali o številu sprejetih učencev še z Elektrotehniško šolo, Izobraževalnim centrom Litostroj in Strojno tehniško šolo. Ves čas smo sodelovali na raznih sestankih, ki so jih sklicevali Posebna izobraževalna skupnost za elektro stroko, enota za kovinarstvo. Gospodarska zbornica Slovenije in Zavod za šolstvo. Aktivno smo sodelovali tudi pri predlogih in pripombah na osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnega programa, čemur so v začetku letošnjega leta sledili prvi podpisi pogodb za izvajanje proizvodnega dela. Piva skupina učencev je pričela z delom februarja. Učence je prevzelo dvanajst inštruktorjev, delavcev TOZD, ki so predhodno opravili enotedenski seminar. Doslej se je zvrstilo šest skupin, do konca šolskega leta pa prideta še dve skupini. Vsaka skupina je na proizvodnem delu deset delovnih dni ali 80 ur. Prvi dan imajo vsi učenci obvezni uvajalni seminar, na katerim jih seznanijo z namenom in načinom izvajanja proizvodnega dela, predstavijo delovno in temeljno organizacijo, seznanijo s samoupravno organiziranostjo in z zgodovinskim razvojem, tako celotne Iskre kot delovne, oz. TOZD. V nadaljevanju sledijo še splošna navodila v zvezi z obveznostmi in medsebojnimi odnosi. V drugem delu seminarja se učenci seznanijo z varnostnimi pogoji ter predpisi in pravicami ter obveznostmi s področja varstva pri delu. V tretjem delu pa jim inštruktorji razkažejo proizvodne prostore, opišejo proizvodne procese ter jih seznanijo z izdelki, ki jih tovarna proizvaja. Naslednjih devet dni delajo učenci na enostavnih delih v proizvodnji pod stalnim nadzorstvom inštruktorja. Smoter proizvodnega dela, kot spoznavanje delovnih procesov samoupravnih odnosov in razvijanje ročnih spretnost pri delu v neposredni proizvodnji je doslej v celoti dosežen, k čemur so mnogo pripomogli tudi inštruktorji, ki so z vso odgovornostjo prevzeli to nalogo in jo tudi vestno izpolnjevali. Iz naslednje tabele sledi prikaz koliko učencev je bilo v posameznih TOZD na proizvodnem delu. Skupine Naprave ta Sestavni energetiko deli Orodja Napajanja EU i Z 6 6 3 Z Z II 9 k 6 . 2 lo 8 III 8 9 7 2 8 8 IV 9 5 9 / 9 8 9 6 9 Z 5 Z 9 5 6 z Z Z VII 6 2 9 z Z Z VIII 6 4 9 z Z Z SKUPAJ 56 41 61 7 32 24 Učenci so za svoje delo, oz. doprinos k ustvarjanju dohodka TOZD tudi ustrezno nagrajeni. Urejeno je tudi nagrajevanja inštruktorjev. Zadnji dan proizvodnega dela skupine analiziramo delo in imamo zaključni razgovor. Po dosedanjih razgovorih so učenci z organizacijo in-potekom dela v naših TOZD zadovoljni. Edine pripombe so bile, da bi radi delali zahtevnejša dela, kar pa za sedaj še ni mogoče, kajti učenci prvih letnikov še nimajo dovolj strokovnega, niti praktičnega znanja. Nekoliko bolj zahtevna dela jih čakajo v višjih letnikih. Marjana Bevc Takoj, ko je ekipa združenega odreda ugotovila, da v zraku ni nevarne kontaminacije, so enote civilne zaščite začele z učinkovitim reševanjem ranjenih in zasutih. Na koncu so člani štaba skupaj s predstavniki občine Kranj ocenili uspešnost akcije. Iskraši so si tudi tokrat prislužili pohvalo. VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE V KRANJSKI ISKRI Pripravljeni na vsako presenečenje Prejšnjo soboto je v Kranju deževalo. Težki sivi oblaki so vse jutro viseli nad mestom in zavijali v vlago tudi tovarniška poslopja Iskrinega bazena ob Savi. Bilaje delovna sobota. Delavci, ki so ob 14. zapuščali delovna mesta so v zraku čutili morečo napetost. Kot, da se bo vsak trenutek nekaj hudega zgodilo. Točno ob 16.30 po krajevnem času so na objekte Iskre v Savski loki padle prve bombe. Sovražnik je napadel iz zraka. Močne eksplozije so rušile poslopja. Na srečo, v popoldanski izmeni ni delalo veliko ljudi. Kljub temu je sovražnikov napad terjal žrtve. Več delavcev je bilo ranjenih, nekateri so ostali zasuti pod ruševinami, nekaj pa je bilo mrtvih. Zagoreli so trije močni požari. Delavci Iskre, organizirani v civilno in narodno zaščito so izredno hitro reagirali, kajti sovražnikov napad jim ni pomenil večjega presenečenja. Iskrin bazen je pomembna strateška točka, saj poleg industrijskega centra, pomeni tudi eno izmed glavnih kranjskih prometnih vozlišč. Zaradi tega so delavci v preteklosti redno obnavljali svoje znanje za obrambo pred posledicami naravnih in vojnih katastrof. Organizirali so več enot CZ (enota za prvo medicinsko pomoč, splošna enota, tehnično reševalna enota, gasilska enota in enota narodne zaščite) in jih opremili s potrebnim; sredstvi za reševanje življenj in premoženja. Organizacijsko so se povezali z enotami CZ v krajevnih skupnostih Stražišče.Orehek, Drulovka, Gorenja vas, Čirče, Planina, Kranj — Center in Struženo in z enotami CZ delovnih organizacij Iskra — Labore, Sava, Merkur, Tekstilindus, Zvezda, Ikos in Triglav konfekcija. Že dan pred letalskim napadom so bili štabi CZ obveščeni o morebitnih sovražnikovih namerah. Tako so tudi v Iskrinem štabu CZ preverili načrte zatemnjevanja in zaklanjanja ter načrte za reševanje iz ruševin, protipožarno zaščito in prvo medicinsko pomoč. Kurirji so raznosili pozive pripadnikom civilne in narodne zaščite. Takoj po že opisanem bombnem napadu in po ogledu stanja na prizorišču, ki ga je opravil posebni združeni odred, se je začelo reševanje preživelih in gašenje požarov. V slabih petnajstih minutah so na pomoč prihitele tudi enote CZ iz sosednjih delovnih organizacij. V pol ure so bile vse najhujše posledice napada odpravljene in akcija zaključena. S tem je bila zaključena še ena vaja enot civilne zaščite, ki je potekala v okviru zvezne akcije »Sava 82« in je trajala od 7. do 9. maja — dneva zmage. Cilj vaje je bil preveriti učinkovitost sistema obveščanja in alarmiranja ob nevarnosti zračnih napadov in možnosti hitrega vključevanja sistema zaščite in reševanja ter odpravljanja posledic zračnih napadov. Ob zaključku je bila vaja ugodno ocenjena, saj je dejansko zelo dobro uspela. Okrog 120 Iskrašev, angažiranih v akciji, je dokazalo, da se tudi v kranjski Iskri intenzivno pripravljamo na vsakovrstna mogoča presenečenja, kar je še posebej v sedanjem sve- tovnem političnem trenutku gotovo zelo pomembno. Kazimir Mohar ...,l"\ Jelki Vreček v slovo Pomlad je. Dehtijo cvetovi njenih prvih znanilcev, vrača se življenje, prebuja se nov svet. Mladost dobiva svoja krila! Zakaj? Zakaj, draga Jelka, si se tako tiho in za večno brez besed poslovila od nas; kdo je pristrigel krila mladosti tvojega komaj začetega življenja? Odgovora ni. Smrt —neizprosna nosilka bolečine te je iztrgala iz našega okolja v svoj ledeni objem. Samo bolečina nema in vprašujoča, je ostala v srcih vseh, ki smo te imeli radi. Le kdo nima rad mladosti? Sodelavci TOZD Števci asm V Četrtek,6. maja, so v vhodnem objektu poslovnega centra Iskre odprli razstavo risb mladega slovenskega slikarja Milana Eriča. Na sliki Eričeva risba z razstave. SODELOVANJE OO SINDIKATA ŠIROKE POTROŠNJE — ŠTEVERJAN Skupaj obeležili delavski e xxto to ro-zetovo vahoHilfl praznik Z otvoritvijo razstave slik ljubiteljskih slikarjev tovarne elektromotorjev v Železnikih se je v petek, 30. aprila zvečer, v števerjanskem domu kulturnega društva »Briški grič« pričelo praznovanje delavskega praznika — 1. maja. Več kot 60 gostov je prisostvovalo ob otvoritvi razstave železnikarskih slikarjev, med njimi tudi kustos škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec in predsednik zveze prosvetnih organizacij italijanske dežele Furlanije — Julijske krajine Milko Rener itd. Oba gosta sta imela pozdravne govore, v imenu raz-stavljalcev pa je ob otvoritvi spregovoril eden najprizadevnejših amaterskih kulturnikov v Iskri Železniki Mirko Polajnar. Iz njihovih govorov na kratko le sporočilo, ki je bilo vsem skupno — take skupne prireditve pomenijo za Slovence. ki živijo zunaj meja matične domovine ogromno vzpodbudo za nadaljnji avtohtoni razvoj, za negovanje tradicij slovenstva in slovenskega jezika. Števerjan. briška vasica, ki nikoli ni podlegla vplivom, ki bi lahko zameglili slovenski duh, bo tudi s takimi moralnimi vzpodbudami laže usmerjala svoja snovanja v smeri slovenstva, čeprav sredi italijanskega okolja. Andreju Gašperlinu v slovo pse s gri 1 I . ' Prijavite se lahko po telefonu ali os Iskra IEZE, DS S Stegne 17, Ljubija' Milki POLIMAC, tel.: 061 559-141. P'1 se plača 1.000,00 N din kavcije po r PLANINSKI IZLET NA MIRNO GORO Zgodaj zjutraj smo še vsi zaspani in z mislijo na toplo posteljo — kljub rani uri — prispeli na železniško postajo. Zbrali smo se s prijetnim občutkom, da se pred nami budi lep pomladni dan, ki ga bomo preživeli v naravi. Na pot smo se odpravili z vlakom. Potovali smo skozi gričevnato Dolenjsko, pod Gorjanci in že smo prispeli na železniško postajo Semič. Tam sta.nas pričakala dva planinca iz se-miške Iskre—Tovarna kondenzatorjev. Skupaj smo nadaljevali pot do vrha Mirne gore. Pot je vodila skozi hribovske vasi. Ena izmed njih je tudi vas Planina, ki je bila med NOB popolnoma požgana. V tej vasi je bil ustanovljen prvi invalidski partizanski pevski zbor. Že kar prijetno utrujeni smo po dveh urah in pol prispeli na vrh Mirne gore. Dom na gori je bil sicer zaprt, a bili smo poplačani za trud. ko smo se povzpeli na razgledni stolp. Pod nami se je razprostirala vinorodna Bela krajina, tja do Gorjancev, zelene Kolpe in še naprej do sosednje republike Hrvaške. Ob povratku smo nabrali spomladansko cvetje in z njim okrasili nahrbtnike. Pot nazaj se nam je zdela krajša in prehitro je drvel vlak proti domu, kjer nas je zopet čakal vsakdanji vrvež in skrbi na jutrišnji dan. Ob slovesu smo si v veselem razpoloženju zagotovili, da bi se taki in podobni izleti ponovili še večkrat. Vabimo vse, ki ljubite naravo in gore, pridružite se nam. kajti narava nas nikoli ne razočara. Alojzija Čarman ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta « JANKA POLIČARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Merilne naprave (DO Kibernetika) in DS Informatika —organizacija poslovanja (DO Telematika) za izražena sožalja, podarjeno denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vsem, ki s toplo mislijo blažijo najino bolečino in praznino, ki ostaja za preminulim očetom. Vsem iskrena hvala! sinova Janko in Mirko Poličar. OBVESTILO i ^SILodei POČITNIŠKA SKUPNOST SUHA KRAJINA, ŽUŽEMBERK nudi v svojem do^^^^e Poreču na Ljubljanski cesti 35, še nekaj prostih ležišč in to v poletni sezoni od 20. <>■ Dom ima 7 sob in to po 3, 4 in 5 ležišč, z vso opremo in možnostjo kuhanj , Cene so zelo ugodne za bližnjo sezono, saj znašajo samo 150 din na oseuv y Prijave za letovanje zbira pismeno Počitniška skupnost Žužemberk, ali po tel p g št.: 84-115, int.: 30 — ISKRA Žužemberk. Ob prijavi oz najkasneje v treh dneh, je potrebno vplačati akontacijo za tri dni osebo, ostala vplačila pa najkasneje 10 dni pred začetkom^etovanja. ŽUŽEME# KEGLJANJE Končalo se je prvenstvo DO Iskre Kranj med TOZD v kegljanju, kjer je nastopilo 18 moških in osem ženskih ekip. Ekipe Računalnikov, Informatike in Mehanizmov kljub prijavi niso sodelovale na tekmovanjih v moški konkurenci. Ekipni rezultati moških: 1. Vzdrževanje 2484, 2. ERO 2483, 3. Stikala 2478, 4. MSO 2446, 5. DS Komerciala Kranj 2439, 6. TSD 2436, 7. Števci 2426, 8. Orodjarna 2372, 9. ATC 2345, 10. TEA 2326, 11. Instrumenti 2322, 12. RTC 2292, 13. DSSS Telematika 2226, 14. DS ATS 2143, 15 DS Komerciala Lj. 2099. 16. DS Komerciala Kranj 1947, 17. Merilne naprave 1804, 18. TEL 1791 kegljev. V soboto, 22. maja se bo nadaljevalo tekmovanje za posameznike. Iz DO Kibernetika in Telematika bo v ženski konkurenci nastopilo osem tekmovalk v moški konkurenci pa 16 tekmovalcev. Marjan Pičulin ZAHVALE Ob smrti najinega očeta FRANCA HAFNERJA se najlepše zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Stikala, posebno tehničnemu razvoju in TOZD TEA, ploščati rele, za izraze sožalja, podarjena venca in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerki Frida Vreček in Mira Zavrl z družinama. Ob smrti moje mame ANGELE DRINOVEC seiskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam DO ATS Kibernetika in DSSS Telematika za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti sin Niko Drinovec. Ob smrti mojega dragega očeta ROKA KODRA Ob boleči in prerani izgubi moje drage mame MARIJE ERZAR VRANSKO — ČRETA — DOBROVLJE rel fgo se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ploščatega releja v TOZD TEA za izraženo sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč hčerka Julka Pavlič. se iskreno zahvaljujem sodelavcem Telematike — Delovni skupnosti Komerciala — skladišče Kranj za izrečeno sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti sin Franci z ženo Anico. milic Pred euje niza zavi tv *en> D,rektor ;>erce Z Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo ob sodelovanju matičnega PD Kranj pnre1 v soboto, 22. maja 1982 izlet z Vranskega na Čreto in Dobrovlje. ^ Ob 7. zjutraj nas bo avtobus pobral pred hotelom Creina in odložil na Vran- Bnji Pot nas bo nato vodila do planinskega doma na Greti, po krajšem počitku pa se na |. . brovlje — podaljšek Menine planine. Tu se bomo obrnili proti Savinjski dolini, l UN nas bo v Letušu čakal avtobus. Če bomo imeli dovolj časa, bomo obiskali se D jamo Pekel. V Kranj se bomo vrnili okrog 18. sis Tura je lahka, za začetek sezone kar pravšnja; traja slabih pet ur. Vodila nas Igor Kloar in Edo Erzetič. Cena prevoza bo 100 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO do srede, 19. maji- j *Takaže- : otne m jasice Vabli6n>,iv: vseh no, ^.strsk Elektr ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., , Ljubljana, TOZD NAPRAVE IN ORODJA, n.sub.o., Ljubljana, Stegne 17 Delavski svet TOZD Naprave in orodja na podlagi 97. člena statuta TOZD v|Jam0, aedlca pr, sicer h,1 Pošlo 6 tani; i^prieso razpisuje imenovanje DIREKTORJA TOZD za dobo 4 let (reelekcija) Poleg pogojev iz 511. člena ZZD morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pog°ie jj-ni" or — da imajo visoko ali višjo izobrazbo organizacijske ali tehnične smeri y ^ — 5 let delovnih izkušenj _ ................. $ ^Olet Skš N m Hala , >eta h>h, — da ustrezajo pogojem, ki jih določa Družbeni dogovor o kadrovski politiki za močje ljubljanskih občin, člen 58. hpo r$to let Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dn^r aterim objavi na naslovJSKRA — IEZE, TOZD Naprave in orodja, Ljubljana, Stegne 17''’;gota;i|- oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. . nllD50ra, O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju n» „ ^le. TOZD NAPRAVE IN ORODJA. ČASOPISNE NOVICE Beograjska Politika je objavila članek z naslovom »Sonce prižiga svetilnike« sptjjj :e* Vn Prit r0rneta $tala. ‘hto No: stroš naslovom »Strokovnjaki Iskre iz Ljubljane uresničujejo načrt, ki predstavlja revo'1! LT cionarni korak pfi zaščiti plovbe na Jadranu.« Na vseh manjših otokih in najoddaln j ^ °F ših skalah v morju Jadrana, kjer so svetilniki, bodo montirali sončne kolektorje s p . rUg sebnimi napravami, ki bodo mnogo bolj zanesljiveje kazali ladjam pot. Rok za ures ul pj čevanje tega programa še ni določen, vendar menijo, da bo vse nared do konca 1 ^ hne leta Vse je odvisno namreč od poskusov, ki jih že šest mesecev opravljajo stroko tbljer ... ...... ' j auvoz, njaki Iskrinega inštituta za razvoj v Ljubljani. ... ali Gre za namero, da bi s sončno energijo zamenjali dosedanje napajanje s plinom petrolejem. Vse pogosteje se dogaja, da so posamezni svetilniki zaradi slabega ' mena nedostopni in prav v takšnih viharnih razmerah je delovanje svetilnikov najh® potrebno. S sončno energijo bo v prihodnje možno dolgotrajno napajanje prek d6 tričnih baterij in ob najneugodnejših vremenskih razmerah. Če bo Iskra uspela pri tem načrtu — v kar ne dvomimo korak pri vzdrževanju plovmh poti, zaključuje Politika. bo to revoluciona'1 in lani Čeprav smo leta 1979 izvozili za 200 tisoč dolarjev baterij naslednje leto za mihj°[ : za 1,350 tisoč dolarjev, so te vsote še vedno premajhne, da bi lahko pokriv . _ :__:--------------,0^0,,a Smoli1 Oslovr h do hh "nuli) abralc renier ančnc naše uvozne potrebe,« pojasnjuje izvozne uspehe in uvozne težave Franc Smo nase UVUZH1C yvueue,w |Jv;ja3iijUjv IZ-Vu sKx...x, ... X. . ---- - ------- glavni direktor Iskrine organizacije Zmaj. »Za letos, npr. načrtujemo za 2,1 milijon dojarjev izvoza in upamo, da bomo glede na sedanjo rast proti koncu sedanjega programu hitrejšega razvoja ne dovolj razvitih področij na Hrvaškem je v ,ČL^ srednjeročnem načrtu predvidena gradnja tovarne svetlobnih elementov v Drnišu-je največja.investicija na nerazvitem področju v tej republiki. Glavni nosilci investicij so zagrebški TEŽ in Komuna Drniš, od drugih proizvajalcev pa tudi Iskra iz Ljub J Proizvodni program bodoče tovarne bo zajel steklene balone za žarnice, steklen6 cevi in kremenčeve brljivke — IT novine, Beograd. V sobotni anketi Dela med razpravljale! na programsko — volilnih konferen cah Z k je sodeloval tudi Zdravko Jasnič iz OO Z k TOZD Delovna sredstva DO Iss' Avtoelektrika. Povedal je naslednje: .. »Ne kaže prikrivati, da posamezni konflikti med TOZD, zlasti med temi »na dvori ču«, v Šempetru pri Gorici in med zunanjimi, s sedežem v drugih občinah, očitno vp vajo tudi na delo komunistov v DO. Medsebojna obtoževanja o zapiranju TOZD lastne okvire, ali pa očitki, da npr. DSSS ne uresničuje nalog, pomembnih za p°sa.. mezno TOZD, so v preteklem obdobju v naši DO pogostokrat povzročali, da so tu komunisti v TOZD podlegli ozkim interesom TOZD in seveda tudi vodstvenim struk turam. Menim, da so bili za to krivi tudi vodstveni delavci v posameznih TOZD, ki ^ določene težave prikazovali in razlagali dokaj subjektivno, komunisti pa očitno nis dovolj odgovorno in učinkovito potrjevali svoje vloge, da bi odpravili take pojav Dfi i. (21 U V Avtoelektriki je med 3.200 zaposlenimi 279 članov Zk, največ jih je v DSSS, nekaterih TOZD, npr. v TOZD Veliki zaganjalniki, pa jih je manj kot 4 r/c medzap® slenimi. Po ukinitvi svetov Zk v DO se je pokazalo, da močno manjka neko povezi vatno telo, ki bi komuniste vzpodbudilo, da bi vzklajevali stališča v okviru DO. Za smo se dogovorili za obliko dela s koordinatorjem Zk, ki ga izberemo izmed sekreM jev vseh enajstih osnovnih organizacij Zk v Avtoelektriki, in očitno je, da sedaj laZ odpravljamo slabosti v delovanju Zveze komunistov.« j Zbral in uredil Marjan kralj