Naj naklonjeno bo leto, želja izpolni naj nešteto, da bo veder vaš in naš obraz/
Leto XXX. Številka 100
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 30. 12. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih^
GLASILO   SOCIALISTlCNEZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Veseli in žalostni trenutki starega leta
»Se spominjate tistega dne, ko ...«
Morda ste že pozabili, da smo leta 1977 slavili jubileje partije in Tita, da je naš predsednik obiskal številne dežele in doma sprejemal ugledne državnike ter prejel tretjič red narodnega heroja, da so izsledili zločinca Druschkeja in da je Gorenjsko prizadel potres. Prav tako je prav, da ne pozabimo tudi drugih pomembnih dogodkov vesele in žalostne vsebine:.vztrajno borbo Slovencev na Koroškem za pravice, egiptovsko-izraelskih obiskov, vojn in nesreč, ki so terjale na tisoče življenj. V letu, ki mu že lahko porečemo staro, se je začela beograjska konferenca, umrl je predsednik ZIS Djemal Bijedič, v-domačih in tujih gorskih stenah ter pod plazovi pa so umrli mnogi naši ljudje. Tudi veselili smo se in praznovali ter vzklikali gorenjskim športnikom, predvsem pa Petriču, Norčiču in Križaju
Januarja je kosila smrt
Nafta zunanjepolitična kronika je uvodni letošnji mesec zabeležila začetek državniške kariere novega ameriškega predsednika Carterja, obisk predsednika Tita v Libiji in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča v nekaterih afriških državah. Jugoslovani pa smo gostili vzhod-nonemškega voditelja Honeckerja in ameriškega podpredsednika ministra Mon-dala. V Pragi so zaprli nekatere podpisnike »Listine 77«, Amerika je pristala na pogajanja o Panamskem prekopu, v Egiptu pa so izbruhnili neredi. Koroški Slovenci so začeli letošnji del boja za pravice in odklonili sodelovanje v sosvetih. Zanimivo je, da je zunanji minister Avstrije dr. Pahr soglašal s postavitvijo pretvornika za sprejemanje našega televizijskega programa v Avstriji.
Doma in na tujem je kosila smrt. Ugasnilo je življenje predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijediča in soproge Razije, na Zelenici je plaz terjal sest življenj, plin pa je v velenjskem rudniku zadušil štiri rudarje. V 79. letu starosti pa je umrl tudi nekdanji britanski državnik Anthonv Eden.
Smo pa tudi slavili. Dražgose so praznovale pod pokroviteljstvom Staneta Dolan-ca 35. obletnico legendarne bitke, v Idriji pa so, sicer ne preveč slovesno, zaprli rudnik živega srebra.
Februarja izsledili zločinca Druschkeja
Začnimo doma. Spomnili smo se obletnice Prešernove smrti, podelili Prešernove nagrade, odlično izpeljali pohod na Stol, odstranili posledice povodnji v Kokri in si oddahnili, ko so Bojanu Križaju dovolili pot na ameriiko in japonsko turnejo, s katere se je zmagoslavno vrnil.
Z gnevom in olajšanjem pa smo sprejeli novico, da so v Heidelbergu izsledili jeseniškega nacističnega klavca Clementa Druschkeja. Neprizadeti pa tudi nismo ostali ob vesteh, da je v ZDA umrlo zaradi mraza 75 ljudi, da je umrl oče sovjetskega letalstva Iljuiin, da je požar uničil moskovski hotel Rossija s 40 življenji vred, da so Spanci z drzno akcijo osvobodili ugrabljene politične osebnosti in da je bil v DrniSu potres.
Februarja smo Veselinu Djuranoviču zaupali vodstvo zveznega izvrinega sveta in pospremili zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča v Afriko in Azijo. Italijanski senat je potrdil sporazume iz Osima, koroški Slovenci pa so dobili pravdo za kulturni dom v Celovcu. Zamajala se je oblast indijske predsednice Ghandi, v Etiopiji pa so izvedli državni udar.
Marca smo govorili o Osimu in Planici
Potrditev sporazuma med Italijo in Jugoslavijo iz Osima je najpomembnejši zunanjepolitični dogodek, pa tudi pogovori med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo so bili pomembni. Carter je nadaljeval z zunanjepolitično ofenzivo in poslal zunanjega ministra Vanceja v Moskvp. Španija priznava napredne stranke, Desai pa je bil izbran za novega indijskega predsednika. Na Korolkem so razstrelili progo in očrnili za dejanje Slovence.
Številni so bili veseli dnevi. Ugotovili smo, da obnova Posočja dobro napreduje, in na Pokljuki pripravili prvo smučarsko prvenstvo ljubljanske armadne oblasti. Na Poreznu smo bili priča veliki proslavi, vsa Gorenjska pa je slavila Strelovo zmago na evropskem smučarskem prvenstvu v Kr. gori in Norčičev »sanjski« let v Planici na 181 metrov!
Veselje je skalil potres v Romuniji, ki je terjal več kot 4000 življenj, 580 potnikov pa je umrlo, ko sta trčili letali na Kanarskih otokih.
Aprilski jubilej slovenske partije
Na Cebinah, v Ljubljani in povsod v Sloveniji smo proslavili 40. obletnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Ob tej priložnosti smo v naši republiki pozdravili predsednika Tita in • tem začeli bogato leto proslavljanja jubilejev partije in Tita. Predsednik in njegovi sodelavci so ta mesec sprejeli v goste danski kraljevski par, predsednika Angole' in nekdanjega mehiškega predsednika Echeverrio. Z Irsko smo navezali diplomatske stike, Stane Dolanc pa je bil v Londonu. April je razgibal svet. Sadat je bil v Evropi in ZDA, v Libanonu je po premirju izbruhnila vojna, Spansk i partiji je bilo dovoljeno uradno delovati, v Indiji pa so se sestali zastopniki neuvrščenih držav.
Doma smo se z Avstrijo sporazumeli o
Eadnjl karavanškega predora, razprav-ili o kmetijstvu in v Kranju zaključili uspešen kmetijski sejem.
Med dogodke, ki nas ne razveseljujejo, štejemo poplave na Brniku, strmoglav-ljenje našega letala v Gabonu z 8 člani posadke in gnusen umor zveznega vrhovnega tožilca ZRN Bubacka. i
Priznanje Titu osrednji majski dogodek
Maja smo Jugoslovani uresničili veliko željo. Titu smo ob njegovi 85. obletnici in njegovih partijskih jubilejih podelili tretjič red narodnega heroja. Tito je nekaj majskih dni preživel med nami na Gorenjskem. Razen tega pa sta nas obiskala ameriški podpredsednik Mondale in zahodno-nemški kancler Schmidt. Priča smo bili začetku razdora v arabskem svetu, Carterjevemu potovanju po Evropi in njegovemu vključevanju v razreševanje krize na Bližnjem Vzhodu. Nasilje v Etiopiji se še ni poleglo, sovjetski državnik Podgorni pa je moral oditi.
Veselili in žalostili smo se maja, saj je tudi mesec mladosti. Množično smo ga proslavili, na Bledu odprli nov hotel Park, izvolili Stevana Doronjskega za podpredsednika predsedstva SFRJ in se poslovili od tržiške in mojstranSke alpinistične odprave na Karakorum in v Ande. Po svetu nesreča ni mirovala. Gore pa so se poigrale z loškimi planinci. V snegu in ledu je ostalo življenje enega.
Junija začetek beograjske konference
V Beogradu se je začela konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki Se traja. Pri nas sta bila med drugim italijanski zunanji minister Forlani in norveški voditelj Nordli. ZDA in SZ sta se sporekli glede uresničevanja helsinške deklaracije, Španija je po 41 letih prvič demokratično volila, Begin je postal novi izraelski voditelj, pri nas pa je bil libijski voditelj Gadafi. V Sovjetski zvezi so po odhodu Podgornega zaupali vse dolžnosti Brežnjevu.
Junijska kronika beleži vojaško vajo na Gorenjskem in zbor gorenjskih aktivistov v Zasipu pri Bledu. Zavila pa se je v črnino ob vesti, da je umrl narodni heroj Anton Dežman-Tonček. Nam sovražni ljudje so podtaknili bombo na mednarodni vlak, ki je eksplodirala pri Trbovljah. Umrl je oče raketne tehnike Werner von Braun, na Aljaski in na Japonskem pa je zadrhtela zemlja.
Julija nas je prizadel potres
Julija je Gorenjsko prizadel potres, katerega posledice težko odpravljamo. Umrl je predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič-Sane, tuje gore so terjale življenje kamniškega alpinista, v Peroju pa so se ponesrečili kranjski taborniki. To je žalostna bilanca meseca, ko se nas je večina grela ob Jadranu.
Pripravili smo uspešni loSki izseljeniški piknik, kranjski planinci pa so zadnji dan meseca odprli na Ledinah novo postojanko.
Svet ni miroval. Na pomembna poslanstva so odšle nekatere naše delegacije. Od drugih dogodkov pa izdvajamo nadaljevanje bojev v Etiopiji, ki so prerasli v krvav obračun s Somalijo, obisk izraelskega predsednika Begina v Združenih državah Amerike in prizadevanja ter najrazličnejše inačice reševanja spora na Bližnjem Vzhodu.
Slovenija in Jugoslavija sta enoglasno obsodili sosednjo Avstrijo, ki je sprejela 7. julija protimanjšinsko nastrojene zakone. Vladajoče stranke so klecnile pred nazadnjaškimi silami, ki imajo korenine v nacizmu, germanizaciji in raznarodo-valni politiki.
Titovo potovanje osrednji dogodek avgusta
Titovo potovanje v Sovjetsko zvezo, Demokratično republiko Korejo in Ljudsko republiko Kitajsko je presenetilo svet, še bolj pa sprejem, kakršnega je bil naš predsednik deležen. To'je bila nova zmaga naše neuvrščene politike in priznanje predsedniku! Avgusta je napredni in miroljubni svet izgubil še enega velikega človeka in borca. Umrl je ciprski predsednik Maka-rioa. ZDA in Panama sta se dogovorili glede panamskega prekopa, na Koroškem pa se je začela gonja proti Slovencem. Le-ti vztrajajo v boju za pravice. Zastopnike organizacij Slovencev je med drugim sprejel tudi generalni sekretar OZN dr. Kurt Waldheim.
Tiskovne agencije so ta mesec sporočile, da so v Združenih državah zabeležili poskus linčanja črncev na neki plaži. Bolivijo so napadle nalezljive bolezni, Poljska pa se bori s poplavami.
Na Gorenjskem smo praznovali. Veliko novega smo zgradili za občinske praznike, organizirali mednarodni gorenjski sejem in obiskali ladjo z imenom Kranj. Iz Kara-koruma in Andov so se vrnili alpinisti. 2al se tudi le-ti nista zaključili brez žrtve. Vrhovi so bili osvojeni, na Karakorumu pa je ostalo življenje enega od mladih alpinistov. Tržičani so otvorili obnovljeno Titovo ilegalno pot prek Karavank, ljubitelji športa pa smo zaploskali plavalcu Borutu Petriču iz Kranja, ki je osvojil bron na evropskem prvenstvu.
Septembra je izšla Kardeljeva knjiga
Izredne vrednosti je knjiga Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki je tudi v slovenščini izSla septembra. Predsednik Tito je nadaljeval in zaključil potovanje, Kiprianu pa je postal novi voditelj Cipra. Novo priznanje Jugoslaviji pa je bila izvolitev Lazarja Mojsova za predsednika 32. zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V Sri Lanki je zavladal mir, Kuba in ZDA pa sta prvič izmenjali diplomatske zastopnike. Begin je gradil novo izraelsko politiko, tvornejši pa so postali tudi razgovori med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Na Gorenjskem Nino se poslovili od predvojnega komunista Petra Uzarja, Kranj je pripravil filmski festival, temeljiteje pa smo začeli obravnavati novo organiziranost bančništva.
Oktobra je strašila kolera
Predsednik Tito in član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj sta odšla na pomembni potovanji. Predsednik Tito je obiskal Francijo, Portugalsko in Alžir, Edvard Kardelj pa Združene države Amerike. V Sovjetski zvezi je Leonid Brež-njev razglasil novo sovjetsko ustavo, diplomatska aktivnost pri reševanju bliž-njevzhodne krize je dosegala vrhunec, nekdanjo indijsko predsednico Indiro Ghandi pa so izpustili iz zapora, niso pa umaknili obtožb. Etiopija in Somalija sta bili Se naprej v sporu, zavrelo pa je tudi v Zahodni Sahari.
Po svetu in še posebej v Aziji je strašila kolera. Potrkala je na vrata Evrope in nas razburila. V Libanonu so ugotovili, da je v državljanski vojni zgubilo življenje najmanj 25.000 ljudi, končala pa se je drama ugrabljenega zahodnonemškega letala. Posebne vojaške enote so ugrabitelje presenetile v somalskem Mogadišu.
Tu na Gorenjskem se je vsak dan kaj novega dogajalo. Izredno dobro smo se pripravili na teden požarne varnosti, vse občine pa je obiskal tudi predsednik CK ZKS Franc Popit s sodelavci.
Predsednik Sadat osrednja osebnost novembra
Zgodilo se je tisto, kar ni nihče pričakoval. Egiptovski predsednik Anvar el Sadat je sredi besa drugih arabskih držav obiskal Izrael in s tem pokazal pripravljenost iti v mirovnih prizadevanjih za sožitje z Izraelom do konca. Val protiakcij je sprožil ta obisk, ki ga človeštvo ne bo kmalu pozabilo. Zvezni sekretar za zunanje zadeve MiloS Minič pa je bil gost italijanske vlade. Sprejel ga je tudi papež Pavel VI.
Slovesno smo proslavili 60. obletnico oktobrske revolucije in ob tem poudarili pomen naše revolucije. Priprave na kongrese partije in volitve so smelejše, prav tako pa nismo pozabili proslaviti 29. november, dan republike.
Slovenija se je novembra odela v črno. V tovarni dušika RuSe so zaradi nesreče umrli štirje delavci, eksplozija v Tržiču pa je prav tako terjala življenja. Nepričakovano je preminul tudi družbenopolitični delavec in glavni urednik Dela Mitja Gorjup.
Azijo, Se posebej pa Indijo, so novembra pustošili siloviti cikloni. Koliko življenj so terjali in kolikšna je Skoda, bo težko kdaj dognati.
Vojaki in smučarji krojili kroniko decembra
Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki so slavili 22. decembra, in z njimi smo praznovali vsi, in naši alpski smučarji, so marsikomu krojili decembrski vsakdanjik. Kljub temu pa niso Sli mimo nas tudi drugi pomembni tuji in domači dogodki.
Predsednik Tito je obiskal Romunijo in preživel nekaj dni tudi na Gorenjskem. Izraelski voditelj Begin je obiskal Egipt in s tem potrdil, da s Sadatom ne nameravata opustiti svojega načina reševanja bližnje-vzhbdne krize. V Pragi so javno napadli nekatere naše novinarje, Se posebno neprijetno pa smo bili presenečeni, da je dobil nekdanji esesovec in voditelj koroške svobodnjaške stranke Friedric Peter enega najvišjih avstrijskih odlikovanj. Ob tem velja povedati, da naši rojaki na Koroškem že snujejo prihodnje oblike boja za pravice.
Nesreče tudi decembra, čeprav je ta mesec že nekako prazničen in izjemen, niso počivale. Smrt je kosila v nesrečah in trčenjih, najhuje pa je bilo v Maleziji, kjer je strmoglavilo letalo in pokopalo 100 ljudi. Umrl je Chaplin, veliki mož svetovnega filma.
de posebno ponosni pa so bili jeseniški plavžarji. Njihov plavž plamti že 40 let...
Takšno je bilo torej to leto, za katerega bomo ob slovesu tako kot običajno za vsakega trdili, da je bilo slabo. Večina pa nas bo kljub temu želela, da bi bilo leto 1978 in vsa, ki nas še čakajo, vsaj takšna. Po njegovih serpentinah vas je pod geslom »Se spominjate tistega dne, ko ...« skušal popeljati in obuditi spomine JožeKoŠnjek
Enaindvajsetič »Po stezah partizanske Jelovice«
ŠKOFJA LOKA — Organizacijski odbor Po stezah partizanske Jelovice pripravlja 21. jubilejne zimsko-športne in rekreativne prireditve, in bodo v soboto, 7. in v nedeljo, 8. januarja.
V soboto, 7. januarja, ob 10. uri dopoldne bo na Soriški planini veleslalom za selekcijski razred. Prijave sprejemajo Športno društvo Železniki, Iskra Železniki, Otoki 21. Prav tako bo v soboto ob 11. uri v Poljanah tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopili bodo mlajši in starejši pionirji, prijave pa sprejema Športno društvo Poljane. V soboto, 7. januarja, ob 10. uri dopoldne bo na Kobli tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke z Gorenjske. Prijave sprejema Smučarski klub Radovljica.
Zadnja sobotna prireditev pa bo tek na 20 kilometrov za jugoslovanski smučarski memorialni pokal. Začelo se bo ob 10. uri v Skofji Loki, v primeru neugodnih snežnih razmer pa bo tekmovanje na Soriški planini. Tekmujejo člani, vsako moštvo pa šteje štiri tekmovalce. Prijave sprejema Smučarski klub Alpetour škofja Loka.
V nedeljo, 8. januarja, ob 9. uri se bo v Selcah začelo tekmovanje v sankanju. Nastopile bodo članice, člani, starejši člani, starejše mladinke in mladinci, mlajši mladinci \ in mlajše mladinke. Prijave sprejemajo Športno društvo Železniki, Iskra Železniki, Otoki 21. Druga nedeljska prireditev pa bo rekreacijski tek na smučeh. Začel se bo ob 9.30 v Rudnem, cilj pa bo v Dražgošah. Prijave sprejema Športno društvo Alples Železniki.
Na vseh tekmovanjih bodo najboljši prejeli diplome in kolajne, vsi sodelujoči pa posebne značke in diplome. Če bo slabo vreme, bodo preklici tekmovanj objavljeni v dnevnem časopisju in radiu.
Mojstrana — Občinska konferenca ZKS Jesenice je pripravila v hotelu Triglav v Mojstrani slovesnost, na kateri so ob zaključku letošnjega praznovanja Titovih in partijskih jubilejev podelili državna odlikovanja in članske izkaznice vsem na novo sprejetim članom Zveze komunistov v letu 1977. Red dela z zlatim vencem sta prejela Stane Rev in Anton Pintar, odlikovanja in priznanja pa je podelila sekretarka občinskega komiteja ZKS Jesenice inž. Marija Zupančič- Vičar. — Foto: J. Zaplotnik
10-letnica šole za miličnike kadete
TACEN - V torek, 27. decembra, so v šolskem centru republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije slovesno proslavili desetletnico šole za milicnike-kadete. Ob tej priložnosti je predsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj odprl novi internat ter prizidek z večnamensko dvorano in šolskim TV studijem.
Delavska univerza
TOMO BREJC KRANJ
RAZPISUJE VPIS V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
Prijave sprejemamo do konca
januarja 1978
Prijavi je treba priložiti:
— zadnje šolsko spričevalo
— izpisek iz rojstne matične knjige.
Proračun na skrajni meji
Tržič — Delegati tržiške občinske skupščine so na zasedanjih v ponedeljek, 26. decembra, in v torek, 27. decembra, sprejeli spremenjen odlok o občinskem proračunu. Na osnovi tega odloka je dovoljena letošnja proračunska poraba 15 milijonov 144.000 dinarjev, kar je za 839.000 dinarjev manj kot so predvidevali. Zmanjšanje gre predvsem na račun manjših sredstev republike.
Ker je bil že prejšnji občinski proračun na skrajni meji, je bilo dodatno zmanjšanje težko. O tem so Tržičani že obvestili republiški sekretariat za finance. Kljub temu so se delegati odločili, da okrnejo sredstva sodnika za prekrške in denar, namenjen za osbne dohodke predsedstva in izvršnega sveta občinske skupščine. Odpade tudi sofinanciranje stanovanja za postajo milice, zmanjšana je vsota za družbeno izobraževanje, prav tako pa bodo dobili manj denarja tudi nekateri drugi koristniki občinskega proračuna, med njimi Turistično društvo, krajevne organizacije SZDL in nekatere komunalne dejavnosti.
Večja sredstva pa Tržičani namenjajo obveščanju delegatov, lokalnemu radiu in Časopisnemu podjetju Glas. Prav tako se povečuje dotacija občinski konferenci ZSMS in občinski organizaciji Zveze borcev.
Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole
Stane Žagar Kranj
objavlja prosto delovno mesto
učitelja
v oddelku podaljšanega brVanja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednji pogoj:
— učitelj razrednega pouka
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Med rojaki onstran Karavank
Nasilje ne zlomi ponosa
Prepotovali smo tisti del slovenske Koroške, kjer po domačijah in na cestah še žubori pojoča koroška slovenska beseda. Nihče je ne more zanikati, čeprav bi jo nekateri radi zabili klaftro globoko v zemljo, kjer je pred 1400 leti vznikla. Pa je ne morejo, tudi z nasiljem ne! Zavest in narodni ponos sta bila še vedno močnejša.
Na poti k zahodnemu robu dvojezičnega ozemlja, ki ga je uzakonila šolska odredba leta 1945 in ga je koroška oblast do leta 1972, ko se je vnela sedanja gonja proti Slovencem, še priznavala, na Brdu pri Šmohorju, so nastali pogovori z rojaki. Tod se je končala v začetku decembra ena zadnjih letošnjih protestnih akcij Slovencev na Koroškem. Pred njo jih je bilo še najmanj ducat, ki so organizirano plamtele v Celovcu, Velikovcu, Pliberku in drugih večjih ter manjših krajih južne Koroške. Enake vzroke in enake cilje so imele. Izpovedale so, da nasilje ne more zlomiti slovenskega narodnostnega ponosa in da naj za vse, česar so Slovenci deležni na Koroškem, ne zve le Avstrija, temveč tudi mi v domovini in svetovna javnost. Tak protest ni kriminalno in protidržavno dejanje, kot menijo nekateri na Koroškem. To je protest človeka, ki so ga poimenovali »tujec v domovini« in ga kot »nagrado« za prispevek k oblikovanju sedanje demokratične Avstrije nagnali tudi prek Karavank. Vendar ta narod hoče živeti na zgodovinski in podedovani zemlji, se duhovno, kulturno in gospodarsko razvijati. Predstavljamo vam ljudi, ki jih ni sram in strah izpovedati jezika ter pripadnosti, čeprav so nekateri to Že plačali s preganjanjem, žaljenjem in kaznijo!
Friderik Hrast, star 71 let, doma iz Male vasi pri Globa-snici:
»S sinom Fricem, ki je za menoj prevzel kmetijo, se udeležujeva javnih protestnih slovenskih manifestacij. Politično, gospodarsko in kulturno smo prikrajšani. Par slovenskih tabel so nam namenili in dali slovensko Gimnazijo, pa mislijo, da so obveznosti izpolnjene. Razen tega pa oblast sploh ne prizna, da so naše pravice iz leta v leto manjše. Vendar so na Koroškem še slovenske vasi, čeprav marsikatere kot take ni več na zemljevidu. Naša Globasnica je vsa slovenska. Le orožniki se k nam ne prištevajo, pa še od teh znata dva po naše.«
Marko Sommegger iz Škocja-na, star 19 let, dijak strojno-tehnične lole:
»Pred dnevi sem dobil poziv na sodišče, da sem v Pliberku pri postavljanju dvojezične table udaril policista. Prvič kaj takega sploh nisem storil, drugič pa na sodišče ne grem, dokler ne dobim slovenskega poziva. Prav smešno je, da oblast
Slovencev v Skocjanu ne priznava, čeprav imamo tri občinske odbornike! Očiten primer krnjenja naših pravic je to. Dvoje je važno za nas v tem trenutku. Za naš problem mora zvedeti svetovna javnost, česar se Avstrija boji, manjšina pa mora stati za slovensko enotno listo na volitvah leta 1979. Okvirni program priprav je bil že dogovorjen na seminarju za slovenske odbornike v Železni Kapli. Zanesljivo nas utegnejo podpreti tudi napredni koroški demokrati, kar bi bil za vladajoče stranke boleč in nepričakovan udarec«
Franc Wutti iz Dol pri Brdu, star 49 let, kmet in pomožni delavec:
»Premajhno kmetijo imam, da bi nas zmogla preživeti. Kot pomožni delavec sem se zaposlil in pomagam pri regulaciji reke Zilje. Biti zaveden Slovenec na skrajni meji dvojezičnega ozemlja je težko. Podeželje se ne razvija in ljudje morajo na delo v Šmohor ali Beljak. Tam pa je vse nemško. Će si Slovenec in vztrajaš na materinem jeziku, te doleti diskriminacija. Zato bi bilo še kako potrebno krepiti slovensko gospodarstvo na Koroškem in ga vključiti v menjavo med Slovenijo in Koroško ter med Jugoslavijo in Avstrijo. Naše gospodarstvo bi nam nudilo kruh in ohranjevalo jezik ter kulturo. Za naše kraje je to še posebej pomembno, sicer se ponemčeva-nju ne bomo ubranili. Večkrat nas obiščite in s tem povejte, da imamo pri vas iskrene prijatelje. Srce zaboli, ko se slovenski izletniki ustavijo pri nemškem gostilničarju, čeprav je slovenski le streljaj od njega ...«
Marija Logar iz Gradiča pri Suhi, stara 22 let, zaposlena na Narodnem svetu koroških Slovencev v Celovcu:
»V vseh protestnih akcijah dokazujemo, da živimo Slovenci na ozemlju od Laboda do Šmohorja in da ni res, kar pravijo, da nas je še peščica skrajnežev. Po vsej sili nas želijo asimilirati in nam naprtiti najrazličnejša kazniva in kriminalna dejanja. Tudi sama sem obtožena mazanja tabel. Prejela sem nemško vabilo na razpravo, vendar terjam slovenskega. Sedaj je vse tiho, kar je razumljivo, saj nimajo prič! Enakih obtožb je bilo deležnih še okrog 20 mladih iz Pliberka in okolice. Čeprav se naš položaj slabša, v boju ne obupujemo. Mladi koroški Slovenci smo zavedni. Predvsem se moramo vsi skupaj dobro organizirati in zaupati vase.«
Štefan Domej iz Rinkol pri Pliberku, star 19 let, študent živinorejskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani:
»V preteklosti smo zanemarjali pomen svojega gospodarstva za narodnostni obstoj in preveč gradili le na kulturi. Vendar bomo le gospodarsko močni lahko vztrajali. Študentje in kmetje so pri nas lahko še sorazmerno najbolj samostojni in neodvisni, na delavce pa pritiskajo na najrazličnejše načine. Zato moramo graditi slovenske tovarne. V Pliberku bo zrasla z vašo pomočjo tovarna športne opreme, v Brnici pa bo gradil Elan. To so konkretne in vzpodbudne oblike pomoči matičnega naroda, ki jih mora dopolniti še večja vključitev slovenskega gospodarstva na Koroškem v menjavo
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj
OBVEŠČA
da bodo poslovne enote
dne 4. januarja 1 978 ZAPRTE
zaradi zaključnih del
med sosednjima državama. Zelo pa bi bili veseli, če bi slovenska in jugoslovanska podjetja pri poslovnih stikih z našimi firmami dosledno uporabljala slovenščino. Ker takšni stiki niso redki, bi morali pri nas zaposliti tudi ljudi, ki znajo slovensko. Marsikatero delovno mesto bi se nam ponudilo. Čeprav so že marsikoga, ki je končal slovensko Gimnazijo v Ce-
lovcu, pri iskanju zaposlitve odklonili ali ga celo nesramno odvrnili, če je študiral v Ljubljani, se za službo ne bojim. Kmetijski poklici so namreč med Slovenci na Koroškem in njihovimi organizacijami zelo iskani. O študiju v Ljubljani pa vse najlepše!«
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
Gorenjski komunisti v predkongresnem obdobju
J
Uresničevanje nalog, ne le opredeljevanje zanje
Sedanji trenutek je v delovanju komunistov prav gotovo zelo pomemben. Tako kot povsod drugod so tudi gorenjski komunisti ocenili na volilnih konferencah svoje delo v preteklem mandatnem obdobju, pred komunisti pa ni nič manj pomembno obdobje kongresnih priprav. Za oceno sedanjega delovanja gorenjskih komunistov smo naprosili sekretarja medobčinskega sveta ZK Ludvika Kejžarja.
»Za oceno pri uresničevanju nalog ZK v pretekli mandatni dobi je prav gotovo pomembna prelomnica mrtvila pred 21. sejo CK ZKS, značilno tako za delovanje ZK kot tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij. Za preteklo obdobje je torej značilno, da ZK na osnovi enotnosti akcije doseže zelo pomembne rezultate na vseh področjih družbenega življenja in to na ta način, da vključuje tudi vse druge progresivne sile. Menim, da nam je v preteklem mandatnem obdobju to vsekakor uspelo, saj nam to potrjujejo tudi volilne konference osnovnih organizacij kot tudi občinske volilne konference. Moram pa reči, da je učinkovitost delovanja še vedno premalo vsebinsko zasnovana na konceptu delegatskega sistema, še vedno delujemo po starih oblikah in metodah dela, čeprav smo prodrli v vsa področja družbenega življenja, skoraj da ni česa pokritega kot pravimo; še vedno pa premalo na področju zdravstva, kmetijstva, bančništva itd.
V tej mandatni dobi so prišli do veljave programi dela; bili so smerokaz za spodbujanje vsebinskih vprašanj v določenih sredinah. To je razvidno tudi iz volilnih konferenc osnovnih organizacij in njihovih prejšnjih sestankov, saj so bile povsod kvalitetne razprave in dogovori o nadaljnjem uresničevanju akcijskega programa.«
»Če pogledamo nazaj, je delo komunistov vsekakor bilo uspešno; z vsem pa najbrž le ne moremo biti zadovoljni?«
»Z delom vseh osnovnih organizacij ZK resnično ne moremo biti zadovoljni. Veliko bolj aktivni so bili komiteji, medtem ko za vse občinske konference prav tako ne moremo trditi, da so uspešno delovale. Zdaj so dale kritične ocene na svoje delo v preteklem obdobju in ocene za določena področja aktivnosti. Iz tega moramo iskati izhodišča za nadaljno akcijo komunistov in njihovo usmeritev. Ne glede na take, ponekod tudi neugodne, ocene delovanja, pa menim, da bo potrebno v bodoče
izdelati preosnovo metod dela na osnovi Kardeljeve knjige, saj je vsebina knjige Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja tako dolgoročno kot kratkoročno usmeritev ne le za ZK, ampak tudi za celotni delegatski sistem socialističnega upravljanja. To zahteva seveda analitično oceno stanja in na tej osnovi nadaljno usmeritev delovanja komunistov.«
V čem je knjiga Edvarda Kardelja pomembna za delovanje komunistov?
»Izrednega pomena za delo družbenopolitičnih organizacij je vloga subjektivnega faktorja, kar Kardelj lepo razlaga v svoji študiji, kjer se lepo nakazuje nujna preosnova celovitega delovanja subjektivnih faktorjev. Zato knjige ne gre jemati kot študijsko gradivo, pač pa je treba iz njene vsebine dejansko iskati napotila za naše konkretno delo. Ne rabimo prepisa citatov, ampak rezultate, delovanje, akcijo komunistov. Če ima ZK pri tem vodilno vlogo, potem naj se tako tudi usmeri in tako vsebino tudi uresničuje. Na tej osnovi lahko vpliva na spremembo delovanja družbenopolitičnih sil in
ostalih struktur. To je tudi osnovna smer našega delovanja v bodoče. Študija Kardeljeve knjige je temelj vseh priprav na oba kongresa ZK.
Delo komunistov ni torej v opredeljevanju nalog, pač pa v uresničevanju le-teh v praksi: kje naj bi se bodoče delovanje komunistov najbolj odražalo?
»Usmeritev komunistov je nedvomno jasna: najprej v združenem delu, v katerem ima položaj delovni človek kot osnovni subjekt, ki v delovni organizaciji ustvarja in odloča o rezultatih dela in to na vseh relacijah povezovanja dela in sredstev. Prizadevati si je treba za resnično vsebino TOZD; to je za njeno funkcioniranje.
Drugo področje so prav gotovo krajevne skupnosti kot samoupravno organizirane celice, v katerih se rešujejo vsi življenjski problemi krajanov. Prelomiti bo treba vse težnje po velikosti krajevnih skupnosti, ter njihovo velikost prilagajati potrebam občanov, da v tako zaokroženih celotah lahko vplivajo in odločajo.
Tretje področje pomembnega delovanja komunistov pa je prav gotovo delegatski sistem. V pretekli mandatni dobi smo prišli do pomembnih spoznanj: delegatski sistem bo zahteval korenite spremembe v prid odločanja delegatov, zborov in skupščine. Gre za jasne opredelitve pristojnosti treh zborov občinske skupščine: so prvi nivo oblasti v odnosu do vloge izvršnih svetov, občinskih svetov in upravnih organov, ki le izvajajo sprejeto politiko preko delegatskega sistema Zdaj pa je pogosto ravno obratno. Jasno bo treba tudi opredeliti vsebino in metode dela občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so preveč avtonomno zaprte vase. V njih ne pride dovolj do izraza vpliv uporabnikov.
ZK se zaveda, da v tem procesu spreminjanja ni odločilno le delovanje komunistov; nujno je, da sodelujejo pri tem vse družbenopolitične sile v enotni fronti SZDL. Ns tej osnovi lahko dejansko vključimo v ta proces vse delovne ljudi, občane, krajane, vse strukture našeg* življenja.«
L. Mencinger
Tudi Jugoslovani smo kmetijski rekorderji
Postajamo napredna kmetijska dežela
Jugoslavija se je v zadnjih letih spremenila iz uvoznika kmetijskih pridelkov v pomembnega izvoznika — Milijon ton žita na prebivalca niso več sanje — Farma v Poljčah na vrhu svetovne živinoreje in mlečne proizvodnje — Prihodnje naloge niso neznane
Čeprav kmetijska statistika za letos ie ni rekla zadnje besede in podatkov, nam letošnje dosežke zasebnega in družbenega sektorja kmetijstva marsikdo zavida. Iz zaostale kmetijske države, ki je trepetala, od kod in po koliko bo uvozila kmetijske in prehrambene proizvode, smo se zadnja leta prelevili v napredno deželo, ki sadove svojih polj in tovarn tudi izvaža! Vse, kar smo zadnja leta, še posebno pa po letu 1970, na novo vpeljali v kmetijstvu, se obrestuje. To ni pretirana samohvala, temveč realna ocena, v kateri pa je tudi spoznanje, kaj je v tako imenovanem »agroživil-stvu« še narobe!
Predvsem moramo še več vlagati v poljedelstvo, saj nas še vedno bodejo v oči zamočvirjene in nemeliorirane površine ali neobdelani hektarji. Premalo imamo skladišč in tudi živinoreja še ni rekla zadnje besede. Več telet kaže privezati in si prizadevati, da teleta, težka 100 in nekaj več kilogramov, ne bodo plen klavnic, temveč jih bomo redili na farmah ali kooperacij sko pri zasebnih kmetih. Prav tako še vedno peša oskrba mest. V Ljubljani in Mariboru že snujejo samoupravni sporazum vseh zainteresiranih, ki menijo, da lahko prispevajo k7 boljši preskrbi naših središč. Smeleje kot v preteklosti kaže sprejeti ponujeno roko izvoza in še več vlagati v modernejšo proizvodnjo mleka, v gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu, v živinorejske farme in sadna skladišča. Vsaj načelno smo se tudi že dogovorili za »rajoniza-cijo« kmetijske proizvodnje. Njen cilj je pridelovati določene kmetijske kulture tam, kjer vladajo najboljši pogoji za intenzivno in najcenejšo proizvodnjo.
Pomoč denarja in zakonodaje
Sedem let je preteklo od začetka načrtnega snovanja nase sodobne in samoupravne kmetijske zakonodaje. Marsikateri subjektivni odpor je moral popustiti in marsikatera objektivna težava je bila premagana. Vsi skupaj ne le kmetje in delavci v kmetijstvu, smo se približali zemlji in skušali povezati proizvodnjo ter samoupravo. Primeri pa kažejo, da
zastarela proizvodnja in bogato samoupravljanje ne gresta skupaj, in da so uspehi, če je napredovanje obeh enakomerno in vzporedno.
Da bi kmetijstvu omogočili hitrejše napredovanje, nameravamo še marsikaj spremeniti.
Zaradi slabe akumulativnosti in še vedno precejšnjih družbenih obveznosti je boj za investicije težak,-vseeno dosegajo letošnje investicije v kmetijstvu dobrih 6 odstotkov vseh gospodarskih investicij. Tudi
ninske pašnike. Pravila, kakšni so pogoji za pridobitev tega denarja, so pred končno izdelavo.
Prišel pa je tudi čas, da prilagodimo času in razmeram kmetijsko in zemljiško zakonodajo in družbena pravila negovanja gozdov. Vse skupaj prispeva k oblikovanju dohodkovnih odnosov v kmetijstvu in sprejemanju takšne davčne politike, ki bo temeljila na dohodku in vloženem delu.
Na vsakega Jugoslovana milijon
Letos je naše kmetijstvo poželo bogato letino, kronano z rekordi. Najmanj 18 milijonov ton žita smo pridelali, kar nas uvršča med dežele, ki jim ni več nedosegljiva magična meja — milijon ton žita na držav-
Zejansko polje počiva — Polje, ki ga vestno in vzorno obdelujejo kmetje iz Zej in leži na desni strani ceste Naklo —Duplje, počiva in se pripravlja na prihodnjo letino. Žejansko polje pa je zanimivo tudi zaradi tega, ker so kmetje leta 1973 kot prvi v Sloveniji na njem opravili zložbo parcel. Njihovemu zgledu žal za zdaj le redki sledijo! (jk) — Foto: F. Perdan
s produktivnostjo Še nismo zadovoljni, saj je le-ta v kmetijstvu 50 odstotkov nižja od splošne produktivnosti v gospodarstvu. Slovenska družba in skupnosti drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti bodo do leta 1980 pospešeno vlagala v kmetijstvo in tudi živilsko ter predelovalno industrijo. Banke v Sloveniji na primer prihodnje leto namenjajo za regulacije voda 7 starih milijard dinarjev. Do leta 1980 se bo sprostilo 29 milijard starih dinarjev nekdanjega državnega kapitala. Usmerili jih bomo za nakup družbene zemlje, za zboljšavo sedanje zemlje in za gradnjo skupnih hlevov, vzrejo pra-šičev-pitancev, za ovčjerejo, sadjarstvo, vinogradništvo, proizvodnjo hmelja, poljedelske skupnosti in pla-
r
NA DELOVNEM MESTU
Kranj — Sprevodniški poklic ni lahek. Predvsem sodi v tisto kategorijo poklicev, ki imajo vsak dan opravka z ljudmi in njihovimi dobrimi in slabimi navadami. Predvsem slednjim se je težko prilagajati, saj marsikateri potnik ne razume, da je naloga sprevodnika tudi vzdrževati red v avtobusu in ne le kontrolirati vozovnice ter skrbeti za plačilo le-teh. Sprevodnik razen tega sodi med poklice, ki izumirajo. Vedno ve£ je namreč avtobusov brez sprevodnikov. Nadomeščajo jih avtomati ali šoferji, ki morajo razen vrtenja volana skrbeti tudi za plačilo vozovnic.
Bogo Podrebšek, rojen leta 1925, iz Kranja je zanesljivo tako po starosti kot po stažu med najstarejšimi gorenjskimi sprevodniki. Izučil se je za trgovca, vendar ga je prijatelj šofer vztrajno nagovarjal, naj gre za sprevodnika. Pred 17 leti se je odločil za ta poklic in tega delovnega mesta do danes še ni zapustil.
»Pet let sem bil sprevodnik na progi Kranj-Ljubljana. Po štiriindvajset ur sem delal. Moja zadnja vožnja je bila vsak dan ob enajstih zvečer iz LJubljane prek Škofje Loke v Kranj. To je bila najzahtevnejša proga, saj sem imel opravka z ljudmi, ki niso bili vedno najbolj razpoloženi. Potlej sem skrbel za progo Planica — Kranj - Zagreb, sedaj pa s šoferjem Mirom Kanalcem vsak dan voziva na redni progi Bohinj-Ljubljana.«
Bogo Podrebšek ima vsak dan opravka z okrog 400 potniki, s šoferjem pa dnevno prevozita okrog 300 kilometrov. Čeprav ima rad avtobus, se ga v prostem času raje izogne. Ce je le največja nuja, se vsede na avtobus in potuje kot — potnik.
»Sprevodniki, pri kranjskem delu Alpe toura nas je le še 15, se najbolj bojimo pijanih, nevljudnih in nesramnih potnikov. Le-ti se med vožnjo najpogosteje neprimerno obnašajo, skušajo v avtobusu kaditi, kar je te nekaj let prepovedano, in nočejo razumeti, da je naloga sprevodnika tudi skrbeti za red in čistočo v avtobusu. Ce tega načela sprevodniki ne bi uresni-
čevali, bi se avtobusi spremenili v svinjake in ne bi bili človeku dostojna prevozna sredstva. Na srečo je nediscpli-niranih potnikov vedno manj in tega smo sprevodniki veseli.«
Podrebškov Bogo ima rad svoj poklic, sicer mu ne bi bil tako dolgo zvest. Vendar meni, da je njegovo delovno mesto v družbi premalo cenjeno. Marsikdo je že slekel sprevodniško uniformo in poiskal drugo delo. Prevozniška podjetja skušajo te vrzeli izpopolnjevati s poenostavitvijo in modernizacijo sprevodniškega dela ter z odločitvami, da so šoferji obenem tudi inkasanti. Vendar je to za šoferja dodatna obremenitev, saj je težko hkrati varno vrteti volan in skrbeti še za potnike. Sprevodnikom so zadnje čase velika pomoč računski strojčki. Včasih so razen svojega dela zgubljali ure in ure za obračunavanje dnevnega iztržka.
Eden najstarejših gorenjskih sprevodnikov se svojemu delu še ne namerava odpovedati. Zeli le, da bi bil prost več sobot in nedelj ter praznikov. J. Košnjek
ljana. Pšenice je bilo okrog 6 milijonov ton, koruze skoraj enkrat več, razliko pa krijejo druge žitarice.
Jugoslovan je poprečno letos že »pojedel« 60 kilogramov mesa, razen tega pa smo okrog 200.000 ton mesa izvozili. Tudi mlečnih izdelkov imamo sami dovolj. Nismo več dežela, ki mlečne izdelke uvaža! Porastel je izvoz vina itd.
Postali smo torej napredna kmetijska dežela, proizvajalec kmetijskih viškov.
Skokovito sta naraščala tudi proizvodnja in odkup mleka. Leta 1972 smo ga odkupili 159 milijonov litrov, lani 236 milijonov litrov, letos pa ga bomo skoraj 280 milijonov litrov. Letošnji odkup je v primerjavi z lanskim porastel za 16 odstotkov!
Jugoslovanskega rekorderja svetovnega slovesa imamo tudi Gorenjci. To je živinorejska in mlečna farma v Poljčah. Vsaka od krav molznic je letos »ponudila« poprečno 6700 litrov mleka, sicer pa znaša slovensko poprečje 7000 litrov. Izreden napredek v mesni in mlečni proizvodnji pa kaže vseh 12.000 usmerjenih kmetij v Sloveniji.
Zanesljivo panoga, ki ji služi vedno manj ljudi (v Sloveniji 73.000 občanov plačuje kmečko zdravstveno zavarovanje, čistih kmetov pa je največ 50.000), še ni rekla zadnje besede ...
J. Košnjek
Likozar Marjan
cementni izdelki
Kranj, Benedikova 18 Stražišče
Vsem cenjenim strankam želi srečno in uspeha polno novo leto 1978 in priporoča svoje izdelke
Klimatično zdravilišče
Tone Čufar
Dvorska vas
Na osnovi sklepa zbora delovne skupnosti objavlja razpisna komisija /.a imenovanje individualnega poslovodnega organa
razpis
ZA IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
s polnim delovnim časom
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
a) da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 4 leta prakse na vodilnih mestih
b) da ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter interesov do družbene samozaščite, vse ljudske obrambe in do bratstva in enotnosti naših narodov.
Kandidati morajo k prijavi priložiti dokaze o izpolnitvi pogojev.
Rok za vložitev prijave je 15 dni od objave razpisa. Prijavo s potrebnimi dokazi je treba poslati na naslov: Klimatično zdravilišče Tone Ćufar Dvorska vas p. 64275 Begunje na Gorenjskem.
z oznako »razpis za individualnega poslovodnega organa«.
Delavski svet
Obrtnega gradbenega podjetja
9raO GradBled
vabi k sodelovanju interesente za opravljanje nalog in opravil
ZA VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Interesenti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na podobnem delu
Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh od dneva objave razpisa na OGP Grad Bled, Grajska 44 - s pripombo »priglasitev na razpis«.
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Kranj
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami
razpisuje
javni natečaj
z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo stanovanjske hiše v Kranju, Cirče 15. ki stoji na pare. št. 95/2 k.o. Cirče s površino 173 k v. m. Izklicna cena stanovanjske hiše s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem je 36.141,00 din
Stanovanjska hiša je zasedena in ima imetnik stanovanjske pravice predkupno pravico. Pogoji prodaje:
kupec mora po podpisu kupoprodajne pogodbe kupnino plačati v celoti. Kavcijo v znesku 10 odstotkov od izklicne cene plačajo interesenti istočasno z oddajo ponudbe pri blagajni podjetja Domplan, Kranj, Cesta JLA 14. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 14 v zaprti ovojnici, na kateri je oznaka »Natečaj za prodajo stanovanjske hiše.«
Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Podrobnejše informacije daje pravna služba podjetja Domplan Kranj.
KOŽA
KI
koteks tobus
in zbiralnice kmetijskih
zadrug odkupujejo
svinjske kože
po ugodnejši ceni
kot prejinja leta
Krvodajalci med nami
KAPLJICE ŽIVLJENJA
Od jeseni sem so na vrsti krvodajalskih proslav občinski in krajevni odbori rdečega križa podelili krvodajalcem priznanja, ker so tolikokrat in večkrat dali svojo kri. Ni bilo malo teh priznanj, od tistih za petkrat darovano kri, do desetkrat in več, tja do petindvajsetkrat, pa petdesetkrat. Zajetne kartoteke občinskih odborov Rdečega križa so zelo zgovorne: krvodajalstvo je kot izraz človečnosti pri nas postalo pojem za solidarnost med ljudmi, za takšno solidarnost, ki se ji skoraj brez pridržkov pridružujemo ne glede na starost, spol, poklic. Resda še nismo dosegli krvodajalskega načela, naj bi vsakdo v svojem življenju vsaj enkrat daroval kri, niti ni to absolutno izvedljivo, prav pa je, da k temu težimo. Gre tudi za vzgajanje mladega rodu, bodočih krvodajalcev, bodočih tvorcev odnosov med ljudmi, ki jim ne bo mar časa, kadar je treba izraziti svojo človečnost. Res, ta se ne meri v številkah, niti v metrih: ali je ali pa je ni. Zato se tudi krvodajalci, tudi tisti, ki so darovali kri že desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat, tudi šestdesetkrat in več ne čutijo bolj človečne od drugih krvodajalcev. Vsi nadvse preprosto povezujejo svojo zmožnost dajati: zakaj pa ne bi, če lahko, če zdravje dovoljuje. To je vse, kar odgovorijo in drugačen odgovor tudi ni mogoč, kadar se znebimo tiste nepotrebne sebičnosti, ki jo sicer ohranjamo zase, da bi si varovali zdravje. In prav to je lastno krvodajalcem — nobene sebičnosti, kadar gre za zdravje sočloveka, na vsak nujen klic zazveni v sočloveku solidarnost, tista nuja, ki ne pozna odloga, kadar je treba pomagati.
Franc Perko je upokojenec iz Tržiča.
Pred tremi leti je že prekoračil starostno mejo sedemdesetih let, ko je iz zdravstvenih razlogov krvodajalstvo treba opustiti. »Ja,« pravi,
VAŠA PISMA
ODGOVOR NA PISMO: LE 70 ODSTOTKOV NADOMESTILA ZA NEGO?
Na postavljena vprašanja v Glasu 16. 12. 1977 o predlagani pravici do odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana in pripadajočem nadomestilu, dajemo naslednja pojasnila:
Pri oblikovanju osnutka samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva so sodelovali delavci strokovnih služb vseh regionalnih zdravstvenih skupnosti iz SR Slovenije. Zaradi stalnih razprav v skupščinah zdravstvenih skupnosti o pretiranem naraščanju odsotnosti z dela zaradi nege, kar je problem tudi v drugih regijah, sta bila pripravljena dva variantnu predloga v zvezi s pravico do nege, in sicer zmanjšanje od stotka nadomestila v regijah, ki so že sedaj priznavale nadomestilo zaradi nege v višini 80 od stotkov ali neplačilo prvih treh dni odsotnosti zaradi nege. Ob prvi obravnavi osnutka na regionalnem posvetu s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov zdravstvenih skupnosti je bila zožitev te pravice posebej obravnavana glede na naslednje statistične podatke o odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana v obdobju januar—junij 1976 in 1977, ki kažejo naslednje:
- v letu 1976
13.764 dni odsotnosti
- v letu 1977
24.825 dni odsotnosti. Ti podatki kažejo, da se s to pravico iz zdravstvenega varstva rešuje tudi problematika varstva otrok. Podatki o obolelosti otrok namreč takega povečanja odsot-
»v moji krvodajalski knjižici je kar velikokrat zapisano, da sem dal kri, triinsedemdesetkrat. Prvič je bilo 1948. leta: s prijateljem sva se pri Naklem ponesrečila, on je vozil motorno kolo in se je zaletel v obcestni kamen, meni sopotniku pa se ni zgodilo ničesar. Spremljal sem ga v rešilnem avtomobilu v Ljubljano v bolnišnico, kjer me je zdravnik vprašal, če bi daroval prijatelju kri. To je šlo kar iz žile v žilo. Po tistem sem nekajkrat dal kri tudi na Golniku, pozneje ko sem bil zaposlen v Pulju v ladjedelnici, pa še večkrat. Bolj malo nas je bilo še takrat, kar nas pa je bilo, smo po petkrat ali šestkrat na leto darovali kri. Spominjam se, da se nas je javilo kar 30 krvodajalcev, ko je našemu sodelavcu žerjav zapeljal čez obe nogi: pa je preživel, rešili smo ga. Imeli smo organizirano dežurstvo, se spominjam, tako da so nas lahko iz bolnišnice poklicali in našli, kadar je šlo za kako operacijo ali tudi nesrečo. No, ko pa sem prišel v Tržič, je bilo krvodajalstvo tudi tu že organizirano in se mi ni bilo težko pridružiti ostalim. Tudi kasneje se je nekajkrat primerilo, da je bilo treba dati kri direktno iz žile v žilo. Ja, nekateri tega niso pozabili, še sedaj mi pišejo. Nikoli nisem imel kakšnih posledic, sploh ne, še sedaj imam zdravo kri, lahko bi komu pomagal k zdravju.«
Jožica Žagar, upokojenka iz Kranja je letos dala kri petdeseti č.
»Še vedno sem zdrava pri svojih 51 letih, zato ne vem, zakaj naj bi človek prenehal sodelovati. Letos sem res kar dvakrat dala kri, saj končno takle jubilej ne pride dvakrat v življenju. Zdrava sem, kri imam dobro, res ne vem, da bi bil potem vzrok, da ne bi več dala kri, saj gre končno le za dajanje enkrat na leto. V začetkih krvodajalstva je bilo drugače, tudi po večkrat na leto, več je bilo treba tudi direktnega da-
nosti z dela zaradi nege ne opravičujejo. S tem v zvezi je potrebno tudi upoštevati, da ne gre samo za strošek zdravstvenih skupno sti, ki plačujejo nadomestilo, ampak tudi za škodo v proizvodnji, saj gre za izpad delovnih ur in s tem seveda za izpad dohodka. Ob tem se moramo vsi zavedati, da vseh problemov, ki nastajajo zaradi zaposlenosti žensk in naših prizadevanj za čimhitrejši dvig osebnega standarda ni mogoče reševati ali prenesti samo na zdravstveno skupnost.
Nadalje ugotavljamo, da zdravstvene skupnosti nimajo takšnih sredstev, da bi narašča nje nadomestil v takem obsegu lahko pokrivale. Javna razprava je tudi priložnost, da poiščemo skupaj rešitve, oziroma uskladimo naše pravice s finančnimi možnostmi. V vseh skupščinah so bili že tudi sprejeti ukrepi za zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolezni in nege družin skega člana. Na gorenjskem je bila do sedaj pravica do nege priznana bolj široko kot v ostalih regijah SR Slovenije. Skupščina kranjske zdravstvene skupnosti je to problematiko obravnavala in iskala rešitev v sodelovanju s skupnostjo otroškega varstva zaradi varstva bolnih otrok. Izkazalo se je, kot to ugotavlja že tudi bralka, da zamišljenih rešitev ni mogoče izvesti. V samoupravnih organih in po pripom bah iz javne razprave pa se pripravljajo oblike strokovne nege na domu. Menimo, da bo ta način ustreznejši.
Pripombe in predlogi iz javne razprave kažejo na to, da se uporabniki pri urejanju in določanju obsega te pravice bolj nagibajo k taki rešitvi, da se nadomestilo prizna za ves čas potrebne nege, torej od prvega dne dalje, v višini 70 odstotkov.
janja iz žile v žilo. Tudi pregled preden si lahko dal kri je bil zamuden, zdaj so preiskave hitrejše, pa prav tako učinkovite. Ni tudi tako malo ljudi, ki se odločijo, da bodo dali kri, pa preiskava odkrije, da imajo bolezen, za katero še sami niso vedeli. Končno je to tudi preverjanje zdravja, mar ne? Delam tudi v krajevnem odboru rdečega križa Vodovodni stolp, posebno pri krvodajalskih akcijah: treba je od vrat do vrat in prepričati ljudi, da je kri potrebna za bolne. Lažje je prepričati, če si tudi sam krvodajalec. Dela se ne zmanjka, vedno novi ljudje se prise-ljujejo, pa je zato treba prepričevati vedno nove bodoče krvodajalce. Vsakdo res ne more biti, zdravi ljudje pa lahko.«
Franc Narad je doma z Jesenic, star pa je 69 let.
»Mislim, da sem dal kri doslej okoli štiridesetkrat. Prvič se mi zdi, da je bilo 1949. leta: dal sem kri, nič me ni bolelo, pa sem jo dal še drugič, pa tretjič, pa se je nabrala takšna številka. Zakaj pa ne bi dal kri, če sem pa zdrav. Ne pomnim, da bi bil kdaj bolan. Ne to pa res ne; razen takrat, ko mi je skoraj roko odtrgalo. Pa sem se pozdravil, desnica mi služi, kot da se ne bi zgodila nesreča. Vsakdo bi moral vedeti, da je dati kri toliko kot nič — malo te zbodejo, pa je. Vsako leto, kadar je na Jesenicah krvodajalska akcija, dam kri. Res imam že kar lepo število let, toda odnehati še ne mislim. Tako zdrave krvi, da ne bi hoteli? Pomislite, da sploh ne poznam zdravil, ne potrebujem jih. Zato se ne bom mogel sprijazniti s tem, da enkrat moje krvi ne bodo več hoteli.«
Marija Šparovec je upokojenka z Bleda.
Letos je dala kri enainpetdesetič. Ko smo začeli pogovor, je beseda nanesla na nujen klic po radiu krvodajalcem s krvno skupino 0, ki je bila prejšnji teden nujno potrebna
Zdravniki otroškega dispanzerja pa ob reševanju te problematike menijo naslednje: Ob vsakodnevnem delu v ambulanti za bolne otroke ugotavljamo, da nekatere matere želijo in zahtevajo stalež za nego bolnega otroka, ki pa bi ob primerni negi in ob primernem okolju kar hitro okreval brez obiska v otroškem dispanzerju. V večini primerov, ali celo največkrat, predlagamo stalež za nego za 3 do 4 dni, kar pa pomeni 5 do 6 dni, če štejemo še prosto soboto in nedeljo. No, v tem času pa se pri večini otrok, s tako imenovanimi »banalnimi infekti«, stanje izboljša.
Splošno je znano, da hkrati, ko otroka pregledamo in ugotovimo lažji infekt, predlagamo materi par dni nege in tudi izdamo potrdilo, da je otrok zdrav in da gre lahko čez 3 ali 4 dni v vrtec. Le kam bi prišli, ko bi prav vse naročali na kontrolo, saj se iz dneva v dan ob nezadostni kadrovski zasedbi in ob neboglje nosti današnjih mater soočamo s prepolnimi čakalnicami. Prepričani smo, in vemo, da so obiski pri nas preštevilni tudi zaradi staleža za nego, saj bi marsikatera mati ob nekaj dnevnem opazovanju svojega otroka lahko' presodila, ali je le-ta res bolan in bi se odločila za obisk pri zdravniku šele, ko bi bilo to zares potrebno.
Prav  zaradi  gneče   v naših ambulantah in seveda tudi zato, ker   nekatere   matere neupra vičeno izkoriščajo možnost staleža za nego otroka, se s pred logom, naj bi začeli nadomestilo OD izplačevati šele po 3 dneh, strinjamo.   Menimo,   da   so ti otroci ob že tako znižani odpornosti v prepolnih čakalnicah celo ogroženi.
Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Strokovna službo
za neko operacijo. »Škoda, da niso potrebovali mojo skupino, imam A, takoj bi šla. Sicer pa verjamem, da je veliko ljudi, ki so ob takih priložnostih takoj pripravljeni dati kri. Kdaj sem prvič dala kri? Brala sem v časopisu, naj le zdravi ljudje dajo kri, pa sva s prijateljico šli. Kup pregledov sva morali opraviti, da nama je bilo skoraj žal, toda takrat drugačnih metod za hitro preiskavo ni bilo. Zdaj je to sila enostavno, vse se skoraj da razbrati iz krvi. Kasneje so me večkrat klicali na Jesenice v bolnišnico, kadar so potrebovali več krvi za operacije. Pred leti sem tudi po štirikrat na leto dala kri. Zakaj ne? Bila sem zdrava; še sejdaj sem. Prav nesrečna bom, kadar bo zaradi let treba odnehati. Veste, človek se takrat kar star počuti in za nobeno rabo. No, ostane pa seveda zadošče-
nje, da si nekaj koristnega pa vendarle s svojo dejavnostjo naredil, da si ljudem nekaj dal.«
Ivan Resman je po poklicu galvanizer, zaposlen pa je v Termiki v Skofji Loki.
Star je 47 let, kri pa je dal več kot tridesetkrat. »Zdrav sem, zakaj, je ne bi. Prvikrat sem jo dal 1951. leta, nato nekajkrat pri vojakih, kasneje pa tudi po dvakrat na leto. Dokler
bom takole pri zdravju, ne vidim razloga, da bi prenehal dajati kri, ko pa je vedno dovolj takšnih, ki jo potrebujejo. Le če mi bo kdaj zdravnik odsvetoval, potem bom vedel, da je treba prenehati. Dotlej pa ni razloga: še drugim razlagam, kadar je krvodajalska akcija, naj postanejo krvodajalci ter s tem pomagajo do zdravja meni, sebi, drugim, vsem.«
Lea Mencinger
VA
VIATOR
Pogoji: vozniški nika. 1 jezika
VIATOR
prometno, hotelsko in turistično podjetje n. sol. o.
Ljubljana
TOZD Tovorni promet, n.sol.o. Ljubljana
objavlja več prostih delovnih mest
VOZNIKOV TOVORNJAKOV za mednarodni in domači promet
izpit C in E kategorije s kvalifikacijo za poklic voz-leto prakse v prometu in pasivno znanje nemškega
Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti pošljite v 10 dneh na naslov: Viator Ljubljana, Kadrovsko-socialna služba, Celovška 166, 6100 Ljubljana.     ' •
i MM 4 m    x m %\£ % .   . .
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o.
GRADITELJI!
Skladišče gradbenega materiala
HRASTJE, tel. 26-371
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles«
— parket — lamelni
— betonsko železo
— hidrirano apno
— strešnik »Novoteks«
— betonske mešalce 100 litrov
— cement
Izkoristite ugoden nakup!
Kmetovalci!
Vabimo vas na naslednja strokovna predavanja:
H. januarja 1978, ob 9. uri v ZD Primskovo DOSUŠEVANJE SENA S PREVETRAVANJEM
6. januarja 1978 ob (5. uri v domu družbenih organizacij Bela GNOJENJE Z UMETNIMI GNOJILI
9. januarja 1978, ob 9. uri v Stražišču
PRIDELOVANJE VEČLETNIH KRMNIH RASTLIN NA NJIVAH
11. januarja 1978, ob 9, uri v ZD Primskovo
PRIDELOVANJE VEČLETNIH KRMNIH RASTLIN NA NJIVAH
„\PUqa"
Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj
Kovinsko Podjetje Kranj
KOI
Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978
Komunalno podjetje Tržič
dejavnosti: gradbena obrt, vrtnarija-cvetličarna, pralnica, gramoznica
komunalne dejavnosti: snaga, vodovod-kanalizacija, vzdrževanje cest, pogrebne storitve
Vsem delovnim ljudem,
poslovnim prijateljem in sodelavcem
želimo srečno in uspešno novo leto 1978
Skupščina občine Kranj, Izvršni svet skupščine in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1978
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto
SGP GRADBINEC
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec v ustanovitvi Kranj
4a
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
želi svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto
1978
TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in DS Skupne službe
* * * * * * * * * * * * *
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1978
NDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV
Kranj, Savska cesta 22
Izdelujemo: stroje za Čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne bru-/  silne stroje za kovinsko industrijo
Med poklicnimi obolenji je naglušnost na prvem mestu, okvare sluha pa se množijo že pri predšolskih otrocih
Hrup in kronična vnetja načenjajo sluh
Nimajo vsa naša čutila, tako kot na primer oko z oženjem zenice preprečuje prevelik vdor svetlobe v oko, možnosti vsaj delno uravnavati sprejem in količino dražljajev. Posebno izpostavljeno je uho: res, da si pred neznosnim hrupom včasih zatis-nemo ušesa z rokami. Toda v vsakdanjem življenju, ki postaja od jutra do večera vse bolj hrupno nikakor ne moremo hoditi z rokami na ušesih ali celo s čepi ali podobnimi ščitniki. Na hrupnem delovnem mestu so sicer zaščitna sredstva predpisana, toda kaj, ko je hrupa vedno več okoli nas. Zjutraj, ko gremo v službo, se vozimo v hrupu motorjev, ponoči smo sprejemali prav tako slušne dražljaje od nočnega prometa, čez dan delamo v hrupu strojev, popoldne počivamo ob hrupu radia, televizije, večer zaključimo morda s hrupno muziko v kakem lokalu. Gremo po hrupni ulici domov in zaspimo v spalnici, ki jo stene ne varujejo pred hrupom tovornjakov, vlakov, avionov ali morda še sosedove supermoderne akustične tehnike.
KŽK Kranj
TOZD Agromehanika telefon 24-786
ozo^
Koroški cesti
V trgovini na 25 v Kranju
vam nudimo veliko izbiro avtogum z brezplačno montažo, akumulatorjev vseh vrst in snežnih verig.
Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure.
FILM
Ne nagibaj se ven
Ne nagibaj se ven, je jugoslovanski film leta. V Pulju je dobil veliko zlato areno kot najboljši film v letu 1977. Tema filma je sodobna. Obravnava nafte najbolj pereče vprašanje — zdomsko vprašanje. Film nosi naslov Ne nagibaj se ven - Nicht hinauslehnen, to je napis in prve nemške besede s katerimi se sreča junak filma Filip, ko se prvič pelje na delo v tujino. Pride v Frankfurt, kjer iftče prijatelja Mato. ki naj bi mu pomagal v prvih korakih »gastarbaj-terske« kariere. Ne najde ga, zato mu ne preostane nič drugega, kot da se zaposli na črno. Doživi več nesreč, ki ga skoraj zlomijo, spozna Verico, se vanjo zaljubi in v tem vidi upanje na lepše življenje. Končno najde tudi Mata, ki umira. Na smrtni postelji mu Mato razkrije vso bedo zdomskega življenja - razkrije mu pravo življenje naših delavcev garačev, ki je življenje na dnu. Ti ljudje so na milost in nemilost izročeni dobičkarjem, mračnim elementom, mehanizmu »čudežne dežele«. Sedaj se Filipu zopet vrne napis NE NAGIBAJ SE VEN, ki mu pomeni »ne odhajaj, vrni se domov«.
Filmu moramo priznati vrsto filmskih odlik, med katerimi igra ni na zadnjem mestu. Film je bil posnet v realnem okolju naftih »gastarbajterjev«, tako da s tem mnogo pridobi na verjetnosti.
Režiser filma je bil Bogdan 2ižič, ki je s tem filmom potrdil svoje kvalitete in s tem to, da predlanski uspeh njegovega filma HISA ni bil le slučaj.
V glavnih vlogah pa so nastopili: Ivo Gregurevič, Fabijan Sovagovič, Mira Ba-njac, Jadranka Stilin in Zdenko Jelčič.
BožoGrlj
Umazanec Billy za filmsko gledališče
Umazanec Billy, film, ki bo danes na sporedu v filmskem gledališču, je po zvrsti vvestern. Je poleg filma Butch Cassidv in Billy the Kid najpomembnješi film, ki pripoveduje legendo o Billy the Kidu. Pravzaprav nam film to legendo razbija, saj nam Billvja prikaže kot nezrelega, nerodnega mladeniča, ki nima izoblikovanega svojega mnenja in kaj kmalu zapade v slabo družbo. Film je hkrati tudi demitizacija vvesterna. Režiser Stan Dragoti ni k snovi pristopil na klasičen način, pač pa bolj moderno, tako da je nastal film, ki se po-
Eolnoma razlikuje od klasičnih vvesternov ot so Točno opoldne ali Poštna kočija. S B. Grlj
Hrup — naš vsakdanjik
Naš vsakdan postaja vse bolj hrupen, tako da zdravniki vse bolj pogosto govorijo o akustični travmi sodobnega človeka: na nekaterih delovnih mestih je hrup tolikšen, da akustična travma postaja vse bolj že poklicna bolezen številka ena. Niso nova spoznanja, da delo v hrupu povzroča naglušnost. Že pred 200 leti je Šved Skragge opazil, da kovači po več letih dela postajajo naglušni, že kasnejše resne študije v začetku tridesetih let na tkalkah pa so pokazale, da hrup vsaki četrti delavki okvari slušni živec.
»Kadar pa je slušni živec že okvarjen, ni več zdravila«, pravi dr. Janez Javornik, otorinolaringolog z oddelka jeseniške bolnišnice. »Prej se je sicer poskušalo zdraviti z vitaminskimi injekcijami, kar pa se je izkazalo kot neučinkovito. Zato nam, da bi zavaroval? svoj sluh, preostane le preventiva. Zakon sicer določa, kolikšna jakost hrupa je dovoljena na določenem delovnem mestu, vprašanje pa je, če se preventiva izvaja. Naglušnost se namreč ne pojavi takoj, pač pa okvara lahko nastaja leta in leta, pa tudi vsi ljudje niso enako podvrženi okvaram sluha. Z leti pa se na delovnem mestu pridobljena okvara sluha še poveča, tako da je včasih edina rešitev slušni aparat.«
Res, da imamo normative, kolikšen je lahko hrup na posameznih delovnih mestih, kjer je tehnološki postopek tak, da zahteva delavčevo prisotnost, vendar pa se učinki dela pri hrupu še dovoljenih 80 decibelov z leti prav gotovo poznajo na sluhu. Dolgotrajno delo v hrupu ima prav tako še druge učinke na človeški organizem. Nemalo ljudi, ki delajo na hrupnih delovnih mestih toži o glavobolu, nespečnosti, nervozi, vrtoglavici, slabše se koncentrirajo, imajo težave s srcem, prebavo, ni redka razjeda na želodcu, težave s previsokim krvnim pritiskom in podobno. Če delavec menja takšno delovno okolje za manj hrupno, takšne težave običajno čez čas pominejo, sluh pa, če je bil že zaradi tega okvarjen, se seveda ne more izboljšati. Opaža se tudi vpliv hrupa na vid.
Skorajda bi lahko rekli, da so prav redka mesta našega bivanja, kjer bi bili varni pred hrupom. Tudi šole, bolnišnice, ki bi morale biti vsekakor v takšnih mestnih področjih, ki se jih glavni promet izogiba, pa jih vendarle prav nesrečno postavljamo ob prometne ceste, tako da prav tako delajo v hrupu. Urbanizacija je včasih glede tega prav neusmiljena. Tudi stanovanjska naselja so včasih izpostavljena hrupu: saj se organizem navadi na hrup, ljudje pravijo, da ropota niti ne slišijo, vendar pa navada dela medvedjo uslugo organizmu — kvarni vplivi se na njem prav tako odražajo.
Kako naj se potem ubranimo hrupa? Na delovnem mestu z osebno zaščito, ki jo je treba vestno uporabljati, sicer lahko pride do trajne okvare sluha. V preventivne preglede je zdaj zajetih zelo veliko delovnih mest, ki jih ogroža hrup, vseh pa še vedno nismo uspeli zajeti. Vsekakor pa bi se morali varovati pred hrupom tudi z manj hrupno tehnologijo: znani so primeri, ko se je dalo z dokaj preprostimi ukrepi hrup zmanjšati za polovico in več"
Kronična vnetja okvarjajo sluh
»Po drugi strani pa zdravniki opažamo, da se naglušnost bolj pojavlja tudi pri predšolskih otrocih,« pravi dr. Javornik. »Že dolgo se opaža, da se otroci do petega leta starosti nagibajo k vnetjem: večina otrok v predšolski dobi slejkoprej dobi vnetje srednjega ušesa. Pri zdravljenju pa je važno, da otroku dovolj dolgo dajemo zdravila, običajno so to antibiotiki, in ne le nekaj dni, ko so še vidni bolezenski znaki. Zdravljenje mora trajati vsaj deset dni; tako kot priporoči zdravnik. Ker pa matere nehajo dajati zdravila običajno že po treh dneh, se otroku vnetje rado ponovi in to večkrat, tako da gre že za kronično vnetje. S tem pa se že pripravljajo ugodni pogoji za naglušnost. Kroničnih
vnetij ušes je na Gorenjskem nenavadno veliko: običajno so posledica nedokončanega zdravljenja, le redko gre iskati vzroke v mandeljnih ali žrelnici in podobno.«
S študijo, za katero se je odločil dr. Javornik, in ki bi zajela populacijo okoli 300 predšolskih otrok, bi rad potrdil svojo domnevo, da naglušnost pri predšolskih otrocih vznemirljivo narašča. Seveda pa niso le kronična vnetja vzrok za naraščanje ali sploh za pojav na-glušnosti: okvara sluha je lahko prirojena, lahko je nastala med nosečnostjo matere, med porodom in podobno. Izjemne važnosti za otrokov sluh in za kasnejši njegov pravilen razvoj je vsekakor, da se ta njegova okvara odkrije že takoj po rojstvu.
»Za sedaj v Sloveniji tega še ne odkrivamo,« pravi dr. Javornik, »vendar pa se Otološka klinika že pripravlja, da bi odkrivanje naglušnosti začeli pri novorojenčkih odkrivati že takoj v poporodni dobi, takO kot sicer pediater v prvih dneh rojstva pregleda dojenčka in opaža morebitne okvare. Če bi lahko določili morebitno okvaro sluha že tako kmalu, bi prizadetim otrokom hitreje in lažje pomagali v razvoju. Metoda odkrivanja je znana, pravzaprav je več metod. Nekako do drugega leta starosti je skrajna meja, da se pri otroku odkrije ali gre za naglušnost ali ne in vzrok. Tako se lahko odločimo za operacijo, za slušni aparat, če so ostanki sluha: če pa je sluh popolnoma okvarjen, (tudi to se dogaja, a na srečo zelo redko) pa seveda ni nobene pomoči.«
Medicina odkriva tudi za naglušnost vedno nove načine pomoči. Znano je na primer vstavljanje elektrod v notranje uho. Z zgodnjim odkrivanjem naglušnosti ter z zdravljenjem se seveda lahko močno zniža število gluhonemih: vemo, da je sluh pogoj za govor in če prizadetost odkrijemo dovolj zgodaj, se otrok nauči govoriti prav tako kot vrstniki. Bodočnost pa je seveda v kirurgiji, ki lahko učinkovito vrne sluh: slušni aparati kakor so že modernizirani, so seveda le proteza in učinkoviti le tedaj, če jih pravilno in stalno uporabljamo. Ce pa gre za prizadetost sluha v možganskem centru, za zdaj medicina ne pozna načina, kako obnoviti sluh.
»Poznamo sicer še vrsto drugih operativnih posegov za vračanje sluha. Znane so plastične operacije srednjega ušesa. Te opravljamo tudi na našem oddelku, ko zaradi kroničnih vnetij pretrgan bobnič zamenjamo z novo opno. Te operacije so običajno uspešne, prav tako kot so zelo uspešne tudi operacije oto-skleroze, okvarjenega mehanizma v srednjem ušesu. Zanimivo, da je največ bolnikov s takimi okvarami v tržiški in škofjeloški občini. Operacija običajno vrne sluh, tako da ni potrebno nositi slušnega aparata.«
L. Mencinger
X Novoletne jelke vseh ^ velikosti
m
poslovalnici
elgo
LESCE
111 • 11-1« «11
LESCE
Kranj — V četrtek, 22. decembra, so v kleti Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo likovnih del Nejča Slaparja pod naslovom »zasnova odprtega prostora — poskus 2«. Razstava bo odprta do 12. januarja, pripravil pa jo je Gorenjski muzej iz Kranja, (jg) — Foto: F. Perdan
LITERARNI VEČER HERMANA VOGLA
V četrtek 22. XII. je bil v kranjski mestni hiši literarni večer slovenskega pesnika Hermana Vogla, glavnega urednika založbe Obzorja iz Maribora. Večer je pripravil Klub kulturnih delavcev iz Kranja, izbor pesmi pa je delo Janeza Poštraka. Najprej je nekaj pesmi iz zbirke OSOJE (izšla 1. 1977) ter še ne objavljeno pesem predstavil avtor sam. Ostale pesmi pa sta recitirala člana Prešernovega gledališča: Duša Roos in Cveto Sever. Literarni večer je imel naslov KO BOM BOG POSTAL, kar je tudi naslov Voglove druge pesniške zbirke, ki je izšla 1. 1970.
Vogel nam je na tem večeru predstavil svoje filozofske in osebno izpovedne pesmi. V njih nam je razkril svoj pogled na svet, na današnji čas in življenje. Nekatere njegove pesmi so zelo kratke, in ravno s tem dosežejo svoj namen.
Recitatorje je glasbeno spremljal Milan Batista ml., prav lirična glasba kitare pa je dala večeru neko novo, svežo razsežnost. Literarni večer bo ostal vsem poslušalcem najbrž še dolgo v lepem spominu.
BožoGrlj
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološke razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo plastik in risb iz zapuščine kiparja Lojzeta Dolinarja. V kleti iste hiše pa je na ogled razstava Grafični prostor poezije III, ki sta jo pripravila Nejc Slapar in France Pibernik. Obe razstavi bosta odprti od 12. 1. 1978.
V galeriji Mestne hiše je oprta razstava Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem do prve svetovne vojne. Odprta bo do 20. 1. 1978.
V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko do srede januarja 1978 ogledate razstavo: Staro mestno jedro Kranja - načrt revitalizacije. Razstavo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju.
V baročni stavbi v Tavčerjevi 4.1 je stalna zbirka Narodnoosvobodilnega borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešernove brigade.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
ABC Pomurka
Trgovsko proizvodna organizacija
Golica Jesenice
Temeljna organizacija Industrija — obrt v smislu določil 164. člena statuta
razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
temeljne organizacije združenega dela
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev imeti:
— najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
— najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu,
— aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati zakonitost in mora biti vesten pri delu.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: ABC Pomurka — Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice — kadrovska služba
— Jesenice, Titova 1. Stanovanje ni na voljo.
Alples
Industrija pohištva Železniki «4228 Železniki
objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
prosto delovno mesto
kontrolorja usklajevalca
Pogoji za zasedbo:
— dokončana srednja šola ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Alples Industrija pohištva Železniki. 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek.
CM) CM) CM) CM) CM) CM CM) CM) CM) CE> CM
Dengineering
s
n ml
oštna ulica 3 Kranj
Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito ter varstvo okolja
i
m
Bivic Ernest zlatar in juvelir
IZDELOVANJE ZNAČK, PLAKET IN PODOBNO
Kranj, Cankarjeva 5
Delovni kolektiv podjetja želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1978
DCM)C1)CI1)CM)C1DC©
i j Želimo srečno novo leto 1978
i-
Žitopromet mlin Molnar Peter in tovarna testenin Bačvanka Senta
nudimo vam vse vrste pšenične moke, rženo in koruzno moko, koruzni zdrob, krmila za živino, koruzo, oves, ječmen ter vse vrste jajčnih testenin.
Skladišče v Kranju se priporoča za obisk, odprto je vsak dan, tudi ob sobotah.
Modni salon KAVČIČ Marija,
Kranj, Tomšičeva 15
želi cenjenim strankam srečno novo leto 1978 in se priporoča
Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno.
Krila izdelam v enem tednu.
Odprto od 9. do 14.30, v petkih od 14. do 18. ure, v sobotah zaprto.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič,
TOZD gozdno gradbeništvo, transport
in mehanizacija Kranj
in obrat za kooperacijo gozdarstva
želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1978
metalka
prodajalna Kamnik,. Ulica Borisa Kidriča 35 •
prodajalna Kamnik vam nudi:
kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vss vrste profil ne fa železa in pločevin, stavbno pohištvo.
Vsem cenjenim strankam in občanom želimo v novem letu veliko sreče in delovnih uspehov ,
želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča
Berčič — Cetinski
Krznarstvo
Kranj, Maistrov trg 2
želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1978
Robnik Franc,
urar Kranj,
Tavčarjeva 7
Cenjenim strankam
se zahvaljujem za zaupanje
in želim
srečno noro leto 197H
Juvan Franc slikopleskarstvo
Kranj, štirnova 21
Cenjenim strankam
se zahvaljujem za zaupanje
in želim
srečno novo leto 197H
dinos
Ljubljana
TOZD Priprava odpadnih surovin, poslovna enota Kranj
s svojimi skladišči v Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah in v Idriji želi vsem svojim partnerjem in občanom
srečno novo leto 1978
Istočasno se priporočamo za odkup po najvišjih dnevnih cenah.
želi vsem gostom
BifeTTG srečn?vzdr?™
novo leto 1978
na železniški postaji {n fie priporoča za obisk Kranj tudi v prihodnje
E3
Vsem živinorejcem
in poslovnim prijateljem
želi srečno in uspešno novo leto
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj
r
AVTONEGA
Klasič Franjo, Kranj, Šuceva 17.
MONTIRAMO VARNOSTNE PASOVE
menjava gum, uravnovešenje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za Zastave in Škode.
Merimo izpušne pline in pripravljamo ta vozila za tehnični pregled.
Cenjenim strankam želimo srečno novo leto.
(t 4000 Hrani, '/*c«lci)in<( iui 17 1(4, fcu: (Oh l j 'J I-7 hO
želi cenjenim strankam srečno novo leto 19 78 in se priporoča
„G&etLleamd'
FRANCKA SEVER
1X1111 lil/lil
/>c na jtir/nrliici u/> rciuil) ara u 'mrlji
IHIICt'
IcT r(i7ti(wr4/uc Ioni u he
Srečno novo leto 1978 želi občanom in delovnim kolektivom Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije
rr\'l m 19 r\ rf!
Sivi starček, staro v jamo večnosti beži, mlado dete, novo leto, pa med nami oživi.
mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih
Ob prihodu novega leta se v Kropi že več kot stopetdeset let poje:
Danes po  vseh  krajih zemlje
nekaj nov'ga se godi, sivi starček slovo jemlje,
mlado dete se rodi. Sivi starček, staro leto,
v jamo večnosti beži, mlado dete, novo leto,
pa med nami oživi.
Da, veselili so se novega leta, a v glavah so bile tudi druge misli:
Če okrog sebe pogledujem,
pa me srce zaboli, kol'ko bratcev pogrešujem,
kijih videti več ni. V starem letu so zaspali
in so v dolgo večnost šli, nam pa pot so pokazali,
kamor pojdemo tud'mi.
Še bolj značilna, kar simbol časa okrog novega leta v Kropi, je pesem:
Preč je zdaj to staro leto, žihar smo veseli vsi, ker smo zdrav' na temu svetu nov'ga leta učakali. Kol'k jih je, k' so si vošili, da b' še dons na svetu bili, pa so se od nas ločili, zdaj v grobu leže mrtvi.
Tako so peli koledniki in drugi. Kdo so bili koledniki in kje so jih poznali?   Od   kod   običaj? Ta
Ljubi oča stante gor, te nam dajte mali dar. Če pa te nam več dali, še bolj veseli bomo mi.
Zanimiva je bila šega otrok v soški dolini, kjer so hodili »konja kovat«. Z jabolkom (to je bil »konj«) so šli okrog sorodnikov in znancev. Ti so jim v jabolka zatikali razne kovance, ki so jih otroci skrbno spravili. Fran Levstik je v svojih »Kolednikih« zapisal:
... Žene, možaki tudi mastito pristopajte, sezite v žep globoko, samo srebra jemajte in v jabolko ga dajte!
Koledniki so bili največkrat pevci, ali otroci ali odrasli, večkrat fantje kakor dekleta. Godci so bili redkejši in so se po navadi pridružili pevcem. Njihova glasbila so bila pogosto škant (violina), klenet (klarinet), oprekelj in bas, pozneje šele harmonika. Marsikje so koledovanje začeli opuščati že v prejšnjem stoletju, vse manj pa ga je bilo po prvi svetovni vojni. Najdlje se je zadržalo med otroki.
To kratko razmišljanje o starih šegah naj sklene kolednica s Pečic:
[Žre? je^ejjtorta,-ro le-to, Ži-b;*Ymw\*sc-Uvsi.
ter Kristine Šulerjeve (službovala kot učiteljica v Boh. Bistrici in Ljubljani). Podobno naj bi bilo tudi drugod. Marsikje imajo še boljše razmere; kjer pa so slabše, pa tudi ni treba vreči puške v koruzo. Povsod bi lahko zapeli podobno kot nekdaj:
Dober večer, hišni oče, dober večer, mamica! Vesele, zdrave našli smo, vam novo leto voščimo.
Egidij Gašperšič
ji in ljudje nadaljevanka
ki
ka izbrali sn ta teden na t
ASOVA I LOGA
)blem in še marsikaj drug *ski čkrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in
mmm
Decembrsko cvetje
Foto: F. Perdan
izvira, kot pravijo zgodovinarji, iz pradavnih človekovih navad: naš prednik je ob rojstvu novega leta s pesmijo, plesom in darovi prosil za naklonjenost mračnih nadnaravnih sil. Vzporedno z razvojem človeške družbe so se spreminjale tudi te navade, obdržale pa so se prav do zadnjega časa. Stari Rimljani so že poznali tudi novoletno obdarovanje. O kole-dovanju pri nas je prvi pisal Primož Trubar. Kot d u god v Evropi, posebno pri Slovanih, je šlo za obredne obhode s petjem. Pozneje je o njih pisal tudi Valvasor. Ti obhodi naj bi po ljudski veri prinašali zdravje, srečo, dobro letino in podobno.
Vsa Slovenija je poznala koled-nike. Iz Kanalske doline so verzi: Tota bodi vam spreplivana vsem, ki radi poslušajo, gospodarju in gospodinji noj vsej šišnej deržini!
V Prekmurju so jim pravili pesmarji, okoli Ptuja kolednjaki, na Koroškem šapavci. Tudi na Krasu in Goriškem jih je bilo veliko. Posebno so bili znani godci iz Bovca, ki so na svojih pohodih velikokrat obiskali Gorenjsko in so bili zadnji del 19. stoletja redni gostje v Kropi in zgornji savski dolini. V Beli krajini so tudi dekleta koledovala in se — kot je bilo za kolednike v navadi — domov vračale s polnimi vrečami darov: kruha, potic, klobas, suhega sadja itd. Na Štajerskem so polažarji tudi takole prosili in voščili:
Oj kole-kole-koledo, leto lepo mlado! Da bi prav veselo blo, imelo mastno brado — oj kole-kole-koledo!...
Tako smo v našem času, ko ko-ledovanja ne more biti več, ne v obliki ne v namenu preteklih dni. So pa dnevi okrog novega leta nekaj svojstvenega, da se ločijo od drugih dni v letu. Ne le, ker staro in mlado misli na silvestrovanje in razvedrilo. Primerni so ti dnevi tudi za nove možnosti družabnega zbliževanja ljudi, za katere strokovnjaki pravijo, da so si preveč odtujeni. Vsi vemo, da sleherni med nami lahko doma med štirimi stenami posluša kakovostne izvedbe glasbe po radiu, gramofonu, magnetofonu, kasetofonu in televizorju. Vsi tudi vemo, da pa na nas še bolj učinkuje glasba v živi izvedbi na koncertu ali kje drugje. Torej je marsikaj odvisno od organizatorjev in njihovih sposobnosti, da znajo pripraviti prireditve, ki obiskovalcem še olepšajo praznično razpoloženje. Seveda ne gre le za glasbena srečanja izvajalcev in poslušalcev, tudi za vse druge zvrsti veljajo take misli.
KUD Stane Žagar bo letos že četrtič pripravil večer domače pesmi pod naslovom KOLEDVA. Moški zbor bo izvedel deloma obnovljeni deloma nov spored ljudskih pesmi, mladi recitatorji pa pesniška dela dveh kroparskih rojakov, Daneta Pogačnika — »Planinskega Hrvata« (pripadnik ilirizma, živel in umrl v Zagrebu)
Trden Novinov rod
96-letna Marija Studen z Ovsiš pri Podnartu je bila vedno trdna in zdrava in tudi danes, pri visoki starosti, se dobro počuti
Podnart — Marija Studen, Novinova mama s Poljšice pri Podnartu je 13. decembra letos praznovala 95-letnico, častitljiv in lep življenjski jubilej. Pri No-vinovih se je rodila in s tremi brati preživljala težko mladost na začetku letošnjega stoletja. Obdelovali so zemljo in se zares težko prebijali skozi življenje. Tudi tedaj, ko se je Marija poročila, je morala biti vsak dan na polju ali v hlevu, da je bilo na mizo kaj dati in da je lahko kupila obleko svojima dvema otrokoma, Mariji in Janezu. Vse do svojega sedemdesetega leta je živela doma na Poljšici in neutrudno garala še posebej potem, ko ji je umrl mož. »Vse dole sem morala sama pokositi,« se danes spominja Marija, »slabo smo jedli in noč in dan garali.«
Mama se je potem preselila k hčerki na Ovsiše in pestovala svoje vnuke Dragico, Marico in Zdenka. Danes so že vsi odrasli, tako da Marija pestuje že svoje pravnuke, Andreja in Matejo. Zmeraj je bila zdrava, le v zadnjih letih se je skoraj vsako leto poloti pljučnica, ki pa jo vedno preboli brez hujših posle-
dic. Dneve preživlja tako, da bere, seveda brez očal, gleda televizijo in v toplih dneh posedi pred hišo. Še brez dela noče biti, tako trdna je še. Kar nekako ne more se sprijazniti s tem, da bi samo posedala in premišljevala ali brala, ko pa je bila vedno na nogah in je imela vedno toliko nujnih opravkov doma in na polju.
Novinova mama ni edina Novi-novih, ki je dočakala devetdesetletnico in več; precej sorodnikov ima, ki so se trdno držali v svoji visoki starosti, zato bo že držalo, da je bil na Poljšici pri Podnartu doma zares krepak, trden gorenjski rod. In ne le trden zaradi zdravja in življenjske moči, tudi trdne zavesti in prepričanja ter zvestobe domači zemlji in domovin^. Med zadnjo vojno so neštetokrat ponoči zaprli psa, da ni z laježem oznanjal, da so spet prišli v Hišo partizani. Četudi so sami imeli komaj kaj jesti - »ene vrste rdeč kruh smo pekle«, pravi hči Marija - je bilo za partizane vedno zavetje in vedno kaj za pod zob. Tudi sin Janez je bil z njimi, v partizanih je je bil.
Ko danes Marija ogleduje življenje okoli sebe iz toplega in varnega zavetja hčerine domačije, se ji tako kot vsem tistim, ki so preživljali hude dni, zdi, da je danes življenje kar preveč lepo in kar preveč vsega obilja ponuja. Današnja mladost se ji zdi vihrava in brezskrbna, rodne vasi pa ne bi človek več spoznal, kajti tako lepa je in s toliko lepimi, belimi hišami. In seveda, z dobrimi ljudmi: ko je praznovala 95-letnico, so »mi kar preveč nanosili. Dobri ljudje so. Radi me imajo.« D. Sede j
Kmečki turizem na področju Škofje Loke
(Nadaljevanje iz petkove številke)
ANALIZA SPLOŠNIH POGOJEV ZA KMEČKI TURIZEM NA »TURISTIČNIH KMETIJAH«
Splošni družbeni interes pri uvajanju in razširjanju kmečkega turizma je usmerjen predvsem v gorski svet, kjer naj ima kmečki turizem vlogo obrambe pred propadanjem hribovskih kmetij in pred izseljevanjem. Vsi ukrepi, ki so bili s tem v zvezi sprejeti, so naravnani na to dejstvo; predvsem velja to za pogoje kreditiranja.
Povprečna nadmorska višina kmetij, ki so bile leta 1972 vključene v program razvoja kmečkega turizma, je 699 m. Ob tem velja povedati, da so vse kmetije locirane na področju Starega vrha, torej tam kjer so žičnice in vlečnice.
Povprečna nadmorska višina kmetij, ki so se vključile v turizem leta 1976, pa je že precej višja, saj znaša 733 m. Najvišja 900, najnižja pa 600 m. Analiza turističnih usmeritveno investicijskih programov za leto 1977 pa pokaže, da se nadmorska višina še zviša, saj znaša kar 827 m. Najvišja 1042 m.
Vse to nam potrjuje trditev, da prav tiste kmetije, ki gospodarijo v najtežjih ekoloških pogojih, nadmorska višina pa je eden od zaviralnih naravnih činiteljev, iščejo izhod v dodatnih dejavnostih, v kmečkem turizmu.
Pomembna in zanimiva je posestna struktura kmetij, ki se že ukvarjajo s turizmom. Kmetije, ki so se leta 1972 usmerile v turizem, imajo povprečno skupno velikost posestva 34 ha, kmetije iz leta 1976 pa 30 ha, in ena iz leta 1977 42 ha zemlje. Od vseh 26 v turizem usmerjenih kmetij pripada oz. jih je največ v posestni skupini 35 — 45 ha, to je kar 42 %. Najslabše so zastopane kmetije z manjšo skupno površino. Pod 15 ha sta le 2 kmetiji (7%).
Delež kmetijske zemlje je pri vseh posestnih kategorijah enakomerno razdeljen, izstopa le najnižja kategorija.
GOZDOVI
Povprečna velikost gozdnih površin se giblje od 20—30 ha. Največ posestnikov pripada skupini, ki ima do 20 ha gozdov (42%), na drugem mestu je skupina od 30—50 ha (34%).
Podatki kažejo, da delež gozdov z nadmorsko višino narašča. Medtem ko so imele kmetije iz leta 1972 s povprečno nadmorsko višino 699 m le 34 ha gozdov, pa imajo kmetije, za katere so bili izdelani programi v letošnjem letu, 827 m nadmorske višine in povprečno po po 31 ha gozdov.
Med pomembnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno vključitev v kmečki turizem, je tudi ustrezna demografska struktura na kmetiji. Prisotna mora biti med drugim tudi pripravljenost, veselje, volja in sposobnost ljudi, da se ukvarjajo s turisti, zagotovljena pa mora tudi biti ustrezna delovna sila. Poglejmo najprej, kakšna je struktura gospodinjstev tistih kmetij, ki se že uspešno ukvarjajo s turizmom.
Povprečna velikost družine je 4,5 člana na gospodinjstvo (največ 8, najmanj pa 2 člana). Število članov, ki delajo samo na kmetiji, je 2,3 (največ 4, najmanj 1). Povprečno število zaposlenih zunaj kmetije je 0,66. Vzdrževanih oseb je 1,6 na eno gospodinjstvo. Če primerjamo strukturo gospodinjstev kmetij, ki so zaprosile za kredite v letih 76 in 77, opažamo določeno spremembo. Povprečna velikost družine se je povečala od 4,5 na 6 članov. Zaposlenih na kmetiji je enako kot pri prvi kategoriji, zunaj kmetije pa 1,2. Prav tako je vzdrževanih oseb več (3), kar gre predvsem na račun večjega števila otrok.
>ki gorenjski '<raji in ljudje nadaljevanka s '.olnkih ki <mgtfA   v.-.,-..,-Hfc^Lra>il in ljudje nadaljevanka ■
n^u izbrali sn Ua tcde
ASOVA
"IBS" I LOGA
Ln ie .-laroikoj dru iki .kr»t Koranjsk« uninivosti reportaž« problon ir
Ko smo analizirali proizvodno usmerjenost turističnih kmetij, tako tistih, ki se že ukvarjajo s turizmom, in onih, ki se na to dejavnost prirpavljajo, smo ugotovili, da so se vse tiste kmetije, ki so že usmerjene, specializirale v proizvodnjo mesa, to je v pitanje govedi. Delno, vendar v manjši meri, imajo kombinirano s proizvodnjo mleka. Ta rezultat je predvsem posledica dejstva, da gre za gorske kmetije, kjer zaradi prometnih težav še ni organiziran odkup mleka. Tam pa, kjer je redni odkup mleka zagotovljen in možen, se tudi turistične kmetije ukvarjajo s proizvodnjo mleka.
Kakor smo že uvodoma večkat poudarili, je kmečki turizem pomemben za gorske kmetije predvsem zaradi dodatnega vira dohodkov, ki naj bi ga kmetija dobila poleg osnovne kmetijske dejavnosti. Po podatkih, ki jih povzemamo po investicijsko-usmeritvenih programih, je stanje naslednje: (podatke imamo sicer le za bruto letne dohodke, kjer niso upoštevani stroški, amortizacija in osebno delo). Presenetljivo je dejstvo, da je dohodek od turizma izredno visok, saj znaša pri kmetijah »76« kar 47,90% od celotnega bruto dohodka, pri kmetijah »77« pa 36%. Dohodek od turizma smo dobili tako, da smo predvidevali povprečno 70 dni zasedenosti na leto. (60 v poletni sezoni in 10 v zimski sezoni). Število prenočitev smo pomnožili s povprečno ceno storitev, ki jih določena kmetija nudi. Pri tem ni bila upoštevana tako imenovana izven-penzionska poraba.
Če pogledamo strukturo dohodka po posameznih kmetijah, se lepo vidi odnos med velikostjo posesti, deležem gozda in deležem dohodka iz kmečkega turizma. Čim bolj je kmetija glede osnovne gospodarske dejavnosti šibka, tem večji odstotek odpade na turizem. Še eno potrdilo več, da je kmečki turizem pomembna dodatna dejavnost, ki pa nima samo ekonomske kategorije.
STRUKTURA TURISTIČNE PONUDBE
Povprečno število vseh ležišč na kmetijah, ki so že vključene v turizem, je 13,5 ali skupno 121 ležišč. Najmanj 7 in največ 19. Zanimiv je podatek, da kmetije, ki že poslujejo v turizmu, stalno povečujejo kapacitete, po drugi strani pa tudi stalno izboljšujejo kvaliteto ponudbe, saj so zahteve tržišča iz leta v leto zahtevnejše. 2e več let zaporedoma velja pravilo, da je povpraševanje stalno nad ponudbo. Imamo celo pojave, ko na določene kmetije leto za letom hodijo isti gostje.
Enoposteljnih sob je v obstoječih turističnih kapacitetah odločno premalo. Vsaka kmetija bi morala imeti najmanj eno tako sobo, vendar kar 70 % nima niti ene. Prevladujejo dvoposteljne in večpostelj-ne sobe. Prav tako ugotavljamo, da stopnja sanitarne opremljenosti še zdaleč ni zadostna. Čerpav stanje približno ustreza osnovnim zahtevam, ki jih predpisuje »Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih«, pa s tem ne moremo biti zadovoljni. Povprečno število gostov na eno stranišče je kar 11, isto velja za kopalnice, medtem ko ima toplo in mrzlo vodo po sobah 66 % kmetij. Po izvedeni anketi med turističnimi kmetijami pa povzemamo, da se bo v bližnji prihodnosti stanje sanitarne opremeljnosti turističnih prostorov bistveno izboljšalo. V ta namen so se nekateri kmetje že lotili modernizacije in najeli ustrezne kredite.
Struktura in obseg ponudbe se z vključitvijo novih 17 kmetij bistveno menja. Dosedanjim 120 ležiščem bo priključenih novih 213 postelj, skupaj torej 333. Pri novih kapacitetah se poleg polnih penzio-nov pojavljajo še druge oblike turistične ponudbe, in sicer polpen-zion, prenočišče z zajtrkom in kategorija »gostje si kuhajo sami«; to je nekakšno počitniško stanovanje v okviru kmetije. Pri tej kategoriji je namreč kmečka gospodinja najmanj obremenjena z dodatnim delom.
KDO SE ZANIMA ZA KMEČKI TURIZEM?
Eksaktne študije o družbenem in socialnem položaju gostov na kmetijah še nimamo. Če smo hoteli dobiti približno sliko o tem, smo se morali poslužiti ankete, v kateri smo gostom na kmetijah zastavili nekaj vprašanj. Iz njihovih odgo-
vorov naj bi ugotovili, kaj so gostje po poklicu, izobrazbi, od kod so doma itd.
Preden navedemo rezultate naše ankete, naj za primerjavo prikažemo zaključke ankete, ki jo je izvedel Zvezni razvojni urad za gospodinjstva v Zvezni republiki Nemčiji in nemški znanstveno-gospodarski inštitut za turizem na univerzi v Miinchnu. 3 milijone Nemcev hodi na počitnice na kmete. V anketi je bilo vprašanih 1900 ljudi. 50% o njih se zanima za kmečki turizem zaradi nizkih cen ali zaradi posebnega nagnenja do dopusta z otroki. Po starosti je najmočneje zastopana kategorija od 30—39 let. Zanimanje za kmečki turizem raste z višino osebnih dohodkov oziroma z velikostjo kraja stalnega bivališča. Pri anketi je bilo jasno izraženo, da 63 % anketirancev daje prednost dopusta v strnjenih vaseh, na samotnih kmetijah pa 35%. Nagnjenje do dopusta na samotnih kmetijah imajo tisti, ki hočejo dopust preživeti aktivneje. Pasivni gostje, ki radi dobro jedo, berej, lenarijo, pa so raje na kmetijah v sklopu vasi.
Kmečki turizem prav gotovo ni tako pomemben, kot npr. potovanje na morje, toda kot kažejo raziskave, bo tudi v prihodnosti za vedno več ljudi igral pomembno vlogo.
Analiza ankete, ki je bila izvedena med 100 gosti na turističnih kmetijah na področju občine Šk. Loka, kaže, da je tudi pri nas
struktura gostov izredno pestra. Kažejo pa se nekatere zakonitosti. Po šolski in strokovni izobrazbi prevladujejo intelektualni poklici. Kar 80 % vseh vprašanih je imelo višjo ali visoko šolsko izobrazbo.
Med anketiranimi je bilo le 20 % upokojencev, vsi ostali pa so bili v glavnem delavci na vodilnih delovnih mestih (direktorji, komercialisti, univerzitetni profesorji), torej tisti, ki jim je ta oblika dopusta najbolj potrebna, koristna in primerna.
Dobili smo tudi približno podobo starostne strukture gostov na kmetijah.
starostna skupina do 30 let..........8 %
31-40............................................12%
41-50............................................16%
51-60............................................20%
nad 60 let ......................................24 %
Vsi gostje, brez izjeme, prihajajo iz večjih in velikih mest. Največ jih je iz Ljubljane (64%), Maribora, Zagreba, Beograda, Novega Sada itd. Ker je povpraševanje v zadnjem času vedno bolj organizirano (preko turističnih agencij), ponudba pa relativno skromna, je slika stanja, od kod prihajajo turisti, lahko precej popačena. Vzorec je vsekakor premajhen, da bi z zanesljivostjo ugotovili realno stanje. Analiza preteklega osemletnega obdobja kaže, da je sicer največ gostov iz Ljubljane, precej pa tudi iz drugih republik in inozemstva. Razlike pa so tudi glede zimske in letne sezone.
Foto: Mirko Udir
Zanimiva je analiza odgovorov na vprašanje, kdaj so gostje prvič preživeli dopust na kmetih. Skoraj ena četrtina gostov je bilo takih, ki so zahajali na počitnice na deželo le pred letom 1972, torej prej, preden se je kmečki turizem na Škofjeloškem začel. Druga petina gostov pa je povedala, da so letos prvič na takem dopustu in da bodo s to prakso nadaljevali. Ostali, to je 50 %, pa so začeli zahajati na kmete v obdobju, ko se je v Sloveniji pa tudi na obravnavanem področju začel kmečki turizem načrtneje razvijati. Več kot polovica turistov hodi redno vsako leto na dopust na kmete, 30 % občasno, 15 % odgovorov pa je bilo pod rubriko, da zahajajo le naključno. Večina le-teh so letos prvič.
Zanimalo nas je tudi, v katerem letnem času, pozimi ali poleti, je več gostov na kmetijah. Rezultat je spet karakterističen, 61 % gostov je odgovorilo, da samopoleti, 23,6% pa samo pozimi.
Na vprašanje, na čigavo pobudo so se gostje odločili, da bodo dopust preživeli na kmetih, jih je 51 % odgovorilo, da na lastno pobudo, 45 % na pobudo in priporočilo prijateljev, le 4 % pa na podlagi in pod vplivom turistične propagande. Ti rezultati potrjujejo staro pravilo, da je najboljša pač ustna propaganda, oziroma da je najboljša reklama zadovoljen gost. Zato je v tem obdobju toliko bolj pomembno, da posvečamo veliko pozornost kvaliteti tovrstnih turističnih storitev.
KAJ GOSTJE PRIČAKUJEJO OD DOPUSTA NA KMETIH?
Ljudje so pač zelo različni in zato so bili tudi odgovori na to vprašanje zelo različni. Čeprav se je v odgovorih vseskozi pojavljal refren: sveži zrak, sveži zrak, mir, mir, domača hrana ... pa so zanimivi in karakteristični tudi drugi odgovori. Našteli jih bomo le nekaj: možnost sprehodov in izletov, pristno naravno okolje, spoznavanje kmečkega življenja, domačnost, sprememba okolja in klime, občutek povezanosti z naravo, družinsko vzdušje, kmečka peč, posluh za želje majhnih otrok, domače živali, navajanje otrok na fizično delo, nizke cene, pomoč pri kmečkih opravilih, nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, spoznavanje slovenskega jezika, popolna telesna in duševna sprostitev, pomiritev živcev, duševni in telesni oddih itd. itd. Ob tem morda nekaj najzanimivejših odgovorov na vprašanje, kaj je gostom na kmetiji, kjer so bili v času anketiranja, najbolj všeč. Večina je bila najbolj navdušena nad gostitelji, nad njihovo gostoljubnostjo, prisrčnostjo in njihovim neprisiljenim, preprostim, naravnim odnosom do gostov. Odgovori gostov: gostoljubnost, čistoča, dobra hrana in prijazna gospodinja, kažejo še enkrat na to, kako zelo je kmečki turizem pravzaprav odvisen od ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Od njihovega pra-vilneg odnosa, strokovne usposobljenosti in pripravljenosti bo odvisen nadaljnji razvoj te panoge.
Vprašali smo tudi, kaj gostje najbolj pogrešajo, kaj jim ni všeč. Velika večina je bila z vsem zadovoljna, kar 66%, največ pripomb pa je bilo na račun pošte, telefona, slabih cest, nezadostne sanitarne opremljenosti. Nekateri bi radi imeli naprave za fizično rekreacijo, zlasti v primerih slabega vremena, bolje označene sprehejalne poti, klopi na razglednih točkah itd. Odgovori pač kažejo na to, da se s kmečkim turizmom v bodoče ne bo mogel ukvarjati le kmet posameznik. Pri tem čaka še precej nalog predvsem krajevne skupnosti in vaške odbore. Treba pa je pri tem imeti širši vidik. Kmečki turizem je namreč samo ena izmed številnih možnosti, ki jih občani lahko izkoriščajo v okviru svojih aktivnosti v prostem času in naj bi zato dobil svoje mesto tudi v regionalnih prostorskih načrtih.
• • •
Namen tega prispevka je bil predvsem v tem, da Se enkrat opozori na nekatera osnovna vsebinska izhodišča in da poda kratek pregled na primeru škofjeloške občine. Iz povedanega sledi, da je kmečki turizem dobil svoje mesto v naši družbi, da pomeni za kmeta dodaten vir dohodka, za delovnega človeka pa možnost za rekreacijo, mir in počitek v pristnem naravnem okolju.
prof. Milan Krišelj
OD VSEPOVSOD
Preveč zdravnikov
Glede na to, da je bilo lani v Italiji 130.000 zdravnikov oziroma eden na 482 prebivalcev, nameravajo naši sosedje omejiti vpis na medicinsko fakulteto. Trenutno namreč študira medicino 180.000 mladih, kar pomeni, da bi Italija do leta 1985 imela že 280.000 zdravnikov ali enega na 280 prebivalcev.
Objadral svet
20. decembra lani se je iz kubanskega glavnega mesta odpravil na pot okoli sveta 47-letni bolgarski pomorščak Georgi Georgijev. Te dni se je vrnil v Havano in tako končal naporno in tudi nevarno plovbo pod jadri jahte. Največ težav je imel v Indijskem oceanu. Mislil je, da bo Rtič dobrega upanja obplul brez vmesnega pristanka, toda orjaški valovi, menda visoki tudi dvajset metrov, so ga prisilili, da se je zatekel v Port Elizabeth.
Francozi slabi zakonci
Za celih deset odstotkov se je povečalo število razvez v Franciji v prvih šestih mesecih, če primerjamo podatke z enakim lanskim obdobjem. V tem času je šlo narazen 49.000 zakoncev. Odstotek je precej višji v mestih. V manših krajih prevladujejo ločitve zaradi nemogočega skupnega življenja in zakonoloma, v Parizu na primer pa so najpogostejše »sporazumne« ločitve.
Filmska priznanja
Ameriški nacionalni svet za filmsko kritiko je razglasil nagrade za filme 1977. leta. Med domačimi deli se je najbolje uvrstil film »Preokretnica« režiserja Herberta Rossa, med neameriškimi pa »Mračni cilj želja« Luisa Bunuela. Nagrado za glavno žensko vlogo je dobila Ann Bancroft (»Preokretnica«), za moško pa John Travolt (»Vročica sobotne '•noči«). Posebni priznanji je svet za filmsko kritiko izrekel še studiu Walta Disneya in proizvodnji Columbia Pictures.
»Vroči« kopalci
Medtem ko se mi tudi poleti večkrat stresemo ob dotiku z »mrzlo« vodo, pa so Švicarji vse drugačni junaki. Člani ženevskega kluba zimskih kopalcev imajo namreč navado, da nekaj dni pred koncem starega leta skačejo z mostu v Rodan. Tradicije res ne kaže prekiniti, pa čeprav ima voda le sedem stopinj Celzija.
Najstarejši zemljan?
Če je starcu Sajedu Abdulu liani iz Pakistana verjeti, da se je rodil pred 154. leti, je vsekakor najstarejši možak na svetu. Oženil se je štirikrat in ima trinajst otrok. Za stoti rojstni dan je potoval v ZDA. Se danes je, kot poroča pakistanski tisk, bister, dobro vidi in sliši, le nekoliko sključeno se drži.
Letos umrle znane osebe
Francozi so letos izgubili dva filmska mojstra: Henrija Georgesa Clu-zota in Henrija Langloisa, ustanovitelja francoske kinoteke. Letos pa so umrli še: nekdanji britanski premier Anthony Eden, sovjetski letalski konstruktor Sergej Iljušin, francoski pesnik Jacques Prevert, nekdanji zahodno-nemški kancler Ludwig Erhard in ameriška igralka Joan Crawford. Tudi znanega italijanskega cineasta Roberta Rossellinija in konstruktorja raket Werhnerja von Brauna je pokosila nepodkupljiva smrt. Na seznamu umrlih so še Vladimir Nabokov, nadškof Makarios, Elvis Presley, Groucho Marx, Leopold Stokowsky, operna pevka Maria Callas in še mnogi drugi.
Meni je toplo — Tale pudel se je pred mrazom umaknil v varno in toplo zavetje hiše. »Odločil se je«, da mrzle dni ne bo kaj dosti hodil ven in da bo raje kukal iz toplega zapečka! (jk) — Foto: J. Zaplotnik
KAM NA IZLET
V IZOLO
Od Kopra in Semedele naprej se kmalu odpre pogled v izolansko ravnico, ki od nje sega v morje štirikoten apnenčasti polotoček in na njem mesto Izola. Nekdaj je bil to otok in ga je most vezal z obalo, a potoki so nanesli naplavin in jih združili. Pred dobrimi desetimi leti so v bližini odkopali temelje stavb in pristanišče rimskega naselja Haliae-tum iz 2. stoletja. Izola se v preteklosti sredi med Koprom in Piranom ni mogla prav uveljaviti. Zlasti v hudem nasprotju je bila s Piranom, ker je za njim zaostajala v brodarstvu. Pač pa so bili Izolanci in so še zdaj izvrstni ribiči. Po morju so v Trst dostavljali ribe, vino in olje. Na osnovi ribištva se je tu že pod Avstrijo razvila konzervna industrija -današnji Delamaris.
Je pa Izola zanimivo staro mesto z značilnimi ozkimi uličicami, ki vse vodijo proti mogočni cerkvi, ki se dviga na vzpetinici sredi rriesta. Mesto ima veliko restavracij, posebno so cenjene ribje restavracije, kjer dobite vedno svežo ribo. Z novim hotelom v Simonovem zalivu, kjer je tudi mestna plaža, je Izola pri turizmu veliko pridobila, saj je turizem podaljšala na celo leto. Hotel »Simonov zaliv« ima namreč zaprt bazen z morsko vodo in če bi si zaželeli dobrega kopanja, ga imate vsak (Jan na voljo. In če le ni burje v tem koncu, imate tu sredi zime tople sončne dni, pravo pomlad.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Kralj s kmetom več
Prednost kmeta v kmečki končnici praviloma zadošča za zmago. Seveda pa so možne tudi izjemne remi-pozicije. V položaju na diagramu 83 A ima beli kmeta več, in to prostaka. Prosti kmet je v končnici učinkovit bojevnik. S svojim prodorom oži igralne možnosti nasprotnika in nasprotnikov kralj ga mora spremljati. Poglejmo rešitev primera na diagramu 83 A
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
■JLĐ
Diagram 83 Beli zmaga v obeh primerih
1. a5+ Kc6
2. Ka4 Kc7
3. Kb5 Kb7
4. Kc5 Ka6
5. Kd5: Ka5:
6. Kc6      in  črni  nima moči,
da bi zaustavil kmeta d.
V nekaterih kmečkih končnicah s kmetom prednosti pot do zmage ni enostavna ali pa vsaj zahteva poznavanje osnovnih igralnih možnosti kralja v končnici. V položaju na diagramu 83 B bi črni na potezi moral takoj opustiti napad s kraljem na kmeta f4 oziroma bi moral s kraljem na tretjo vrsto. V prvem primeru bi nato odločil nastop belega kralja na polje f6 in v drugem napredovanje kmeta f4. Beli na potezi mora torej v izhodiščnem položaju tako manevrirati, da izgubi tempo.
1. Ke4 Kh4
2. Kd5!! Kh5
3. Kd6! Kg6
Če črni igra 3. ... Kg4, se pozicija po 4. Ke5 ponovi, vendar je sedaj črni na potezi in pred hitrim porazom.
4. Ke7 Kg7
5. f5! Kg8
6. f6
Črni je v škripcu; nasprotniku mora prepustiti kmeta f7 in priznati svoj poraz.
dr. Srdjan Bavdek
(51. zapis)
Čas je, da bi se pripoved o doktorju Lovru Tomanu že iztekla. Resda včasih tako veljavnem fužinarskem sinu, pesniku in politiku — danes pa že povsem pozabljenem — razen v Kamni gorici, kjer je poleg rojstnega doma s ploščo tudi njegov grob z vklesanimi bridkimi besedami:
Ne jokajte zapuščeni, kdor v grobu spije srečen. Saj je kratko vsem življenje, al'probud je večen.
Te verze je Toman malo pred smrtjo sam sestavil in naročil, naj jih vklešejo na njegov nagrobnik.
POTV GRADEC
Končati pa moram v prejšnjem zapisu začeto poročilo o To-manovem zakonu s pesnico Josipino Turnograjsko, lepotico s Turna nad Preddvorom.
Takoj po opravljenih poročnih obredih in razkošni — res grajski — svatbi v nevestini graščini, sta se mlada in srečna zakonca odpeljala v Gradec, kjer je imel Toman že trdno službo in najeto večje stanovanje — z nevesto je namreč dobil tudi kar bogato doto.
Za Josipino, vajeno varnega življenja v domači hiši, se je začelo povsem nekaj novega, polnega skrbi, odgovornosti in materinskega pričakovanja. Kajti njen soprog se je z vso vnemo posvečal javnemu življenju, v hišo so prihajali njegovi prijatelji, pisatelji in pesniki, politiki in drugi slovenski rodoljubi. Osamljenosti in samote, kakršne je bila deležna prej, kot skrbno čuvana grajska gospodična, ni bilo več. Skrb za domače ognjišče in nenehna pripravljenost gostiteljice tolikerih moževih obiskovalcev, ji je dokončno iztrgala tudi pero iz rok ...
S svojim izjemno ljubeznivim nastopom, s svojo zorno lepoto in kul-tiviranostjo si je mlada žena pridobila takoj po prihodu v Gradec priljubljenost in spoštovanje v vsej tamkajšnji slovenski družbi, ki sredi preteklega stoletja v Gradcu ni bila niti tako maloštevilna.
ŽRTEV MATERINSTVA
Srečno življenje, ki je bilo doslej tako značilno za oba mlada zakonca, se je v hipu sprevrglo v žalost.
V maju 1. 1854 se je Josipini rodilo mrtvo dete ... Da bi bila nesreča še hujša, je že itak prizadeta mlada žena dobila poleg poporodne mrzlice še osepnice, ki jih dotlej še ni imela. Krhko Josipinino telesce se obema boleznima ni moglo upreti. Nekaj dni za tem, že 1. junija, je v naročju obupanega soproga tiho izdihnila — niti enaindvajset let ji še ni bilo... Spet žrtev materinstva ...
Ljubljanske Novice so takoj po smrti Josipine Turnograjske priobčile čutečo osmrtnico (nekrolog), ki jo je napisal takratni voditelj štajerskih Slovencev doktor Mursec. Zaradi vsebine in jezika, ki sta oba zrcalo onega časa v naši zgodovini, velja teh nekaj vrstic znova objaviti — saj sta bila tako Toman kot Josipina, njegova žena, po svojem rodu tesno navezana na Gorenjsko. No, pa pre-berimo, kako so naši graški rojaki takrat žalovali:
»Lepa zvezda je prisijala na naše obnebje, prijazno je svetila, nadepol-ne žare razlivala. Veseli smo jo gledali in se radovali — ali Bogu bodi potoženo — naša mila danica je prekmalu ugasnila. Josipine Turno-gradske ni več. Hipoma se je razne-sel po Gradcu žalostni glas o smerti njeni.
Slavjani objokujejo nenadomestljivo izgubo. Slovenska družba se zdi vnovič zedinjena, omlajena, pomnožena.
Po ukopu pak jej v slovenski pesmi odpojo otožno slovo in mir večni. Nje grob tukaj bo našincem predrag kraj, nje mili spomin nam bo v blagoslovu živel.«
Še danes stoji sredi graškega pokopališča pri Šentlenartu visok kamnit obelisk z vklesanim slovenskim napisom:
Tu leži Josipina Turnogradska, pisateljica slovenska, roj. Urbančič 9. julija 1833 1., umerla omožena Tomanova 1. junija 1854. — Kdor dušno živi, ne umerje!
SREČA KRIVA
Res, čas zaceli vse rane. Tudi ovdoveli Lovro Toman je prebolel žalost po svoji umrli soprogi. Že 1. 1863 se je mož znova oženil. V zakon si je to pot pripeljal Nemko Lujizo Altmanovo, mladenko, komaj enaindvajsetletnico.
Toman sam pa se je poslej z vso vnemo posvečal politiki. Bil je izvoljen najprej za deželnega, kmalu pa
NOVO • NOVO - NOVO - NOVO • NOVO
PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI,INDIVIDUALNI GRADITELJI
siporox
■ C.......v..Iv    \    ' V.
Visoki obelisk — nagrobnik Josipine Turnograjske s slovenskim napisom v nemškem Gradcu — stoji še danes.
še za državnega poslanca. Kot tak je postal tudi voditelj slovenske drŽav-nozborske delegacije. Uglajenega nastopa, dober govornik, spreten jurist — vse to je Tomana že vnaprej določalo za vlogo, ki mu jo je domovina zaupala.
Kot čislan narodnjak in ugleden politik je bil dr. Lovro Toman leta 1864 izvoljen tudi za prvega predsednika Slovenske matice. Za tajnika je bil takrat izbran Fran Levstik.
Kakor se je prej pogumno in uspešno bil za uveljavitev slovenščine, celo pri cesarju je bil v avdien-ci prav zaradi tega, je bil ves ostanek Tomanovega življenja eno samo opravičevanje, ker je v neki svoji dobi podprl avstrijske Nemce.
Politični nasprotniki so mu nekaj let pred smrtjo obesili še afero z gorenjsko železnico. Koncesijo zanjo je dobil dr. Toman, potem pa naj bi jo prodal neki banki za veliko vsoto 150.000 goldinarjev. Za del tega denarja si je potem kupil graščino Polhov Gradec — da bi tamkaj v miru preživljal starost. A mož je dočakal le 43 let... Umrl je daleč od domače Kamne gorice, v nemškem Rodaunu, 15. avgusta 1870.
TOV4HM i 1.1 II lil II <.1UI>HI Mil 111 >ll MOV
VAM NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SIPOREX ODLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO
- OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijska hale.objekti družbenega standard«, stanovanjski objekti. kmetijske farma)
SIPOREX lahko nabavita pri vseh prodajalcih gradbenega materiala aH v tovarni.
Prodajamo tipske projekte,kupcu nudimo tudi lepila in ves pomožni material, prav tako pa organiziramo dostavo in montalo. Informacija dobite pri naii prodajni službi tel.(061)81l 302 ali 811-322
mm r,°r.njim »r«Jl in ljudj. nod.lJ.vank« s iolsmh
»LOGA
DRUŽINSKI POMENKI
Dnevi se krajšajo, noči daljšajo. V prazničnih dneh bo še posebno prijetno potegniti vedno prekratke nočne urice v pozno Azimsko; jutro. Za spremembo presenetite svoje drage z mikavno spalno srajčko iz rožnatega bombažnega trikoja s tenkimi rdečimi obrobami ali mladostno pižamo iz enakega pletiva v lahnem modrem karo vzorcu s temnejšim patentnim pletivom v pasu in na rokavih. Servirajte jutranji obrok manj formalno kot navadno, vendar iz varnostnih razlogov ne tako živahno, kot nazorno kažeta fotografiji. Žene in dekleta se lahko odločajo med prikazanima modeloma oblačil, še prosti fantje in možje med nasmejano črnolasko in resnejšo blondinko. Že oddanim možem pa si dovolimo prišepetati na uho malce obešenjaško šalo, da je kljub vsemu bolje imeti ženo, s katero včasih težko shajate, kot misliti na tisto, katere ne morete dobiti.
mmm*
K različnim
jedem različne pijače
• Bela vina ae prilegajo k vsem vrstam belega mesa; izjema sta samo raca in gos.
• Rdeča vina ponudimo k temnemu mesu: divjačini, govedini, bravini in divji perutnini.
• Bordojca in burgundca ponudimo k raci, goski in siru.
• Sherrv in portsko vino ponudimo kot aperitiv.
• Sladki sherrv, portsko vino, tokajec in peneča se vina so desertne alkoholne pijače.
• Punč je topel napitek, primeren za zadnji dan v letu. Preprost punč naredimo iz pol kilograma sladkorja, nastrgane lupinice ene limone in ene pomaranče, primešamo sok dveh limon in dveh pomaranč. Na to vlijemo pol litra vrele vode in pol litra močnega vročega pravega čaja in pol kozarca ruma. Vse skupaj dobro zmešamo in natočimo v ogrete kozarce. Na mizo postavimo še steklenico ruma, ki ga gostje dolivajo po želji.
Belo vino in rose naj bodo ogreti do 10 stopinj, rdeča vina od 17 do 20 stopinj, punč na 38 stopinj.
Peneča se vina naj imajo temperaturo 9 stopinj. Pijača se mora v čašah iskriti, zato steklenico s šampanjcem ne stresajmo. Odpiramo jo nagnjeno v kotu 45 stopinj, tako da najprej previdno odvijemo iico, nato počasi vrtimo zamasek na 'desno. Praviloma peneča se vina ne nalivamo v curku.
Otrokom pitje alkoholnih pijač odsvetujemo.
Slanik proti glavobolu
Hudega mačka preganjamo s polnjenimi slaniki, ki jih pripravimo na naslednji način: Nekaj ur namočenim slanikom odstranimo kosti in jih polnimo kot govejo ru-lado s feferoni, papriko ali šampinjonovo solato. V mlado zvite slanike okrasimo z režnji limone.
ZADAH PO ALKOHOLU omilimo s tem, da žvečimo brinove jagode.
Staro pravilo veleva, naj pustimo gospodinjo v miru kadar se pripravlja k peki potic. Toda tema podjetnima dekličema v predpasničkih že z obrazov beremo, da komaj čakata, kdaj ju bo njuna mamica poklicala v kuhinjo. Razumna mama bo potlačila vzdih in ponujeno pomoč sprejela s prijaznim nasmeškom.
ASOVA »LOGA
Alenka, Kranj:
Rada bi imela nov plašč spuščenega kroja, pa se ne morem odločiti za model. Blago sem si že kupila, košček vam ga v pismu pošiljam. Stara sem 19 let, visoka 164 cm, tehtam pa 54 kg.
Odgovor:
Plašč je šotorasto krojen in se zapenja do vrha enoredno. Pod ovratnikom je pas na sponko, enak kakor na rokavih. Sedelce spredaj je ravno, zadaj v konico. Zadnja stran ima po sredini šiv, žepa sta vrezana, dolžina je midi.
Drobno pecivo za krasitev novoletne jelke
Na deski naredite testo iz 28 dkg surovega masla, 35 dkg moke, 3 rumenja kov, soka in nastrgane lupinice ene limone in 10 dkg sladkorja. Pecilni prašek dobro vmešate med rumenjake še preden jih vmešate v testo. S tem preprečite, da bi pecivo po vrhu delalo mehurčke. Testo razvaljate za noževo konico debelo in izrežete poljubno oblikovano pecivo. Spečete ga na poma-zanem pekaču svetlorajvo.
Potica iz ajdove moke z orehi
POTREBUJEMO: za testo - 1/2 l ajdove moke, 3/4 l pšenične moke, 1/21 zmerno osoljenega kropa, 2 dkg kvasa, 2 žlici mleka, malo sladkorja, jajce ali mleko za mazanje potice; za nadev - 4 žlice sladke smetane, 1 drobno jajce, 2 pesti zmletih orehov, 1 žlico sladkorja, ščep cimeta, 1 pest krušnih drobtin. IZPELJAVA: Ajdovo moko poparite s kropom, da dobite ajdovim žgancem podobno zmes. Zmes dobro ugnetete in ko je mlačna, ji pridaste vzhajani kvas in vmesite, da je testo'gladko. Primesite še pšenično moko. Dobro pregneteno testo potresite z moko, pokrijte s toplim prtičem in postavite na toplo, da vzhaja.
Vzhajano testo na pomokanem prtu razvaljajte čim tanjše in ga namažite z dobro zmešanim nadevom. Testo tesno zvijte, denite v namaščen model in postavite na toplo, da ponovno vzhaja. Vzhajanega pomažite s toplim mlekom ali jajcem in eno uro pecite na precejšnji vročini. Ajdovo potico ponudite toplo ali hladno.
Novoletna jelka
Tudi skromnejši aranžmaji iz vejevja iglavcev so prav primerno nadomestilo za novoletno jelko. Morda bi pokukali k sosedom v južnih republikah, kjer je v navadi krasitev stanovanj z rastočimi drevesci v lončkih. Dokler je drevesce majhno, lonček s sadiko krasi sobo, ko odraste, ga, presade v večjo posodo in postavijo na balkon in končno prenesejo v naravno okolje, v gozd. Primerna rešitev so tudi umetne jelke ali ročno izdelano preprosto drevesce iz ozkih lesenih lat, domiselno okrašeno s svečami, zelenjem, poljubnimi okraski in piškoti. Tako drevo ima stojalo v obliki križa, na katerega pritrdimo okroglo leseno os do višine enega metra. Na os vodo-
ravno nasadimo letve primerne debeline (3 X 1,5 cm). Zgornja, najkrajša letev naj hi merila približno 15 cm, ostale letve hi se postopoma daljšale do dolžine 70 cm. Mednje nataknemo lesene vložke tako, da letve na umetnem drevesu lahko poljubno sučemo okoli osi. Razmik je potreben tudi zato, da ne poškodujemo na obeh straneh letev pritrjenih, držal za sveče. Držala lahko skupaj s svečami prilepimo na drevo ali sveče enostavno nataknemo na bucike, previdno zasajenimi v les, katerim smo odščipnili glavice.
Taka novoletna jelka bo uporabna mnogo let. Marsikatero drevesce, ki po končanem praznovanju žalostno gineva okoli naših domov, bi tako ušlo svoji nerazveseljivi usodi.
Škodljivi post
Splošno prevladujoča težnja po vitkosti in premajhna poučenost marsikoga lahko zavede, da si s strogo izvajanim postom prizadene resne zdravstvene okvare. Tako kot v enem samcatem tednu ni mogoče na teži pridobiti več kilogramov, v krafitem razdobju ne moremo občutno shujšati brez škode za zdravje. Hujšati je treba počasi in previdno. Shujševalna kura naj traja mnogo tednov, še bolje — več mesecev.
Treba je vedeti, da povečana telesna teža sama po sebi ne predstavlja bistvenega tveganja. Navsezadnje poznamo mnogo starih ljudi, ki so bili vseskozi obilni, a so vendar ostali čili do pozne starosti.
Post, pri katerem se odpoveste vsej hrani, v vsakem primeru pomeni velikanski poseg v človekovo presnovo. Krilatica »stradajmo in bodimo vitki« nikakor ne ustreza dejstvu, čeprav se zdi prvi hip vabljiva in uporabna. Ob podrobnejšem premisleku pridemo do zanimivih zaključkov.
Kadar človek zaužije preveč ogljikovih hidratov, kar z drugimi besedami pomeni, da poje več kot telo potrebuje, potem se presežek odlaga v obliki maščobe na različnih predelih našega telesa. En samcat kilogram maščevja ima okrog 7000 kalorij in lahko oskrbuje telo z energijo.
Če se torej postimo in telo zaradi pomanjkljive prehrane ne oskrbujemo v zadostni meri z gorivom, potem telo seže po obstoječih zalogah. Ob tem si radi poenostavljeno predstavljamo, da se uskladiščena maščoba enostavno sprosti in si ta proces kratkomalo predočimo z vabljivo podobo na soncu topečega se snega. V resnici se proces hujšanja odigrava tako, da maščoba zaradi presnovnega procesa izgoreva. Tako se sprošča iz maščobnih plasti, pride v krvni obtok in dalje v mišičje.
Stradež zaradi tega lahko enačimo z zelo mastno prehrano. Kri vsebuje več holesterina in sokrvica je mleČ-nato kalna. Vsa kri postane gosto tekoča in zato lahko povzroči različne nevšečnosti, da ne govorimo o možnosti povečane tvorbe krvnih strdkov zaradi povečane količine maščobe v krvi. Razumljivo telesno težo lahko zmanjšamo samo tako, če jemo manj in se več gibljemo, s čimer poskrbimo za hitrejše izgorevanje maščob. Hujšanje z namenom, da dosežemo normalno telesno težo, vedno lahko le priporočamo. Toda več kot en do dva kilograma mesečno naj ne bi nikoli shujšali. Hujšaj-mo pod nadzorstvom, če smo zaradi prevelike telesne teže v nevarnosti zaradi obolenja za sladkorno boleznijo, previsokega krvnega pritiska, poapnitve žil ali drugih bolezni. Sklenemo naj z ugotovitvijo, da je zmerno hujšanje najzanesljivejša pot k cilju, ne da bi zdravje trpelo.
A
Če so vas znanci in prijatelji v naglici zadnjih dni pred iztekom starega v novo leto nehote prezrli, se ne žalostite. Nedvomno je vašim dragim preprosto zmanjkalo časa za majhno pozornost. Prepričani smo, da vam bodo v prazničnih dnevih naklonili prenekatero prijazno misel in morda z majhno zakasnitvijo nadoknadili zamujeno.
Pridružujemo se čestitkam in vam hkrati z otročajem, katerega smo namenili izrecno vam, iskreno zaželimo srečno 78!
Da enostavna eleganca nikoli ne zgreši svojega učinka, dokazuje tudi model večerne obleke za najdaljšo noč v letu.
Čas beži v preteklost. V večni resničnosti minevajo leta, desetletja in stoletja. Menjajo se rodovi, prihajajo novi, da bi izročilo sedanjosti poklonili bodočnosti. Ura je navadno obračunska enota dela, v športnem tekmovanju so odločilne sekunde, največkrat desetinke, v zadnjem času pa celo stotinke sekund. Leta so delček neskončnega časa, ki ga sleherni doživlja in preživi. Leto je osnovna enota človekovega bivanja. Živel je, dočakal je toliko let. Vsako leto se vtisne v spomin posameznika in mu zapusti sled na obrazu. Mnogi obljubljajo, da bodo v novem letu popravili napake, da bodo izboljšali način življenja, da bodo bolj delavni. A njihove kvarne navade so že preveč zakoreninjene, postale so železna srajca, ki jih bremeni, pritiska in tlači.
Ob prelomnici leta postanemo pozorni do prijateljev, znancev, do najbližjih, želimo jim vse dobro in lepo. Kaj pa želimo sebi? Vsi bi radi živeli mnogo let, želeli bi biti zdravi in ne bi želeli prekmalu čutiti bremena let. Prav v boju z leti sta nam dobrodošli splošna gibalna kondicija in preudarna, gospodarna poraba, predvsem živčne energije.
V mladosti iščemo več priložnosti za uveljavljanje, marsikdaj puščamo ob strani skrb za izboljšanje kondicije. Ko pa se skoraj neopazno priplazijo 'leta, ni več toliko govorjenja o delu in o poklicu, pač pa o tem, kako se kdo počuti.
Korak v novo leto
Dokler se čutimo zdravi, izkoriščamo organizem in organe, ne da bi pomislili na posledice. Tudi ob praznovanju novega leta bo marsikdo prepogosto dvigal kozarec na zdravje temu ali onemu. Pretirano dviganje na zdravje je že klic k obolenju.
Okajena zavest, spodbujena po izdatni pijači in preobilni jedi, bo naprtila težave prebavilom in obtočilom. Prvi dan novega leta bo mnogim potekal v znamenju glavobola, ki ga bo povzročilo prijetno silvestrovanje.
Narava je nepopustljiva, vendar človeku nekaj Časa prizanaša in mu je milostna. Toda za ohranjevanje organizma, najbogatejše naravne dediščine, mora skrbeti vsak sam z vso odgovornostjo, zavzetostjo, prizadevnostjo in doslednostjo. A žal smo večkrat bolj skrbni do strojev kot do samega sebe, do ožilja, dihal, gibal in živčevja
V našem času se na tisoče ljudi preveč udaja zapeljivemu ugodju, množice zanemarjajo gibalno aktivnost in pri tem slabe naravno moč in trdoži vost. Tak način življenja stop-nuje lenobo, tej se pridružuje slaba volja z neprijetnim po čutjem.
Ob vstopu v novo leto je po trebno vzbuditi moč volje, da bi ta zagospodarila nad človeku škodljivimi skominami, nad slastmi in pretirano vsesplošno porabniško mrzlico. Notranji glas volje naj bi nas trajno spodbujal k tvorni in razvedrilni dejavnosti.
Jože Ažman
Kor«nJ«kl »r«Jl in ljudj« n»
.ASOVA KOVA »LOGA
V pričakovanju zime
Že prišel je zimski čas, zime pa še ni pri nas. Le kje neki se mudi, da nas čakati pusti?
Medved v brlogu spi, miška v luknjici čepi, sestrica na peči strašno si snega želi.
Dedek Mraz pa čaka, čaka, da v dolino prikoraka, otroke pridne obdari, srečo vsakemu želi.
Sergeja Malovrh, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka, dopisniški krožek
Našemu nagradnemu razpisu na temo o novoletnih željah je odgovorilo veliko učencev. Ni bilo lahko izbrati najboljši spis, saj so bili vsi po vrsti prijetni. Vseeno pa nas je v uredništvu še najbolj pritegnil prispevek Bojana Veselinoviča, ki bo tako prejel nagrado: album za značke, darilo Ter-mopola s Sovodnja.
1
I
J
Novoletna pričakovanja
Večer je. Ura v zvoniku naznanja, da se bo kmalu izteklo mračno popoldne in s tem staro leto. Sedim v sobi in gledam skozi zamrznjeno okensko steklo, kako veter neusmiljeno podi snežinke po temnem nebu. Na cesti zagledam neznanca, ki nekam hiti in se vse bolj oddaljuje mojim očem. Zdi se mi kot staro leto, ki se nagiba h koncu. Končno se skrije za bližnjim vogalom in misli se mi ustavijo zopet na snežinkah, ki skozi megleno kopreno naletava-jo proti tlom, kjer se zbirajo v luže.
Iz razmišljanja me prebudi mamin klic iz kihunje. Odhitim tja in opazim, da je do konca leta le še pol ure. Prižgem svečke na novoletni jelki. Svečke postajajo vse manjše, kot človek, ki se stara. V soju svetlobe, ki so jo povzročile sveče, opazim pod lepo okrašeno novoletno jelko darilo z rdečo pentljo. Presenečen sem in poln pričakovanj.
Razsvetljena kuhinja in bližajoče se novo leto mi pomenita srečo, željo, da ne bi bilo vojn in lakote po svetu. Želim, da bi bil v prihodnjem letu zdrav in da bi še dolgo živel tovariš Tito.
Premišljujem tudi o prestopu iz sedmega v osmi razred in s tem o nadaljnjem življenju. Silvestrov večer je pravzaprav prestop iz starega v novo leto, iz znanih v nove dogodke.
Večer pred novim letom je drugačen od druplh, ker na Silvestrom pridemo v novo leto polni pričakovanj, za katera pa vemo, da se nam ne bodo vsa uresničila.
Bojan Veselinovič, 7. c r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
r
23. januarja 1872 se je rodil, 7. januarja 1957 pa umrl, naj-slovitejši slovenski arhitekt Jože Plečnik, katerega dela imamo tudi v Kranju. Ni naš namen, da bi od vas zahtevali opis njegovega dela in življenja. Ti dve obletnici naj vam bosta le vodilo pri pisanju na naslednjo »temo meseca«. Napišite, kakšne hiše, mostove, mesta itd. bi oblikovali vi, če bi bili arhitekti. Spise pošljite do 21. januarja na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1.
\_;_--
-«kl   -krit tiortn.Js
Podelitev Cankarjevih bralnih značk
V torek, 13. decembra, je bila na osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih podelitev Cankarjevih bralnih značk. Dobili smo jih samo učenci šestih razredov. .
Najprej so nastopili učenci recita-cijskega krožka in povedali zgodbe iz Cankarjevega življenja. Komorni zbor osnovne šole nam je zapel nekaj ljudskih pesmi, učenci glasbene šole pa so igrali skladbe s harmoniko, kitaro in klavirjem. Nastopili so tudi flavtisti. Kratek program je bil s tem sklenjen. Učiteljice, ki poučujejo slovenščino, so razdelile Cankarjeve bralne značke.
Tako je bila proslava končana. Naslednje leto bodo letošnji peti razredi zopet prejeli Cankarjeve značke.
Rafko Kavčič, 6. d r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki
Želje za novo leto
Hm, če pomislim na besedo novo leto, se mi prikaže pred očmi veliko daril in dobrot. Novoletna jelka stoji v kotu, miza je polna jedi.
Za novoletno darilo bi si najbolj želela smuči.
Dobiti smuči, to je veliko darilo. Vsako zimo bi se rada smučala, pa se samo takrat lahko, ko mi bratec posodi smuči. Večkrat se zaradi tega kregava pa tudi te-peva. Zato mi je očka obljubil, da mi bo kupil nove smuči. Potem se ne bova več kregala in tepla.
Ker je telovadnica premajhna za razne igre, so učitelji sklenili, da dobimo še igrišče. Že v začetku leta so ga začeli delati. Sedaj se razprostira nekaj metrov od šole napol narejeno. Vsi učenci naše šole želimo, da bi bilo čim prej nared.
To si želim v novem letu 1978.
Mira PošiČ, osn. šola
prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
S ŠOLSKIH KLOPI
Želje učencev 2. b razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju
V novem letu želim ...
... da ne bi bilo vojne, da bi bil ob polletju odličen.
Dejan Bucalo
... da se ne bi mamica jezila name. Nataša Cej
... .da bi se poboljšala pri branju.   Saša Gende
... da mi sestrica Romanca ne bi pisala po zvezkih.
Simona Požar
... da bi se s tovarišico učiteljico dobro razumela in da me mamica ne bi več tepla. Aleš Mohorič
... da bi tovariš Tito še dolgo živel.
Nataša Lapanja
... da bi bil dober igralec pri namiznem tenisu.
Marko Trebeč
... da bi se očka in mamica zmeraj imela rada.
Andreja Strupi
... da bi dobil čim več petič. Boštjan Tišler
... da bi bila tovarišica učiteljica vedno zadovoljna z nami.
Mira Cencelj
... da bi se preselili v novo hišo in da bi se z mamico in očkom imeli radi. Borut Podjavoršek
... da bi bil priden v šoli, da bi za novo leto dobil smuči in palice. Miran Zavašnik
... da bi dobila sestrico. Jerneja Langus
... da na koncu šolskega leta ne bi nihče izmed učencev ponavljal razreda. Marija Ljucovič
... da bi bila naša domovina svobodna, da bi se otroci in starši ljubili med seboj.
Boštjan Marenčič
... da bi se vsi v razredu imeli radi, da bi drug drugemu pomagali. igor Bizaj
Ko sem še verovala v dedka Mraza
Vsako leto se konča in starega zamenja novo. Z novim letom pride tudi sneg, naš dobri prijatelj, in stari dedek Mraz. Otroci mu še pred novim letom pišejo pisma in mu iz-povejo svoje želje.
Ko sem bila še majhna, sem na vso moč želela punčko z dolgimi svetlimi lasmi in z dolgo oblekico, posuto s cvetjem. Ravno tako punčko so imeli v izložbi prodajalne. Kadar sva šli z mamico v mesto, sem se vedno ustavila ob izložbi in prosila mami, naj mi jo kupi.
Sedela je na majhnem stolčku za mizico. Gledela mi je naravnost v oči
in zdelo se mi je, da naj jo pridem kupit
V zadnjih sončnih jesenskih dneh je tudi našo osnovno šolo Antona Tomaža Linharta preplavilo veselje, pa ne samo zaradi sonca in lepe pokrajine. Učenci smo namreč dobili svoj radio — šolski radio. Imamo šolsko centralo ter zvočnike, ki so v vsakem razredu in po hodnikih, tako da lahko oddajo spremljajo vsi učenci. Vsaka oddaja obsega poročila, glasbo in čestitke za rojstne dneve naših učencev. Za vsako čestitko prispevamo 1 dinar, tako da bo šolski radio z zbranim denarjem lahko kupil nove plošče.
Največ zaslug pri šolskem radiu imata učitelja Aleksandra Vremšak in Branko Pirih ter napovedovalca Irena Zorko in Jure Sinobad iz 8. d razreda. Prihodnja naloga, ki nas sedaj čaka, je pritegniti k sodelovanju kar največ učencev in učiteljev, ki bi sčasoma pripomogli, da bi bila oddaja še bolj privlačna ter da bi bila na sporedu vsak dan v glavnem odmoru. — Zmago Spindler, 8. b razred — Foto: Zaplotnik
Prošnja umazanega potoka
Človek, čakam te,
da očistiš, rešiš me,
da bom zopet čist in živ,
da bodeš spet ti mojo vodo pil.
Majda Fangerc, 8. b r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
Uganka
Krila ima, pa ne leti, jajca nese, pa ne vali. Kaj je to?
(llUJHj BU SO)(0)f)
Gregor Ogris, 4. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
V centru slepih
V sredo, 14. decembra, smo nekateri učenci obiskali center slepih, ki stoji blizu naše šole. Tja smo odšli z namenom, da bi za novo leto obdarili slepe, slabovidne in tiste, ki imajo v domu oskrbo.
Socialno skrbstvo je kupilo darila, mi šolarji pa smo jih razdelili. Darila je bil vsak vesel.
V domu je okrog 40 ljudi. Nekateri so že vse življenje samo v postelji. Nekateri so tu že 30 ali 40 let. Zanje skrbi šest sester, ki so zelo prijazne. Prihodnje leto se bodo vselili v nov dom, ki ga gradijo ob starem.
V novem letu želim, da bi bili vsi srečni in veseli in da bi se invalidov spomnil še kdo drug, da ne bi bili tako osamljeni.
Mateja Debeljak, 6. e r. osii. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
mi pngovarja, Tako sem še bolj prosila domače, naj mi jo kupijo. Ko pa sem videla, da iz te moke ne bo kruha, sem sklenila, da sama privarčujem denar za lutko. Seveda je vsak prispeval nekaj drobiža, vendar pa je bilo to še zdaleč premalo, da bi si kupila lutko.
Bližalo se je novo leto. V hranilniku se je nabral že cel kupček denarja. Mami sem prosila, da mi odklene hranilnik in da denar. Odšla sem v trgovino, a moje male ljubljenke ni bilo več v izložbi. Prodajalka me je ljubeznivo vprašala: »Kaj bi pa rada?« Jaz pa sem strmela v prazni kot izložbe. Vprašala sem, če imajo še tisto lutko, ki je imela tako žive oči in dolge svetle lase. Prodajalka me je nekaj časa začudeno gledala, nato pa rekla: »Veš, draga moja, tiste lutke ni več. Prišel je dedek Mraz in jo kupil, da jo bo odnesel pridni punčki«
Zajokala sem in zbežala iz trgovine. Doma sem se takoj lotila dela. Pisala sem dedku Mrazu, da sem pridna in da bi rada punčko.
Mamica je dejala, da mi dedek Mraz ne bo nič prinesel, ker nisem pridna. To mi je vzelo upanje in začela sem jokati.
Pa vendar me dedek Mraz ni razočaral. Dal mi je velik paket. V njem je bila punčka, tista iz izložbe .. .
Sedaj sem že prevelika za punčke, zato mirno in tiho sedi v kotu sobe in čaka, kdaj jo bo kdo prijel v roke.
Sanda Jurjevčič, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
KOLEDAR
30. decembra
1865 ho je rodil angleški pisatelj Ru-
dyard Kipling 1944 je umrl francoski pisatelj Romain
Rolland
1. januarja
1881 smo Slovenci dobili literarno revijo Ljubljanski zvon
1913 se je rodil slovenski pisatelj Ivan Potrč
2. januarja
1863 je izšla prva številka prvega slovenskega časnika Naprej (urednik Fran Levstik)
1923 je umrl znameniti češki humoristični in satirični pisatelj Jaro-slav Hasek
3. januarja
106 pred našim štetjem je bil rojen Marcus Tullius Cicero, znameniti starorimski državnik, govornik in pisatelj, znan kot izreden stilist. Velja za začetnika klasične latinščine. 1883 je bil rojen Milan Pugelj, slovenski pisatelj
4. januarja
1785 se je rodil nemški filolog in književnik Jacob Grimm. Z bratom sta ustvarila najčudovitejše zgodbe in povesti.
1797 je zadonelo v svet oznanilo o rojstvu prvega slovenskega časnika Ljubljanske novice
1891 se je rodil slovenski pisatelj Anton Leskovec
5. januarja
1852 se je rodil slovenski skladatelj in
pesnik Franjo Vilhar 1907 se   je   rodil   slovenski pisatelj
Anton Ingolič
/
PO Vizocjh -razih
AU1£ {vototiz)
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
Italija v juliju 1977. Težka ekonomska kriza. Politična razcepljenost. Milijon in štiristo tisoč brezposelnih. Demonstracije. Valovi nasilja. Čez sto diverzantskih organizacij poskuša minirati javni red in mir. Dvajset milijard dolarjev izgub v tujini. Umori. Atentati. Ugrabitve. Policija strelja — smrt devetnajstletne študentke na Piazzi N AVON A. Usmrajene reke, z bakterijami okužena pitna voda, hrana s pesticidi.
Sedeli smo pod kostanji restavracije na Piazzi Muni-cipio, opazovali vrvež na neapeljski železniški postaji Maritime in žulili vsak svoj kozarec težkega vezuvskega vina. Večer je počasi tonil v temo. Živa glasba za našim hrbtom se je s hupanjem in cviljenjem zavor prelivala v otožno mešanico razglašenih akordov.
In takrat je pred restavracijo zapeljal razkošen mer-cedes.
Mi brezizrazno opazujemo.
Uniformiran šofer galantno izstopi in odpre vrata — najprej starejši dami v razkošni vijoličasti večerni obleki, načičkani z zlatimi ploščicami, nakitom in ogrlico, na glavi ima poveznjen bel čipkasti klobuček, v ustih mečka dolgo cigareto — nato gospodu v črni obleki s črnim metuljčkom pod nosom. Poklon — počasi se zapeljeta v restavracijo na večerjo. Ali pa ...
Prizor, ki ga sploh ne bi zapisal, če ne bi uro za tem na kolodvoru videl shirane najstnice, kako na betonskih tleh, v smrdeči umazaniji, doji svojega lačnega otroka. Vsem na očeh. V opomin in obsodbo. Za naslednjim stebrom pa je lajnal slep berač. Grenko soočenje z zlaga-nim bliščem zahodnega sveta.
ITALIJA ni več tovarna sanj s turističnih prospektov, pa vendar je nepozabno doživetje, če ima človek odprte oči in si prizadeva spoznati njihovo življenje tudi z druge, vsakodnevne plati.
Na našem tritedenskem potepanju smo se srečevali z obrazi in življenjem ribičev na Siciliji, trgovskih mag-natov v Benetkah in Milanu, s tihotapci v Neaplju, s klateži po rimskih ulicah, z delavci v Fiatovih tovarnah, z našimi zamejskimi Slovenci, z upanjem v bleščečih otroških očeh na konici škornja — Reggio Calabria, z mafijo v Palermu . . . Skratka, z reko usod, ki ne bo nikdar usahnila.
Človek mora ITALIJO doživeti, da jo potem lahko za vedno skrije vase.
NA POT - V ZMAJEVO ŽRELO
»Pa piši vsak dan!« »Bom.«
»Pojej vse, kar sem ti pripravila. In pazi nase!« »Bom!«
Poljub na lica in — zbogom za tri tedne.
Ljubljana, zavita v zvezdnato noč, s petega na šesti julij. Ulice so prazne z napol zabrisano svetlobo v izložbenih oknih. Natrpan nahrbtnik na plečih me žuli, da usnjene naramnice nesramno lezejo v ramenske kosti. Kaj šele bo,pomislim.
Semaforji rumeno utripajo. Zrinem se čez zaporno ograjo in tire na peron številka 3. Ura — točno polnoč. Kazalec dni se preklopi na 6. Čas pesnikov in osamljenih popotnikov.
Sedeli so na klopi. Otovorjeni kot Krpanova kobilica. In nabiti z energijo, s strastjo, z željo po neznanem, skrivnostnem, še nikdar doživetem.
CVET, MARTA, DARINKA, MOJCA in BRANE. Vsi doma iz najlepšega slovenskega mesteca, no, vsaj tako so me v Italiji neprestano prepričevali, verjetno ne samo zaradi domotožja, čeprav, gorenjska trma kot sem, njihovih argumentov nisem jemal za suho zlato. Rojstna mesteca so pač pri nas vseh naj . . . naj. Tudi Radovljica.
Braneta že poznam, s faksa, skupaj študirava, štiri gracije pa so še skrivnost, ki jo bo treba čim prej odkriti.
Prisrčni stiski rok.
Odhod vlaka - 00.40 za FIRENCE.
Napade me nekakšna praznina, domislice izpuhtijo kot spomladanski sneg, šale so pozabljene. Kaj naj jim rečem, ko odhajamo v neznano? Naravnost v zmajevo žrelo? Tako so o Italiji pisali časopisi še dan pred našim odhodom. Zvija nas strah.
Brskamo po opremi, dokumentih, ničesar življenjsko pomembnega za enkrat še ne manjka. In vožnjo do Sežane — meja bo treba plačati.
»Ekspresni vlak iz Aten, ki nadaljuje vožnjo za RIM, vozi na tretji peron. Potniki, prosim, pazite!« čivkne zaspan glas po zvočniku.
Šest parov oči se upre na vzhod, zavore cvilijo v visokih frekvencah, vlak se ustavlja.
Tesnobo, ki nas je prežemala ves večer, je pregnalo močno razburjenje, napetost. Ni bilo več časa za premišljevanje. Treba je bilo najti prazen kupe in odnesti prtljago.
Iščemo, iščemo, kazalec na okrogli, osvetljeni uri se počasi pomika proti 00.40. Kontrolorji že zapirajo vrata vagonov, mi še kar tekamo. Vlak je nabito poln. Celo na hodnikih vagonov, pred WC ... spijo prepoteni ljudje. Na razgrnjenih časopisih, na jopicah. Strašna umazanija. Smrad. Znoj, neumite noge zaudarjajo.
Razburjeni smo v tej megleni noči. Napeti. Živci popuščajo. Že na začetku. Končno zgrabi vsak svoj nahrbtnik, midva z Branetom se oteživa še dodatno s šotoroma in povzpnemo se po najbližjih stopnicah.
Kar bo, pa bo. Predvsem pa — brez panike! je rad govoril dobri vojak Švejk. Škoda, da ga nismo povabili s seboj na potepanje!
Ciniki pravijo, da je izkušnja glavnik, ki ga da narava človeku, kadar postane plešast. Nam so prišle krvavo prav izkušnje s preteklih potovanj. Ukazi so začeli padati kot hruške pod točo.
»Razgrni spalno vrečo!« se zadere Brane.
»Na umazanijo?« so plaho spraševale zapeljive in na absolutno čistočo navajene ženske oči.
»Razgrni, če hočeš preživeti to noč!«
»Nahrbtnik zrinite za vzglavje!«
»Stisnite se Čim bolj k zunanji steni, da bodo ljudje in cariniki lahko hodili mimo!«
Barikade sramu in malomeščanske utesnjenosti so padale. Priznam, tudi mene je pošteno stiskalo nekje okrog levega prekata, ko sem se položil na ostanke nevemkakšnih iztrebkov. Pa bo treba vse prebaviti...
Z juga, ki skriva v sebi prizvok slabe vesti, vozijo ribje konzerve, ne vlaki. Vse do TRSTA, kjer se izsanja-ne želje pretopijo v najžlahtnejšo kramo. Najprej zmanjka puloverjev iz čistega bombaža, z garancijo, v spektru barv, neuničljivih. TRI ZA DESET JURJEV.
Fantastično. Enkratno in poceni. Prodajalci na PONTE ROSSU so za naše pojme videti precej za luno, ker ponujajo tako globoko pod ceno. Nikjer v Jugoslaviji ne bi za ta denar dobil niti rokava. V Trstu pa kar tri puloverje. Splača se precijaziti na stotine kilometrov, preležati kakšno noč v zatohlih in umazanih kupejih, odriniti nekaj deset tisočakov za vozovnico. Splača, pa čeprav samo do prvega pranja, ko puloverji izgubijo barvo in se razlezejo za nekaj številk. Pa, zakaj bi se človek jezil! Trst je takrat že daleč ...
njakl  <n,li  in ljudja nadaljevank« u lola
_ajl in ljudjanadaljavajika,
Vlbrall
Italija vre, zidovi so prepleskani s parolami. Cez kljukast križ rdeč srp in kladivo.
Ležimo v spalnih vrečah, mimo se plazijo ljudje. Zadevajo ob naše okončine. Premišljujem, kaj vse nas še čaka na poti. Obljubim si, da bom poskušal biti skrajno hladnokrven, previden,- predvsem pa neusmiljeno radoveden. Najbolj sem zaupal svojemu nosu, jezik me je že takoj na začetku pustil na cedilu.
V Postojni sem na strupeno vsiljiv način hotel izvedeti, če naš vagon pelje vsaj do Firenc, če že do Rima ne bomo prilezli. Daleč naokrog nobenega Jugoslovana, čeprav smo jih srečevali v najbolj zakotnih predelih Sicilije. Sami Turki. V angleščini so znali samo tri besedice YES, NO in O.k., jaz pa sem po njihovo samo odki-maval. Sporazumevali smo se bolj z rokami in ko smo v Sežani čakali na carinski pregled, se mi je posvetilo, da bi bilo najbolje, če bi kar sam izstopil in šel pogledat na obešeno tablo, do kam se peljemo.
Na hitro se skobacam iz vreče, odprem vrata. Nisem se še dotaknil druge stopničke, ko me zagrabi možak v uniformi, z brzostrelko pod roko, v drugi pa je držal ogromnega volčjaka. Odnese me nazaj v kupe. Do Benetk, kjer smo se potem le morali presesti.
Jugoslavija je ostala za nami. Bili smo popolnoma odrezani od domačih, prijateljev, znancev. Marsikoga je zvijalo domotožje.
Kranj CENTER
30. decembra ital. barv. erot. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri, amer. barv. vestem UMAZANEC BILLY ob 20. uri za filmsko gledališče
31. decembra ital. barv. erot. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri
1. januarja ital. barv. erot. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. film ZVESTA ŽENSKA ob 21. uri
2. januarja slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 10. uri, franc. barv. ZVESTA ŽENSKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOBOLJŠLJIVI ob 21. uri
3. januarja franc. barv. ZVESTA ŽENSKA ob 15., 17. in 19. uri, pred-premiera amer. barv. ljub. ROMAN-DA NA OBALI ob 21. uri
4. januarja nem. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri
5. januarja angl. barv. JANE EYRE - SIROTA IZ LOVVOODA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
30. decembra franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri
31. decembra amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 16. in 18. uri
1. januarja ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 14. in 16. uri, jug. barv. drama NE NAGIBAJ SE VEN ob 18. uri, premiera amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 20. uri
2. januarja ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 14. uri, amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 16., 18. in 20. uri
3. januarja slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 14. uri, amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 16. in 20. uri, ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 18. uri
4. januarja amer. barv. krim. LEV MED GANGSTERJI ob 16., 18. in 20. uri \
5. januarja ital. barv. komed. AL-FREDO, ALFREDO ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
31. decembra slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 16. uri, amer. barv. krim. LEV MED GANGSTERJI ob 18. uri
1. januarja amer. barv. risani PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 15. uri, nem barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 17. in 19. uri
2. januarja nem. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 15. in 17. uri, angl. barv. JANE EYRE - SIROTA IZ LOVVOODA ob 19. uri
3. januarja amer. barv. risani MI-KIJEV ROJSTNI DAN ob 15. uri, angl. barv. JANE EYRE - SIROTA IZ LOVVOODA ob 17. in 19. uri
4. januarja amer.-ital. barv. krim. UMORI NA VIKENDU ob 17. in 19. uri
5. januarja amer. barv. VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 17. uri za filmsko gledališče, amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 19. uri
Kamnik DOM
31. decembra ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 16. in 18. uri
1. januarja slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 15. uri, amer. barv. vestem KONJENICA BREZ KONJ ob 15. in 19. uri
2. januarja amer. barv. risani MI-KIJEV ROJSTNI DAN ob 15. uri, amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 17. in 19. uri
3. januarja ital. bary. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 15. uri, amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 17. in 19. uri
4. januarja ital. barv. komed. ALFREDO, ALFREDO ob 18. uri, amer. barv. VOJNA ZARADI LOL-LY MADONE ob 20. uri za filmsko gledališče
Duplica
1. januarja amer. barv. risani MI-KIJEV ROJSTNI DAN ob 15. uri, amer. barv. krim. LEV MED GANGSTERJI ob 17. in 19. uri
4. januarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 20. uri
5. januarja amer. barv. komed. ARTISTI IN MODELI ob 20. uri
Radovljica
30. decembra ital. barv. pust. SKARAMOUCH V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri
31. decembra ital. barv. pust. SKARAMOUCH V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17.30, amer. barv. pust. MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA ob 20. uri
1. januarja špan. barv. glasb. PRODAJALK \   VIJOLIC   ob 16
uri, amer. barv. pust. MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA ob 18. uri, angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20. uri
2. januarja ital. barv. pust. SKARAMOUCH V VOJNI IN LJUBEZNI ob 15.30, angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 17.30 špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri
3. januarja špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. uri, amer. barv. pust. MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA ob 20. uri
4. januarja angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20. uri
5. januarja ital. barv. pust. PL-STOLOVCA V ZRAKU ob 20. uri
Bled
30. decembra ital. barv. vestem ŽIVI, ŠE RAJŠI MRTVI ob 20. uri
31. decembra amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. uri, ital.-špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 20. uri
1. januarja amer. barv. GOLI V SEDLU ob 16. uri, ital.-špan. barv. krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 18. uri, amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri
2. januarja amer. barv. pust. MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA ob 16., 18. in 20. uri
3. januarja ital. barv. pust. SKARAMOUCH V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. in 20. uri
4. januarja špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri
5. januarja angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20. uri
Škofja Loka SORA
30. decembra franc. barv. drama PODIVJANA OVCA ob 18. in 20. uri
31. decembra slov. barv. komed. TO SO GADJE ob 18. uri, amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 20. uri
1. januarja slov. barv. komed. TO SO GADJE ob 16. in 18. uri, amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 20. uri
2. januarja slov. barv. komed. TO SO GADJE ob 18. in 20. uri
3. januarja amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 18. uri, franc. barv. krim. V LABIRINTU NOČI ob 20. uri
4. januarja franc. barv. krim. V LABIRINTU NOČI ob 18. in 20. uri
5. januarja franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 20. uri
Železniki OBZORJE
30. decembra amer. barv. risani PINK PANTER ob 16. uri, amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 20. uri
31. decembra franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 20. uri
1. januarja amer. barv. risani PINK PANTER ob 17. uri, franc. barv. drama PODIVJANA OVCA ob 20. uri
2. januarja amer. barv. risani PINK PANTER ob 17. uri, franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 20. uri
3. januarja slov. barv. komed. TO SO GADJE ob 17. in 20. uri
4. Januarja ital. barv. drama GREŠNICA ob 20. uri
Jesenice RADIO
30. decembra franc. barv. krim. ADIJO, KIFELJCI ob 17. in 19. uri
31. decembra amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 17. in 19. uri
1. januarja amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 17. in 19. uri
2. januarja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 17. in 19. uri
3. januarja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 17. in 19. uri
4. januarja amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
30. decembra amer. barv. vestem RIO LOBO ob 18. in 20. uri
31. decembra amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 18. in 20. uri
1. januarja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 18. in 20. uri
2. januarja amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 18. in 20. uri
3. januarja amer. barv. vestem V SOTESKI NEVADE ob 18. in 20. uri
5. januarja franc. barv. krim. ADIJO, KIFELJCI ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
31. decembra amer. barv. PREROKBA ob 20. uri
1. januarja amer. barv. MAHA-GONY ob 20. uri
4. januarja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE TOMA HUNTERJA ob 20. uri
Do vje-Moj strana
31. decembra franc. barv. drama KRIK ŽIVLJENJA ob 19. uri
1. januarja amer. barv. PREROKBA ob 19. uri
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.D0, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), ,22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50.
SOBOTA
31. DEC
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Kmetovalcem ob koncu leta 12.40 Veseli domači nap«vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in plesom
po Jugoslaviji 15.30 V ritmu z majhnimi
ansambli 16.00 Vrtiljak 17.05 Otroško in mladinsko silvestrsko popoldne 19.35 Pravljica otrokom za Silvestrov večer 19.55 Glasbena medigra 20.00 Srečno v novo leto 24.00 Srečno 1978 0.05 Prvi ples v letu 78 1.03 V ljudskem tonu
po ribniško 2.03 Silvester
vdiscoklubu 3.03 Spomini in želje 4.03 Z majhnimi ansambli proti jutru
Drugi program
8.00 Silvestrovo na valu 202 13.00 Silvestrovo
na II. programu
Tretji program
19.05 Silvestrovo
na III. programu
NEDELJA
l.JAN.
PONEDELJEK
2. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro iutro 8.07 Radijska igra
za otroke:
Tek za čevlje 8.47 S pesmico
v novo leto 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Praznični koncert
Simfoničnega
orkestra
RTV Ljubljana 11.00 N. Grom: Povprečna
slovenska družina 11.40 Lepe melodije 12.10 Čestitke delovnih
kolektivov 13.20 Novoletne izjave
predstavnikov
zamejskih Slovencev 13.40 Nekaj veselih
zborovskih
za novo leto 14.05 Novoletno
radijsko popoldne: 14.10 Novoletna
skakalna turneja 15.10 Sport v letu 1977 16.00 Festivalske
popevke 1977 16.30 Novo leto nekdaj 16.40 Ritmi Latinske
Amerike 17.20 Sport in glasba 17.50 Radijska igra -
C. Free: Tolmun 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Za prijetno
razvedrilo 23.05 V plesnem ritmu 0.05 Iz zborovske lirike 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Češe ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Koncertantna glasba
za violino 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo
B> svetu ovoletni pozdrav s popevkami leta evropskih radijskih postaj 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
Tretji program
19.05 Na novoletni večer 20.35 Minute s triom
Pro musi ca rara 21.00 F. Vurnik: Lepa Vida
z desetim bratom 21.40 Iz opernega sveta 22.50 Novi posnetki
iz komornoglasbene
literature 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Matineja za praznik 9.05 Ringaraja 9.30 Novoletni koncert 10.05 Prva srečanja 11.05 Bratstvo
jugoslovanskih mest 11.45 Z delavsko pihalno
godbo iz Trbovelj 12.10 Pesmi o zimi 13.20 Letni
zunanjepolitični
pregled 13.50 Klavir v ritmu 14.05 Utrinki iz domovine 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.10 Slovenski avtorji
lahke glasbe
s Simfoničnim
orkestrom
RTV Ljubljana 16.00 Novejši in novi
posnetki naših
opernih pevcev 17.05 Oton Zupančič:
Veseli koledniki 17.25 Po domače 18.05 Priljubljene
zborovske pesmi
jugoslovanskih
in tujih narodov 18.30 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Milana Ferleža 20.00 VictorHugo:
Evlan — pesnitev 20.40 Radijska priredba
opere Zlatorog
Viktorja Parme 22.20 Plesna glasba 23.05 Literarni nokturno
— V. Vodnik: Pesmi 23.15 Novoletni
top pops 20 —
ponovitev 0.35 Dixieland parada 1.03 Mozart in Gershvvin 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Skupna otroška oddaja
jugoslovanskih
radijskih postaj 14.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 15.00 Srečno v novo leto
— ponovitev
Tretji program
19.05 Priljubljene
zborovske melodije 19.40 Izbrani listi iz
klasične in
romantične
komorne glasbe 20.35 »Zimski palček« —
suita iz baleta št. 1 21.00 Abeceda humorja —
srečanje z
Jaroslavom Haškom 21.40 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije
3. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.07 Matineja za praznik
9.05 Darjan Božič:
Cenčarija 9.30 Veliki valčki
Johanna Straussa 10.05 Uspešnice
iz preteklega leta 11.05 M. Grampovčan: Družbene naloge 1978 11.45 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 12.10 3. jugoslovanski festival
revolucionarnih in rodoljubnih pesmi Zagreb 1977 13.20 Razširjena obzorja
— reportaža
13.40 Zimzelene melodije
14.05 Z vami smo
15.10 Obisk pri OZD Elrad
v Gornji Radgoni 16.00 Vrtiljak 17.05 Mitja Mejak:
Pričakovanja 17.45 Tipke in godala 18.05 Beethoven
z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Bojana Adamiča 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra -
Stoppard:
Umetnikov padec
fo stopnicah vočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno
— S. Anderson: Groteska
23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Književnost
jugoslovanskih
narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Melodije po pošti 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.33 Zvoki za mlade
Tretji program
19.05 J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke, odlomki
20.00 Obisk v treh narodopisnih folklornih institucijah
20.35 Koncert za besedo
21.00 Hafis - o vinu
in ljubezni 21.30 S tujih koncertnih
odrov 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
4. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Tanjinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Vrt v januarju 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma —
M. Ristič: Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne
zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Slavko Znidaršič 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno
— J. Prevert: Lirika 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev
zabavne glasbe 0.05 V načinu valčka 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Iz ruske
klasične glasbe 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo:
Fran Levstik,
pesnik za otroke 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična
zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi
umetniki 21.40 Sodobni literarni
portret:
Jovanka Hrvačanin 22.00 Razgledi
fio sodobni glasbi z slovenske poezije
ČETRTEK
5. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Mala nočna glasb
9.35 Jugoslovanska zborovska glasba
10.15 11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00
21.00 21.40 22.20
23.05
Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Načrti za pogodbeno pridelovanje krompirja v Prekmurju Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki
Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom A ti S o ss Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Suite skladateljev 18. in 20. stoletja Literarni nokturno — L. Kalan: Pergolese
23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov
0.05 Lahka kri
1.30 Pop, ročk, beat
1.03 Koncert po polnoči
2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij
3.03 Jazz s plošč
3.30 Nepozabne popevke
4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Za mlade
radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00"Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Jugoslovanska
vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 Večerni concertino
20.35 Vprašanja
telesne kulture
20.40 Slavnostne igre Salzburg 77
22.00 Na besedila
Miroslava Krleže
23.55 Iz slovenske poezije
6. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za nižjo stopnjo:
Kaj je bilo prej? 9.30 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov
in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti:
Bolezni sadja
v skladiščih 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica:
Rdeča kapica 14.15 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.45 Minute z ansamblom
Henček 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih
23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
0.05 Ples do enih 1.03 Glasba za godala 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Utrinki iz češke
glasbene romantike 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo:
Kaj je bilo prej? 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon
16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz
18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra —
V. Kocjančič:
En dan Denisa
Ivanoviča 20.05 Debussv in njegovi
klavirski interpreti 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske
operne literature 23.15 Iz komornih opusov 23.55 Iz slovenske poezije
Če boste praznovali doma, ne mučite se še s pripravami pri-boljškov, ki se jih da kupiti. V Centralovi DELIKATESI v Kranju so nam povedali, da bodo za te dni pripravili veliko gotovih jedi kot je franco-. ska ali ruska solata, tatarski biftek, svinjska pečenka, odo-jek, kuhan jezik itd. Seveda boste tu dobili vse po želji za narezke in pa odlična buteljčna vina. Organizirali in pripravljali pa bodo za te dni tudi hladne bifeje.
IZBRALI
SMO
ZA VAS
Bogato izbiro otroških smučarskih kompletov imajo tudi v Elitini otroški trgovini BA-BY v Kranju. V vseh barvah so, velikosti pa od 3 do 16 let.
Cena: od 400 do 1300 din
Lepo darilo, ki ga lahko dobite še zadnji trenutek, je tudi blago za posteljnino. V TEKSTI LIN D U SO VEM informativno prodajnem centru v hotelu CREINA imajo zelo bogato izbiro tovrstnih blag. Zgornje je v lila-belo-črni kombinaciji, imajo jih pa tudi v rjavo-oranžni in zeleno-beli kombinaciji. Širina 140 cm.
Cena: 38,82 din za m
Steklenička za žganje, oblečena v usnje in prav tak etui za cigarete ali svinčnike v tabaco barvi bo prav tako lepo darilo. In če dodamo še mali čilim, bo to lepa celota. V Kokrini trgovini s spominki LIPA v Kranju jih dobite.
Cena: čilim 46,40 din etui 69,31 din steklenica 69,31 din
UMRLI SO
V TRŽIČU
Golmajer Franc, roj. 1910
Keramika je vedno lepo darilo, posebno še, če je tako lepo ročno poslikana kot so tile svečniki, ki smo jih posneli v Murkinem ELGU v Lescah. Darilo vam bodo tudi domiselno zavili.
Cena: 74,60 do 118,60 din
LOTERIJA
»s
t. M
<u 2
"S-is ■o m
4.3 N jO
o o
ti
CA in
=3
il
30 -O
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 12 din, cvetača 16,20 din, korenček 9 din, česen 53,10 din, čebula 6 din, ohrovt 7,52 din, pesa 7,20 din, paradižnik 26,50 din, jabolka 10,10 do 12,30 din, grozdje 16,06 din, pomaranče 11,05 din, limone 15,60 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,75 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 3 do 3,70 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 156,65 din, jajčka 1,80 do 2,70 din, krompir 3,65 din
KRANJ
Solata 20 do 25 din, špinača 24 din, cvetača 22 din, korenček 10 din, česen .45 din, čebula 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 26 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 15 din, radič 30 din, pomaranče 13 din, limone 17 din, ajdova moka 17 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 4 do 5 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 3 din, krompir 3 din, med 60 din
00	30	45	50
70	30	95	50
8820	400	55	70
12270	1.000	885	80
17380	1.000	835	100
60880	1.000	81795	2.000
83640	1.000	60035	5.000
04160	2.000	287665	10.000
080170	10.000	498975	10.000
113010	10.000	531305	10.000
. 31	40	16	40
41	40	96	40
971	100	3446	500
77651	2.000	86596	1.000
17921	5.000	464566	10.000
474721	10.000	346146	50.000
2	20		
15192	1.000	67	30
25902	1.000	777	80
213132	10.000	857	80
		37987	5.000
3	20	307057	10.000
09323	1.000		
41013	1.000	88	30
58193	2.000	8298	500
118643	10.000	06378	1.000
152653	10.000	24878	1.000
137953	100.000	58508	1.000
		85738	1.000
		053118	10.000
		169848	10.000
14	30	389248	10.000
54	30	548448	400.000
74	50		
434	200	2449	400
97394	1.000	43669	1.000
254374	10.000	401359	10.000
Ne, ne, nič se mi ne mudi, ti kar govori
Dežurne trgovine ——
V soboto, 31. decembra, bodo odprte naslednje trgovine:
KRANJ: Emona — market Stra-žišče (od 7. do 17. ure), Central -Delikatesa, Maistrov trg 11, Central
— Na Klancu, Primskovo, Central
— Naklo, Central — Krvavec v Cerkljah, Central — Hrib v Preddvoru, Central — Na vasi v Šenčurju, Central — dom Srednja vas, Central
— Klemenček Duplje, Central — Kočna, Zg Jezersko.
RADOVLJICA: Specerija, Kranjska 11 (do 16. ure).
LESCE: Murka, Alpska 31.
BLED: Specerija — samopostrežba, Prešernova 48, Živila — Delikatesa, Ljubljanska 4.
GORJE: Specerija - market, Zg. Gorje 11 a.
BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica, Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev laz, GKZ — Prehrana, Stara Fužina 47, Ljubljanske mlekarne — samopostrežba Ukane.
ŠK. LOKA: po odloku skupščine občine bodo vse prodajalne odprte do 16. ure.
TRŽIČ: Mercator, Trg svobode 27.
Torek, 3. januarja 1978
KRANJ: vse Centralove trgovine, ki bodo odprte 31. decembra, bodo odprte od 7. do 11. ure.
RADOVLJICA: enako kot 31. decembra, bodo v radovljiški občini odprte tudi trgovine v torek, in sicer od 8. do 16. ure.
ljudj« nadaljevank« • Šolal «jt in ljudj« nadalj«
.ASOVA
Sobota
Za zadnji večer v letu je glasbeno baletna redakcija ljubljanske televizije pripravila pester glasbeni program, prepleten s skeči in z nastopi domačih humoristov.
Ob koncu novoletnega silvestrskega sporeda pa si boste- lahko ogledali še »špagetu vestem SABATA. Film ni zahteven, akcije je dovolj, prav tako mrtvih. O vsebini niti nima smisla govoriti, saj v italijanskih vesternih nič-kolikokrat gledamo lov za kupi denarja, s katerimi je poplačan najbolj spreten, najbolj drzen in pogumen, čeprav ne najbolj pošten.
Nedelja
LASTOVKE IN AMAZONKE predstavljajo eno najbolj priljubljenih knjig za otroke, po kateri radi sežejo tudi starejši. Tudi film, ki je po njej posnet, nam predstavlja šesterico kar najbolj prikupnih mladih junakov; otroke družine Walker, ki po svoji jadrnici prevzamejo vzdevek »lastovke«, in njihovi tekmici Nancy in Peggy Blackett, ki jadrata na »amazonki«.
Znana pravljica o PETRU P ANU tokrat ni risanka, temveč zanimiv glasbeno plesni film z Mio Farrow v glavni vlogi.
Beograjska televizija se je po uspešni predstavitvi vrste zgodb o junaških akcijah mladih ilegalcev še enkrat lotila iste problematike. 2e prva serija ODPISANIH je bila lepo sprejeta. Dogajanje druge je postavljeno na legendarno planino Kosmaj, kjer so potekale odločilne bitke za osvoboditev Beograda, in v sam Beograd.
Ponedeljek
Po vsem svetu poznajo Ingmarja Bergmana kot odličnega filmskega ustvarjalca vrhunskih del, ki dvigajo švedsko kinematografijo na raven najbolj razvitih. Na posredovanje televizije, za katero Berg man tudi dela. ie oosnel Mozartovo opero ČAROBNA PISČAL , ki z njegovo pomočjo odkriva čisto nove izrazne možnosti in daje Mozartovim junakom    globlji smisel.
PIŠČALKA ZA DVA je zanimiva, dokaj lahkotna, a ne cenena igrica o češkem kralju Vaclavu Četrtem in o preprosti mladi lepotički Suzani, ki reši kralju življenje in ga obvaruje pred intrigami cerkvenih oblastnikov.
Torek
Nekateri kritiki menijo, da je film SNEMALEC zelo simboličen in nekako povzema bistvo kariere oz. uspeha Busterja Keatona. Film na vsak način predstavlja eno od velikih burk tega komika. Kljub temu pa je treba omeniti, da so nekateri prijemi precej drugačni od tistih, ki smo jih vajeni v njegovih filmih.
Kadar predstavljamo kriminalko, navadno ne izdajamo vsebine. Tokrat pa naredimo nekoliko izjeme, saj je režiser Claude Sautet s filmom MAX IN TATOVI ustvaril prej dramo o policijskem komi sarju Maxu, ki ga je v želji po uspehu obsedla strast, da bi najel veliko roparsko tolpo. Tako spremljamo Maxova bolestna prizadevanja, da bi postal priznan. Toda nobena priložnost se mu ne ponudi. V svoji vztrajnosti se zateče k zvijači. Iz skupine malih kriminalcev hoče narediti tolpo razbojnikov, ki bi jo v primernem trenutku »prijel« ... - V glavnih vlogah Michel Piccoli in Romy Schneider.
Petek
Dokumentarna TV nanizanka GIBLJIVE SLI KE BOŽIDARJA JAK
CA nam bo skušala v treh delih odkriti doslej neznano filmsko delo slikarja Božidarja Jakca.
sobota
31. DEC.
T V Ljubljana
8.00 Profesor Baltazar
— risanka 8.10 K. Kovic: Moj
prijatelj Piki Jakob 8.25 Potovanje okrog
sveta — serija 8.40 M. Belina: Igrajmo
se gledališče 9.15 Pisani svet 9.50 Varstvo pri delu:
Notranji transport 10.(K) Kiparske tehnike:
Kontrukcije in
montaža 10.30 Cas, ki živi:
V spomin ujeti
trenutek 11.00 J. Mitchell: Jennie
— nadaljevanka 11.50 Jugoslovanska
trimska televizija 12.25 625 17.10 Obzornik 17.30 Mojster pek 17.45 Čarovnik iz Ozza
— mladinski film 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 20.00 Pikapolonica in
še kaj 20.35 TV žehtnik 21.10 Spet je leto naokoli
0.40 Novoletne voščilnice
1.00 Dvignimočaše
1.30 Risanke
1.45 Sabata — italijanski film
Smo te presenetili, kaj?
Oddajniki II. TV mreže
17.45 Mali šlager 18.45 Prikloni se in začni 19.30 TV dnevnik 20.00 Novoletni spored
nedelja
TV Ljubljana
9.00 Poročila 9.05 Beli konjič -
otroška oddaja 9.40 Oblaki so rudeči
— glasbena oddaja 10.10 Lastovke in
amazonke —
angleški film 11.40 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 12.10 Poročila 12.15 Dunaj: novoletni
koncert — prenos
(EVR-Zg) 13.30 Garmisch:
smučarski skoki
— prenos (EVR-L j) 15.00 Risanka
15.30 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 17.30 Poročila 17.35 Peter Pan -
angleški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev odpisanih
— serijski film 21.35 Glasba iz korenin
— serija Človek brez meja
22.00 TV dnevnik 22.15 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 23.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz novoletnega
sporeda TV Zagreb 21.35 Poročila 21.45 Celovečerni film
Mali, zakaj se tako rediš? — Nehal sem kaditi!
Sta že ugotovila razliko med kovinskimi in plastičnimi smučmi?
ponedeljek
2. JAN.
TV Ljubljana
9.35 Poročila 9.40 Ostržek — serija 10.05 Užiška republika
— konec nadaljevanke
11.00 Zlati cekin (Zg) 12.00 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 14.40 Vrtec na obisku:
Na topli peči 14.55 Svet, v katerem
živimo — serija 15.25 Čarobna piščal —
švedski film 17.40 Poročila 17.45 Šport v letu 1977 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Piščalka za dva
— češka igra 21.45 Kulturne diagonale 22.30 TV dnevnik
22.45 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 23.00 Šahovski
komentar (Bg) 23.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.15 Glasba starega
Jadrana 17.45 Film 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Nušič: Gospa
ministrica 21.30 Glasbeni trenutek 21.35 Odrske luči 22.40 TV dnevnik 23.00 Šahovski komentar 23.30 Iz novoletnega
II. sporeda
TV Zagreb
torek
3. JAN.
TV Ljubljana
9.30 Poročila
9.35 Iz jugoslovanskih
prazničnih
programov 10.05 Velik. fant in čevelj
— mlad. oddaja 10.55 Pika Nogavička
— balet '11.35 TV žehtnik
12.10 Poročila
15.20 Glasbena oddaja
15.50 Snemalec —
ameriški film 17.00 In doni do neba
pionirski hura
sreda
4. JAN.
T V Ljubljana
9.30 11.40
16.10
17.10 17.15
17.30
17.55 18.05 19.00 19.15 19.30 2().(K)
21.35
21.50
TV v šoli (Bg) T V v šoli: Pravljica,
Začetki matematike,
Pod snežno odejo,
Ali ste vedeli (Zg)
Smučarski skoki —
posnetek iz
Innsbrucka
Poročila
K. Kovic: Moj
prijatelj Piki Jakob
Južnoameriški
Indijanci — serija
Obzornik
Na sedmi stezi
Spekter
Risanka
TV dnevnik
Film tedna: Sirote
— sovjetski film
Miniature: Mirni
ljudje
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Mali svet
18.15 Dokumentarni film
19.30 TV dnevnik
20.00 TV drama
21.15 Včeraj, danes, jutri
21.35 Dokumentarna
oddaja 22.20 Beograjski festival
jazza
četrtek
5. JAN.
TV Ljubljana
9.55 do 11.45 in 12.25 do 14.00 slalom za moške — prenos (EVR-Lj)
16.40 Posnetek slaloma za moške
17.40 Poročila
17.45 Krilati farmacevti
— serija 18.30 Obzornik 18.40 Profesor Baltazar
— risanka 18.50 M. Belina: Igrajmo
se gledališče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dekameron:
O pastirju, ki je
volk postal 20.50 Včeraj, danes, jutri:
Leteči doktor
Hm, zadnji sem odšel iz gostilne
17.40 17.45 18.45 19.15 19.30 20.00
21.50
22.30
Poročila
Od ptice do vesolja Slovenske narodne Risanka TV dnevnik Maks in tatovi — francoski film Iz jugoslovanskih prazničnih programov TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Izbor iz novoletnega
sporeda 19.00 Življenje divjine
- film 19.30 TV dnevnik 20.00 Človek brez meja 20.30 Zabavata vas
Zvonko Bogdan in
Šandor Rakotoš 21.00 Akcije 21.10 Okrogla miza
nobelovcev 21.55 Dokumentarna
oddaja
21.35 Jazz na ekranu 22.10 TV dnevnik
Oddajniki II. T V mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar
Baraba, mene nikoli takole ne stisne k sebi
17.45 Salajko - mlad.
nadaljevanka 18.15 Znanost 18.45 Vprašajmo,
vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-oko 23.30 24 ur
Poslušajte, sosed! Če že tolčete po zidu, dajte vsaj v ritmu glasbe
petek
6. JAN.
TV Ljubljana
9.30 TV v šoli (Bg) 11.40 TV v šoli: Starogrška matematika, Pravljica, Ali ste vedeli (Zg)
15.05 Smučarski skoki — posnetek iz Bischofshofna Poročila
Pravljice iz lutkar-jevega vozička Deček Dominik —
17.05 17.10
17.35
18.00 18.10 18.45 19.15 19.30
serija Obzornik
Ansambel Horizont Ljudje in mesto Risanka TV dnevnik
20.00 Zabavno glasbena oddaja (N. Sad)
21.05 Razgledi: Gibljive slike Božidarja Jakca — 1. del
21.55 TV dnevnik
22.10 Spencerjevi piloti
23.00 Poročila
Vsaj novega leta mi ne pokvari!
Oddajniki II. T V mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Odprava zelenega
zmaja 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik 21.00 Včeraj, danes,
jutri 21.20 Portreti 21.50 Glasbena oddaja
TELEVIZIJA
TE DNI PO SVETU
KMALU NAS BO 5 MILIJARD
Število svetovnega prebivalstva je že preseglo 4£ milijarde. Vsako sekundo se rodijo štirje otroci. To pomeni, da nas bo že čez devet let pet milijard, če se prirastek ne bo znižal. Največ prebivalcev na svetu ima Kitajska, in sicer okoli 825 milijonov, sledijo pa ji Indija, Sovjetska zveza, ZDA, Indonezija, Japonska in Brazilija. Naravni prirastek je največji v Latinski Ameriki (2,71 odstotka), medtem ko se v evropskih deželah že 50 let vztrajno niža.
CESTA ČEZ STREHO SVETA
Pred poldrugim desetletjem so zaceli Kitajci in Pakistanci graditi karakorumsko avtomobilsko cesto, ki bo povezovala evrop-sko-atlantsko in kitajsko-pacifiško obalo. Cesta je tako rekoč že gotova, manjka le ie most čez reko Hunza, ki bo dograjen predvidoma pred koncem prihodnjega leta. Potem bo cesta, ki bo dobrodošla predvsem za šoferje tovornjakov, povezovala hribovito vzhodno kitajsko provinco Sinkjang s pristaniščem Karači ob Indijskem oceanu.
NEMCI KUPUJEJO »HROŠČE«
Prva pošiljka volkswagnov iz Mehike je že prispela v ZRN. Za uvoz hroščev iz Mehike so se Nemci odločili, potem ko so doma opustili proizvodnjo teh priljubljenih avtomobilov. Od 1945. leta do danes je zagledalo svet že več kot 19,5 milijona hroščev. Danes jih izdelujejo še v Mehiki, Braziliji, Nigeriji in Južnoafriški republiki.
KITAJSKI RUDARJI PRESEGLI PLAN
Plan proizvodnje premoga za leto 1977 so kitajski rudarji izpolnili že 28 dni pred koncem leta. Celotna proizvodnja premoga je presegla lansko za 10,2 odstotka. Letos so na Kitajskem nakopali več kot 537 milijonov ton premoga.
OSTRI UKREPI PROTI PIVCEM
Madžarom, ki sodijo med vodilne na svetu po porabi žganih pijač, se z novim letom ne bo godilo najbolje. Ministrstvo za trgovino je namreč prepovedalo točiti alkohol do 9. ure zjutraj vsak delovni dan, na železniških in avtobusnih postajah ter v pristaniščih pa bodo prodajo žganih pijač povsem ukinili.
ZANIMIVA SPOROČILA S SALJUTA6
Sovjetska vesoljca Grečko in Tomanjenko sta zaključila drugi teden bivanja v vesolju s celo vrsto bioloških, fizikalnih in tehničnih raziskav. V laboratoriju sta opazovala, kako so se izlegli prvi »kozmični« paglavci, ki so v novih pogojih pokazali težnjo po spiralnem gibanju. Okna vesoljske postaje je prekrila tanka plast kozmičnega prahu, kar potrjuje domnevo, da vesoljski prostor v oddaljenosti 200 do 500 kilometrov od Zemlje ni povsem prazen. Vesoljca sta poleg tega izvedla še obsežne raziskave krvnega obtoka, ki bodo dale podatke o spremembah v krvi in delovanju srca med različnimi fazami poleta.
POLITIČNI NAPAD NA »ARA PACIS«
V ponedeljek zjutraj so neznanci skušali zažgati enega najlepših spomenikov starega Rima, žrtvenik miru »Ara pacis«, iz leta 13 pred našim štetjem. K sreči so mimoidoči opazili dim in poklicali gasilce. Kmalu zatem se je uredništvu glasila italijanske KP Unita javil neznanec in napovedal nadaljnji boj. Ni razložil, kakšni skupini oziroma organizaciji pripada, vsekakor pa mu je kaj malo mar kulturna dediščina starih Rimljanov.
8LOVO VELIKEGA CHAPLINA
V torek so v švicarskem mestu Vevevu ob Ženevskem jezeru pokopali slavnega filmskega umetnika Charlija Chaplina, ki je tu preživel zadnja let« svojega skoraj devet desetletij dolgega življenja.
mki ■•or«nj«ki <r«ji ln ljudj« nadaljevank« a Sol« m»ki l-^štfflHH&tamhferaji ln l.jvid,)« n«4«ljev«.
[PEKOVA
»LOGA
Gorenjska oblačila Kranj
TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice
Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem želimo v letu 1978 veliko delovnih uspehov in zadovoljstva
domplan
Urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Kranj, Cesta JLA 14
DOMPLAN
Delovna skupnost podjetja želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1978; željam se pridružuje tudi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj ter se zahvaljuje splošnim delegacijam in delegatom ter hišnim svetom za ustvarjalno sodelovanje na področju stanovanjskega gospodarstva
Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice
Vsem delovnim ljudem želimo uspeha polno novo leto
^^sjj^k   Industrijsko podjetje
alprem
Kamnik
Želi prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič srečno in uspešno novo leto 1978
Komunalno podjetje Vodovod Kranj
if.zf* if. zf* zf. if* if» 3f»
Vsem odjemalcem vode na območju občine Kranj in Medvode ter poslovnim partnerjem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1978
ter se priporočamo za vsa vodoinstalaterska dela
Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj
Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča
_i'      Ti    )_V     i,     ) I_
TITAN
Titan, tovarna kovinskih izdatkov hi livarna Kamnik
proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke.
Nad delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978
Obrtno podjetje Cerklje
Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978
Meso Kamnik
Priporočamo naše izdelke
Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomesnatih izdelkov.
GOSPODINJE! Založite vaše zamrzovalne skrinje iz naše specializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-(X)6.
Odprto vsak dan, razen ponedeljka.
Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978
Tekstilna tovarna Zvezda Kranj
želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978
Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN med vlog za konfekcijo.
Kolektiv
Združenega zdravstvenega doma Kranj
s temeljnimi organizacijami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču
želi občanom srečno novo leto 1978
Branka Herle
Optik
Kranj, Vodopivčeva 19
Izdelava vseh vrst očal, tudi na recept in vsa popravila hitro in solidno izdelamo.
Cenjenim strankam želimo srečno novo leto.
PO NJIVI TEČE DRŽAVNA MEJA
Rateški kmetje, dvolastniki, ki nimajo na italijanski strani zemljišča za več kot hektar, ne plačujejo davka, ker v Trbižu pravijo, da imajo več stroškov s samim papirjem, s pošto in administracijo kot znese višina davka — Odlična paša na Belopeških jezerih
Rateče: Prijazna obmejna vasica še danes trdnih kmetov, vasica, ki se kar tesno približa mejnemu prehodu Rateče. Obdelovalna zemlja, pašniki in gozdovi rateških kmetov se na južni strani vasi nadaljujejo preko meje na italijansko stran in tudi sami lastniki prestopajo mejo vsak dan tako, kot je sploh ne bi bilo. Nekaj povsem naravnega in vsakdanjega je zanje prehod mimo carinikov in obmejne milice, s posebnimi mejnimi izkaznicami in na posebnih, prav zanje določenih stranskih prehodih. Na svoja zemljišča na italijanski strani hodijo lahko po glavni cesti, zaradi včasih precejšnjega prometa pa uporabljajo štiri stranske prehode.
Biti dvolastnik, se pravi, imeti zemljišča v drugi državi, ni za ra-teškega kmeta ničesar posebnega, kajti navadili so se, da tako pač mora biti in da bo tako tudi ostalo. Sprijaznili so se s težavami, ki jih kmetu tudi prinaša dvolastništvo, in seveda bili veseli vseh ugodnosti, ki so jih bili deležni.
Rateški dvolastniki, danes jih je okoli osemdeset, so se že pred leti organizirali v odboru, da so lažje, odločneje in učinkoviteje reševali vse probleme, ki so se pojavljali. Po videmskem sporazumu leta 1955 in po vseh drugih kasnejših sporazumih med Italijo in Jugoslavijo je bilo lažje. Domala brez resnih težav so lahko obdelovali polja, kosili in sekali v gozdovih na italijanski strani. Kar oddahnili so si. Kajti slabši odnosi med obema državama bi lahko vplivali tudi na razlastitev njihovih posestev, ki se za italijanskim mejnim kamnom razprostirajo na površini 517 hektarov v zasebni lasti, 730 hektarov pa ima agrarna skupnost. »Srenja« smo ji nekdaj rekli, danes pa agrarna skupnost vključuje 104 posestnike, ki so lastniki tega zemljišča. Štirje dvolastniki pa živijo tudi na italijanski strani, Ratečani so po rodu, vendar so ob razmejitvi ostali v Italiji. 60 hektarov zemljišča imajo v Ratečah in tudi ti nimajo ob prehodu meje in ob obdelovanju nobenih problemov. Več italijanskih dvolastnikov ima predvsem Primorska, medtem ko je naših dvolastnikov poleg rateških zelo malo: Na Jezerskem je eden, v Podkorenu eden, na avstrijski meji pa tja do Dravograda ni nikogar.
Med dvolastniki, ki so dolga leta vodili odbor in prizadevno delali, je v Ratečah Alojz Makovec, kmet. ki ima na italijanski strani 7 hektarjev zemljišča, od tega dva hektarja gozda.
»Danes nima rateški kmet, dvolastnik, nobenih težav ne s prehodom in ne z obdelovanjem, obenem pa je povsem urejena obdavčitev posestva. Občina v Trbižu nam redno pošilja odločbe o davku, ki je, mislim, prav malenkosten. Sam sem za hektarski donos na svoji zemlji pred leti plačal letno 10.000 italijanskih lir, lani pa 2000 lir. Kmetje, ki na italijanski strani nimajo več zemljišča kot hektar, sploh ne plačujejo davka, ker v Trbižu pravijo, da imajo več stroškov s samim papirjem in administracijo kot znese višina davka.«
V Ratečah prizadevno deluje tudi pašni odbor, ki skupaj z odborom dvolastnikov skrbi za dovolj krme in za dobro pašo živine. Čeprav so v sami okolici Rateč v zadnjem času uredili nekaj več pašnikov, je za 30 rateških kmetov, ki se ukvarjajo zgolj s kmetijstvom, še vedno nadvse zanimiva paša na Belopeških jezerih. Na sezonsko pašo vsako leto odženejo 00 glav živine, ostalih 00 glav pa se pase na dnevni paši v Ratečah ali onstran meje. Belopeški travniki dajejo dovolj sočne in hranilne krme, zato Ratečani rade volje odštejejo 90.000 lir, kolikor znaša najemnina pašnikov v sezoni.
Rateški dvolastniki se torej ne pritožujejo, čeprav obenem tudi povedo, da dvolastništva ne bi bilo, ko bi bila meja samo dva kilometra bolj oddaljena. Ppsebne dvolastniške propustnice, veljavne tri leta, odpirajo mejo in odpravljajo vse sitnosti, na voljo so jim italijanski gozdarji ob morebitnih posekih, prav vse možnosti in olajšave imajo, če hočejo na svojih zemljiščih na italijanski strani obnavljati poslopja ali graditi nova. Rateške državne meje kot da zanje ni, čeprav ne morejo mimo carinskega pregleda. Da bi bilo carinsko oko zanje popustljivo, da bi lahko nemoteno »švercali«? Se ne splača, vam bodo rekli dvolastniki v Ratečah. Vse, kar že hočeš iz Italije, lahko brez »švercanja« pripelješ z običajnim prestopom državne meje. D. Sedej
Direktor z mnogimi konjički
Kadar raztegne Rado Kokalj meh »frajtonarce«, je zares veselo. Nima samo ene. Najstarejša pa je »dočakala« že kar častitljivo starost. Kadar pa se na njegovi domačiji na Vrhpolju nad Moravčami najdejo še njegovi prijatelji, »zapoje« naenkrat kar več harmonik. In takrat je zares veselo. Prijetnim melodijam radi prisluhnejo vsi domačini.
Kranj — Rado Kokalj, direktor Gorenjskega muzeja v Kranju, je zares »fant od fare«. Direktor je, zraven pa še pridno prepeva v kvartetu »Zvonček«, zna zaigrati na harmoniko, zna zaigrati na citre, inštrument, ki je iz njega mogoče zvabiti zares čudovite zvoke . ..
In kadar Rado zaigra na citre, se oglasi tista znana pesem, ki jo igra Miha Dovžan, ki jo zapojejo »Go-
renjci« iz Naklega, »Moravska dolina«.
»Ni čudno, da mi je ta pesem tako všeč,« pravi Rado Kokalj. »Kajti doma sem tam pod zasavskimi hribi, v Vrhpolju pri Moravčah v Moravski dolini. Na mali kmetiji sem bil rojen. Luč sveta sem zagledal leta 1926. Oče je bil po poklicu kovač, pa šest otrok nas je bilo pri hiši.«
Zadnja vojna je Kokaljevi družini prinesla mnogo gorja.
»Kmalu po začetku vojne sem vstopil v partizanske vrste,« pripoveduje Rado. »Brata sta odšla še nekoliko prej. V moravske gozdove, da se borita za naš lepši jutri. Sestra je bila izgnana. V taborišče, v nemško taborišče Ravensbriick. Brat je padel, sestra se je vrnila. Sam sem bil najprej v vaški straži. Potlej sem se vključil v kamniški in kasneje v zasavski odred. Prav zdaj pripravljamo oddajo ,Še pomnite tovariši'. V njej bomo spregovorili o tragediji, strašnem zločinu, ko je zaradi izdaje padlo petinsedemdeset fantov, petinsedemdeset pogumnih borcev naše enote. V dobri uri je ugasnilo toliko življenj,« pripoveduje s trpkim prizvokom Rado.
Toda potlej mu misli pohitijo v svobodo!
»Kmalu po končani vojni sem prišel v Iskro,« nadaljuje s svojo pripovedjo Rado Kokalj. »Na našem ,koncu' takrat še ni bilo industrije,« pravi. »Zato nas je veliko z našega konca prišlo semkaj. Hitro sem se vključil   v   to   življenje. Skratka.
»Tam je Moravska dolina,« zapojejo citre Radota Kokalja. To je, pravi, njegova najljubša pesem. Kajti tam je doma in domov se še vedno prav rad vrača. Vrača tja pod zasavsko hribovje. »Z Zvončki pa prepevam že zelo dolgo,« pravi. Ploščo z naslovom »Vabilo« so Zvončki namreč posneli že leta 1960.
Srečno novo leto vam želi
/O ljubljanska banka
.   • -•• u ■-■ i  ti •■• i ti i ■'• •■_i •••• a ~ ■■8&o:^*v
Spomin na Kanado? Kajti listi javorja so simboli Kanade, dežele na oni strani velike luže, dežele v kateri je Rado Kokalj s kvartetom »Zvonček« in ansamblom Mihe Dovžana pred nedavnim nastopal in razveseljeval naše rojake. Tudi lastovica na vrhu ure kaže na to, da so Radu Kokalju spomini z gostovanj med našimi rojaki ostali v neizbrisnem spominu. Rado Kokalj je uro izrezljal sam.
Kranj mi je prirasel k srcu. Moram pa reči, da še vedno rad skočim v mojo Moravsko dolino, kjer sem si uredil brunarico.«
Nato Rado Kokalj začne pripovedovati o svojem priljubljenem »konjičku« — petju. Začel je pri zboru »France Prešeren«, pa sodeloval v delavsko prosvetnem društvu »Svoboda«, začel prepevati pri kvintetu »Kranjčani«, nato pa v kvartetu »Zvonček«.
»Ja, pri ,Zvončkih' prepevam še zdaj,« pravi Rado. »S kvartetom smo v teh letih prepotovali nekajkrat vso Slovenijo. Zares veliko nastopov smo imeli. In mislim, da nas številni poslušalci še vedno radi slišijo. Izdali smo tudi dosti plošč. Pa precej besedil za naše viže sem napisal. Z velikim veseljem smo se odzvali pozivu, da igramo med našimi rojaki v ZDA in Kanadi, velikokrat pa smo nastopili tudi med našimi zamejci v Avstriji in Italiji. Od tu imam nepozabne spomine. Se posebno zato, ker našo pesem tako odlično sprejemajo tudi mlajši poslušalci.«
Rado je tudi navdušen zbiralec starin.
»Zdaj skorajda ni več časa za to,« pristavlja. »Kajti delo me preveč zaposluje. Nimam več veliko časa za moje .konjičke'. Toda vendar mi je doslej uspelo zbrati kar dosti starin. V s slamo kriti hiši imam tudi staro skrinjo, pa kolovrat... Vse tisto, kar v kmečko hiši ,paše\ Imam harmoniko iz leta 1895, bogato zbirko pip, sedem citer in bogato zbirko .svetilnih predmetov'.«
Nad to zbirko je Rado še posebno ponosen. V njej so namreč številne »leščerbe«, »čelešnik«, pa oblic za obdelovanje trsk, s katerimi so nekdaj svetili. Pa na pripomočke za delo na kmetiji je ponosen.
»Z zbiranjem starin sem začel nekako pred petimi leti,« pripoveduje Rado, »pred dvema letoma pa sem moral s svojim .konjičkom' prekiniti. Rekel sem že, da ni več časa. Prepotoval sem mnoge gorenjske kraje, da sem uspel spraviti skupaj tako zbirko.«
Potlej je Rado hudomušno pristavil: »Včasih sem pisal pesmi, malo kasneje gospodarske načrte, kajti v Iskri sem imel tako službo, zdaj pa so prišli na vrsto samoupravni akti.«
In tako se je Rado zamislil nad ljudmi, ki ne znajo ceniti velike vrednosti starin. Starih skrinj, kolovratov, starih ur...
»Vedno kadar sem potoval po Gorenjski in zbiral predmete za mojo zbirko, sem si dejal: če ljudje spoštujejo predmete grem dalje, če pa ne znajo ceniti njihove vrednosti, jih odkupim. In tako bo moje načelo tudi v prihodnje.«
Še enkrat je ob zvokih citer zazvenela priljubljena pesem »Moravska dolina« in posloviti se je bilo treba. Za slovo pa je Rado poklonil ploščo kvarteta Zvonček »Vabilo«. Simboličen naslov, kajne? Zato se bomo z Radotom Kokaljem zagotovo še srečali.
Skupščina občine Škofja Loka Občinski sindikalni svet Skorja Loka Občinska konferenca ZKS Skorja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Skorja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Škofja LoLa Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka
Želijo vsem kolektivom in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1978
KRANJ
s svojimi specializiranimi trgovinami v Kranju *Sot>t na Bledu, Jesenicah, oJTrčrc, v Škofji Loki in Kamniku
se zahvaljuje vsem kupcem za zaupanje in se še naprej toplo priporoča.
SREČNO IN ZDRA VO 19 78
Uhse
želi vsem občanom Gorenjske srečno novo leto 1978
GRAJSKA KLET
v gradu Hrib v Preddvoru in KEGLJIŠČE obratujeta na silvestrovo kot običajno
(juke box,
brez silvestrskih
menijev).
Hotel Bor, grad Hrib Preddvor
/O ljubljanska banka
podružnica Kamnik f-
želi vsem delovnim ljudem in varčevalcem srečno in uspehov polno novo leto 1978
biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice n. sol. o
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice
Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice želimo srečno in uspešno novo leto 1978 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš
Gostilna
Lojzka Aleš
Breg ob Savi
Cenjenim gostom želimo srečno in uspešno novo leto 1978
Za obisk se zahvaljujemo in priporočamo.
J
tržišta tonama kn In srpa v-tržil!
Proizvaja: koae, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidar ake ometače, glad d ne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila, za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne noie, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopa če za kultivatorje* kline za slamoreznice.
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1978
Skupščina občine Radovljica
Samoupravne interesne skupnosti
Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Združenje rezervnih vojaških starešin
želijo vsem delovnim ljudem ob novem letu veliko uspehov in sreče
Planika
Industrijski kombinat Kranj
MALI OGLASI
prodam
Zelo lepe PAPIGE prodam. Vinko Stržinar, Frankovo naselje 74, Škofja Loka 9179
Prodam TELEVIZOR EI NIŠ. Kovačičeva 5, Kranj 9192
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 9209
Prodam dva PRAŠIČA težka po 140 kg. Sr. Bela 18, Preddvor 9210
Prodam 1 m dolgo dvojno pomivalno korito z omarico in mešalno baterijo. Ponudbe pod »Korito« 9211
Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR GORENJE KOLOR BTV SUPER, ekran 66 cm. Plačilo možno tudi s čekom. Bizjak Marija, Ilirska c. 17, Jesenice 9212
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Voglje 40 9213 •   Prodam PRAŠIČA za zakol. Cesta na Brdo 53, Kokrica 9214
Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR AMBASADOR s stabilizatorjem in otroško POSTELJICO z jogijem. Bizjak, Novi svet 17, Škofja Loka 9215
Prodam 2 novi OMARICI MIHEC (zeleno-beli), šivalni stroj VE-RITAS malo rabljen in PEČ na olje EMO 8. Kličite telefon 22-929 9216
Prodam KRAVO frizijko z mlekom in 8-mesečno ŽREBICO. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 9217
Prodam globok otroški VOZIČEK TRIBUNA. Drolc, Šorlijeva 3, Kranj, tel. 25-417 9218
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in MIZO. Galjot Franc, Trojarjeva 14 a, Kranj 9219
Prodam OSLA. Hraše 56, Smlednik 9220
KOPALNO KAD AVSTRO-EMAJL, prsno kad, 12,5 kv. m italijanskih keramičnih PLOŠČIC in dva obroča za VW, prodam. Kranj, Kokrškega odreda 2, tel. 21-360 9221
Prodam hokejsko opremo. Zgornje Duplje 33 9222
Ugodno prodam dobro ohranjen temno rjav KRZNEN PLAŠČ, št. 42. Naslov v oglasnem oddelku.
9223
NOVA
Kemična ekspresna čistilnica inž. B. Zoreč Kranj,
Cesta Staneta Žagarja 5
Čistimo ves tekstil, usnje, zavese in drugo
Prodam SPALNICO. Bistrica 169, Tržič 9224
Prodam PSIČKO - doberman, 5 mesecev staro z rodovnikom, vajeno stanovanja. Telefon 44-520 9225
Prodam dva PRAŠIČA po 200 kg, pol KRAVE za v skrinjo in 1 kub. m suhih borovih in smrekovih DESK 5 cm debeline. Sr. Bitnje 9, Žabnica
9226
Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW in kuppersbusch. Blažič, Doslovce, Žirovnica 9227 Prodam 5 STOJIŠČ za živino, Cevovod Maribor. Babni vrt 6, Golnik 9228 Prodam BIKCA 3 tedne starega , ali menjam za simentalko ali frizijko - TELIČKO in nekaj lepih JABOLK voščenk. Strahinj 65, Naklo
9229
KRAVO mlado za v skrinjo prodam ali menjam za dobro mlekarico. Medvode 83 pri elektrarni 9230
Prodam PRAŠIČA. Visoko 27, Šenčur 9231
Prodam dva PRAŠIČA po 120 kg težka. Podreča 26, Kranj 9232
Prodam športni VOZIČEK (tudi za v avto) za 600 din. Frece, Planina 28, tel. 26-823 9233
Poceni prodam malo rabljene DRSALKE, ženske št. 38 in moške št. 34. Šenčur, Pipanova 31 9234 ' Prodam PRAŠIČA za zakol. Zbilje 55, Medvode 9235
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg. Srednja vas 38, Šenčur 9236
Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, 4 elektrika in pečica. Podobnik, Globoko 8, Radovljica 9237
Prodam TELICO pred telitvijo. Stengar, Boh. Bela 66 9239
Prodam VOLČJAKA, eno leto starega brez rodovnika, dobrega čuvaja. Prodam dvotarifni ŠTEVEC — trofazni. Naslov v oglasnem oddelku 9239
* Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. Žeje 16, Duplje 9280
Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA in »avštrle« za konja. Figoveč Zgoša 47 a, Begunje 9282
Prodam ŽGANJE. Okroglo 13, Naklo . 9283
Prodam CIRKULAR z elektromotorjem 5 KS in globok otroški VOZIČEK. Prosen, $martno 6, Cerklje * 9284
Prodam dvokoritno, belo nerabljeno POMIVALNO MIZO. Nastran, Trata 4, Cerklje 9285
Prodam 400 kg težkega BIKCA, KRAVO za meso in rezan LES za ostrešje. Lahovče 32, Cerklje 9286
Prodam dva PRAŠIČA od 140 do 160 kg težka. Zalog 8, Cerklje 9287
Prodam KRAVO za zakol. Zg. Brnik 70, Cerklje 9288
Prodam novo vezano OKNO 175 X 125. Kepic, Praprotna polica 25, Cerklje 9289
Prodam SVINJO za zakol. Stiska vas 10, Cerklje 9290
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Lahovče 14, Cerklje 9291
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 23, Cerklje 9292
Prodam mesnatega PRAŠIČA, 180 kg težkega. Pšata 2, Cerklje
9293
Prodam BIKCA, enajst mesecev starega. Šmartno 11, Cerklje 9294
Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 51 9295
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 3, Cerklje 9296
Prodam 2 meseca stare JARČKE, srednje težke, odlične nesnice. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka (pri trgovini čez most) 9297
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW in kopalno KAD emajlirano. Klemenčič Franc, Zg. Bes-nica!14 9298
Prodam težko mesnato SVINJO
Eo 25,00 din za kg. Hribar Franc, občeva 14, Lesce, tel. 74-013 9299 Prodam KRAVO za zakol. Trboje 53 9300 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Ti-čar Ivana, Prebačevo 3 9301 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Hlebce 14, Lesce 9302 Prodam    15 m    bukovih DRV. Oblak Jože, Zalog 11 (Svarje pri Goricah) 9303 Prodam tri PRAŠIČE za zakol od 150 kg do 170 kg težke. Brolih, Hote-maže 31 9304 Prodam PEVSKO OZVOČENJE FBT 100 W. Nande, Britof 96 9305 Ugodno prodam novo termoakumulacijsko PEČ 5 KW. Ziganja vas 35, Tržič 9306 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO    MELODIJA. Frelih, Martinj vrh 38, Železniki 9307 Prodam PRAŠIČA 200 kg težkega. Poženik 15, Cerklje 9308 Prodam KRAVO za v skrinjo. Sp. Bitnje 22 9309 Prodam SLAMOREZNICO z verigo, semenski KROMPIR desire in polovico GOVEDINE. Zg. Brnik 69
9310
Prodam PRAŠIČE za zakol. Sr. vas 36, Šenčur 9311
kupim
Dobro ohranjeni SMUČARSKI KOMPLET za 8 let, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 9312
Kupim dobro ohranjeno otroško POSTELJICO. Stiska vas 10, Cerklje 9313
Kupim rabljene SMUČI dolžine 130 cm z varnostnimi vezmi. Naslov v oglasnem oddelku. 9314
Kupim 150 kv. m macesnovega ladijskega PODA širine 8—10 cm, debeline od 12 mm navzgor. Ponudba naj obsega ceno, opis kvalitete in dobavni rok in to za dobavo dolžine 4 m in za dobavo dolžine '2,75 m. Ponudbe na poštno ležeče Jesenice pod šifro »14000« 9257
Kupim manjšo količino suhih BOROVIH DESK 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 9258
Kupim PLAŠČ in ZRAČNICO št. 19 za kimpež. Zorman, Dvorje 17, Cerklje 9259
vozila
Prodam FIAT 750 v voznem stanju, lahko tudi po delih. Markovič, C. na Belo 4, Kokrica 9200
Ugodno prodam ZASTAVO 1100 R, letnik 1968. Bistrica 158. Oglasite se v popoldanskem času. 9240
Poceni prodam 8, letnik 1971. Šte-fetova 18, Šenčur 9241
Prodam TRAKTOR ZETOR 4718 1000 delovnih ur ali menjam za traktor od 20 do 30 KM. Burger Peter, Moste 100, Komenda 9242
AUSTIN 1300, letnik 1972, odlično ohranjen — garažiran, registracija do novembra 1978, prodam. Sp. Brnik 53, Cerklje 9243
Prodam novo KOSILNICO BCS, 8 KM, motor Diesel. Sp. Sorica 14, Sorica 9244
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica MoAc Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-B01-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.        jm jff
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš .in gospodarskih poslopij.
Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Prodam ŠKODO, letnik 1970. Čimžar Peter, Sp. Duplje 60 9246
Prodam TRAKTOR FERGUSON 35 KM s kabino in Mertel kosilnico. Rozina Anton, Kranj, C. Staneta Žagarja 51 a 9247
Prodam ŠKODO, letnik 1967, registrirano do decembra 1978. Tekstilna ulica 11, Kranj 9248
Ugodno prodam REZERVNE DELE za motor od Zastave 101. Jovanovič Dragan, Šorlijeva 4, Kranj 9249
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Rozka Bizjak, Osnovna šola Ovsiše, Podnart 9245
Prodam PRIKOLICO s pokrovom za osebni avto, po ugodni ceni. Pod-hom 31, Zg. Gorje 9250
AMI8, zaleten, ugodno prodam tudi po delih. Čehič, Bračičeva 7, Tržič 9251
Prodam avto FIAT 1300, starejši letnik. Podhom 12, Zg. Gorje 9252
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Lamovšek Stane, Drulovka 48
9253
ZAPOROŽEC, letnik 1976, prevoženih 18.000 km, registriran za leto 1978, ugodno prodam. Poizve se na tel. 26-622 9254
Prodam TRAKTOR FERARI 24 KM s kosilnico. Božič, Mlaka 6, Begunje na Gor. 9255
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Britof 34 9256
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 — november. Jerala, Stražiška c. 15, telefon 47-260 od 6. do 14. ure.
9315
Prodam dele od ŠKODE 1000 MB. Ogled: Avtomehanik Preša, Cerklje na Gor. 9316
Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1972. Zg. Brnik 73, Cerklje 9317
Prodam NSU PRINZ 1200 po delih, razen motorja. Flander, Hafnar-jevo naselje 94, Škofja Loka, telefon 064-61-691 9318
Ugodno prodam ZASTAVO 750, malo karambolirano, školjka 1977, stroj 1975. Kodek, Kropa 3 B 9319
Prodam MINI 1000, letnik 1973, dodatno opremljen. Jelenič Drago-tin, Hruška 46, Jesenice, tel. 89-406
ZASTAVO 750 L, nov neregistriran, prodam. Telefon 064-25-217, zvečer 9321
posesti
Novo HIŠO v Kranju, takoj vse-ljiva, prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 9322
Na Planini dam GARAŽO v najem. Naslov v oglasnem oddelku
9323
»ELGO« Lesce vabi. nudimo vam
čudovito aranžirana novoletna darila,
na vašo željo pa vam jih posebej pripravimo
murka
LESCE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše skrbne in ljubeče mame, stare mame, tašče, tete in svakinje
Ivanke Žakelj
* roj. Mohorič
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sosedom, znancem in družbenopolitičnim organizacijam in društvom KS Žiri in SO Škofja Loka, ter vsem za darovano cvetje in izrečene tola-žilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali do njenega zadnjega doma in govornicama Miji Justin in Francki Jereb-Majdi za tople poslovilne besede. Posebno prisrčna zahvala dr. Šubicu za njegovo nesebično lajšanje bolečin med njeno boleznijo in teti Pavlini Strel za nesebično vsestransko pomoč.
Še enkrat iskrena hvala vsem!
/ Žalujoči vsi njeni.
Žiri, 28. decembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice in stare mamice
Zofije Hribar
roj. Nunar Majarjeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in sestram na Internemu oddelku na Jesenicah, internemu oddelku splošne bolnice v Ljubljani, kakor tudi kirurškemu oddelku Vojne bolnice v Ljubljani. Enaka zahvala velja zdravnikom dr. Černetu, dr. Kuharju, dr. Praprotnikovi, še posebno pa dr. Zupancu za nesebično pomoč in trud. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za tako lep cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi sosedom za pomoč in ostalim, ki ste jo spremili v tako velikem številu na
njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Albin, sinova Silvester in Janez z družinama ter hčerke Marinka z družino, Albina in
Ivanka.
Gorica pri Radovljici, Hlebce, Kokrica, Stražišče, Švica, 27. decembra 1977
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
Janeza Trojarja-Zagloba
iz Ojstrega vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali cvetje izrazih sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom. Zahvalo izrekamo tudi zdravnikoma dr. Možganu in dr. Rešku za prizadevno zdravljenje. Kraievni skuDnosti .Železniki, družbenopolitičnim organizacijam Selške doline SO Škofja Loka in Lovski družini Železniki za organizacijo pogreba ter pevcem za zapete pesmi doma in ob grobu. Prav tako lepa hvala vsem praporščakom, godbi za ganljive žalostinke in
govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica in hčerke ter ostalo sorodstvo.
■M   t' * *' M *
Ojstr. v.h^. clecen^a \<)7j m
m x m m »-ar k *
* * » ». » * o *
<***»«**
< « * » ♦ * ««« ♦ ♦   « tt «
<*•  ».     « I*    «♦ -»
* ♦ »
**«♦»»*♦»■ ***•¥•«
Zamenjam novo GARAŽO na Planini, za garažo pri Vodovodnem stol-
Eu. Jaklin Štefan, Ul. Mladinskih rigad 9, Kranj 9324 V Radovljici je naprodaj enodružinska HIŠA v gradnji. Vprašajte pri Kordež   Gašper,   trgovina »Barve laki«, Radovljica 9333
Kupim KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje. Ponudbe pod »Plačam v devizah« 9205
Za daljši čas zamenjam GARAŽO (triplex) v Šorlijevem naselju za enako na Planini. Ponudbe pod »Garaža« 9264
Kupim ZEMLJO na območju Gorenjske. Ponudbe pod šifro »Triglav«
9265
Prodam HIŠO na Visokem, vselji-vo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 9266
S 1. februarjem oddam PROSTOR ca. 41 kv. m za mirno obrt ali skladišče — iz centra Kranja 500 m. Naslov v oglasnem oddelku 9267
Prodam GOZD v Mošah, blizu ceste. Naslov v oglasnem oddelku ' 9268
stanovanja
Dvoinpolsobno STANOVANJE v Kranju s centralnim ogrevanjem in telefonom (23-081) prodam. Kropov-šek, Šorlijeva 23 9260
Ugodno prodam dvo in polsobno MANSARDNO STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 9261
V Kranju iščem SOBO za 4 mesece. Naslov v oglasnem oddelku 9262
Manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici potrebujeva za dobo 5 let. Ponudbe pod »Mlajša zakonca« 9263
zaposlitve
Za SILVESTROVO sta prosta HARMONIKA in KITARA z ozvočenjem. Naslov v oglasnem oddelku.
9327
Na voljo vam je ansambel za novoletno igranje. Zglasite se pri Robas Alešu, Cerklje 94 9328
Iščem VARSTVO za punčko in nudim SOBO. Erjavšek Zdenka, Cerklje 130 na Gorenjskem. 9329
obvestila
INSTALACIJE centralne kurjave, izdelava cistern vam naredi Kleindienst, Brezje 27 9330
GRADITELJI: Z dostavo na dom — po konkurenčnih cenah, vam pre-skrbim opečne izdelke Ljubljanskih opekarn. Izkoristite zimski popust za strešnik NOVOTEKS, do 31. marca 1978. Vse informacije dobite pri Smolej Andreju Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu) tel. 25-579 9331
Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA na Čepuljah v soboto, 3L 12. 1977 zaprta, v nedeljo, 1.1. 1978 pa bo odprta od 12. ure dalje. Gostom želimo SREČNO NOVO LETO 1978 in se priporočamo. 9332
ROLETE in ZALUZIJE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 8002
CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak P. P. 157, Kranj
8712
V soboto, 19.11.1977, so objestni neznanci izpred TVD Partizana v Škofji Loki odnesli rjav usnjen stol, obit s svetlimi gumbi zlate barve; dva taka stola pa so razrezali. Objest neži so verjetno šli »veselo razpoloženi« z brucovanja, ki je bilo tega dne v Partizanu. Vse, ki ste videli karkoli v zvezi s tem, prosim, da to sporočite tovarišici Ivanki Svolj-šak v blagajni kina Sora v Škofji Loki. Tistega, ki bo našel stol, čaka lepa nagrada. 9270
V Kranju se pričenja 4. januarja 1978 BAGAT - KROJNO-ŠIVIL-SKI TEČAJ. Vpisuje se na tečaju, Delavski dom, vhod 6 9271
prireditve
VELIKO SILVESTROVANJE na Kokrici s pričetkom ob 19. uri. Zabavala vas bo skupina SELEKCIJA. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno! 9335
MLADINA! Pridite na SILVESTROVANJE v DISCO Mošnje pri Podvinu. Vljudno vabljeni! 9325
VIA TURISTI želi svojim obiskovalcem in občanom SREČNO IN USPEŠNO NOVC LETO, obenem vas obveščamo, da igramo v ponedeljek, 2.1. 1978, ob 18. uri v dvorani v SMLEDNIKU. Po novem letu od 7.1. pa vsako soboto ob 19.30 v KOMENDI in vsako nedeljo ob 17. uri v SKARUČNI. 932fc
Tradicionalni NOVOLETNI PLES na Primskovem v petek, 30. 12. 1977, ob 18. uri. Igra MODRINA. Vablieni! 9207
KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786
KMETOVALCI!
25
V trgovini na Koroški c v Kranju
vam nudimo rezervne dele za
traktorje in kosilnice
Tomo Vinković
1 5 KM — 30 KM
IMT 533
URSUS C-330
UTB - UNIVERSAL
BCS,   akumulatorje, snežne
verige, gume
Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure.
Ansambel JEVŠEK igra vsak petek, soboto in nedeljo na Jezici pri Šternu. 9269
OO ZSMS LJUBNO vas vabi vse sobote v januarju 1978 na PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 9334
NOVOLETNI PLES na Kokrici bo v ponedeljek, 2.1. 1978, ob 16.30. Igra SELEKCIJA! V nedeljo, 1.1. 1978 plesa ni! 9336
Vsako nedeljo ob 17. uri PLES v Domžalah v HALI KOMUNALNEGA CENTRA. Igra MODRINA!
najdeno
Zatekel se je čistokrvni LOVSKI PES - TERIER. Informacije na naslov: Kranj, C. 1. maja 6 9275
Našla sem TORBO z orodjem. Poizve se: Smledniška 32, Kranj
zahvale
Zahvaljujem se zdravstvenemu in strežnemu osebju na Pnevmološkem oddelku 300 na Golniku, posebno pa dr. Potokar Tereziji za vso skrb in trud. Iskrena hvala. Želim vam SREČO, ZDRAVJE in POLNO USPEHOV V LETU 1978. Hvaležni pacient Čebulj. 9274
izgubljeno
26.12. 1977 sem v Kranju, na relaciji od Titovega trga do Primskovega izgubil DOKUMENTE. Najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 9277
Izgubila se je PSIČKA - LOVSKI TERIER, črno-rjave barve v Kranju na Zlatem polju. Okoli vratu nosi kovinsko ovratnico z naslovom lastnika in v ušesu ima vgravirano rodovniško številko. Prosimo vsakogar, ki kaj ve o njej, da sporoči na naslov Vehovec, Stošičeva 3, telefon 22-405 9278
Izgubil sem ZLAT PRSTAN z monogramom CJ. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi. Cencelj Janez, Moše Pijade 17, Kranj 9779
čestitke
Ansambel JEVŠEK želi vsem ljubiteljem njihovega igranja SREČNO NOVO LETO 1978. 9272
Želim srečno NOVO LETO svojim otrokom Manci, Ani, Lojzetu, Mihu, Slavki, Milanu, Milki, Janezu in Franceljnu, enako tudi vnukom in pravnukom — mama Krč Marjana.
Potrošniki!
Mercator
Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič
je za vas pripravila v času od 20. novembra do 31. decembra 1977 ugoden
praznični nakup 17 vrst prehrambenega blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mer-catorja.
Obiščite prodajalne Mercatorja, prepričajte se o kvaliteti, ceni in izbiri blaga prazničnega nakupa. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja Mercator v svojih dobro založenih prehrambenih prodajalnah.
Za praznike in novoletno razpoloženje pa vam na vašo željo in izbiro pripravimo in aranžiramo razna darila, ki jih potrebujete za obdaritev vaših najbližjih.
Za obisk in nakup pri Mercatorju se priporočamo!
Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika,
Skorja Loka
razpisuje vodilni mesti
1. sekretarja
2. računovodje
Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: pravna ali ekonomska fakulteta I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 9 let delovnih izkušenj ali popolna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj
pod 2.: ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonom-
sko-komercialna šola in 5 let delovnih izkušenj
ali ekonomska srednja šola in 9 let delovnih izkušenj
ali popolna srednja šola in K) let delovnih izkušenj
Poleg vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o dosedanji zaposlitvi naj kandidati predložijo še dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje.
Prijave je treba vjožiti v 20 dneh od objaverazpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo.«
ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta
Matevža Dolenca
mlinarja na L uši
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in v&ščanom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu prišli od blizu in daleč, da so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem se zahvaljujemo za izraze sožalje, za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Hriberniku in dr. Rešku za pomoč med njegovo dolgotrajno boleznijo. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Bukovica za častno spremstvo ter pevskemu društvu Bukovica za ganljive žalostinke. Prav posebna zahvala pa č. g. župniku iz Selc za lepo opravljeni pogrebni obred in poslovilni govor.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi!
Praprotno, Virmaše, Kranj, Gifhorn 28. decembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene mamice
Marije Ahačič
roj. URBANČEK
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Saši
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 33. letu za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
Pavle Končan
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 31. decembra 1977, ob 13.45 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče
Žalujoči: žena Sonja, sin Matjaž, hčerka Tatjana in ostalo
sorodstvo
Kranj, Ljubljana, Trst, 29. decembra 1977
Sukno
Industrija volnenih izdelkov Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD tekstilni tovarni Zapuže
objavlja prosto delovno mesto
obratovodje barvarne
Pogoji:
a) inž. kemijske ali tekstilne tehnologije
b) tekstilni ali kemijski tehnik Praksa zaželena
Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD tekstilni tovarni Zapuže 15 dni po objavi.
Odbor za medsebojna razmerja
Podjetja Poliks Žiri
objavlja prosti delovni mesti:
1. TAJNICE
2. SKUPINO VODJE
SERIJSKE PROIZVODNJE
Pogoji:
pod 1.: 4-letna administrativna šola in 1 leto prakse ali 2-letna administrativna šola in 4 leta prakse.
pod 2.: SS izobrazba strojne ali delovodske smeri in 3 leta prakse ali KV delavec kovinske stroke in 5 let prakse.
Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Informacije na upravi podjetja telefon 69-320.
Q
GOZDNO
GOSPODARSTVO KRANJ
obvešča vse lastnike gozdov — kmete in gozdarske strokovne in ostale delavce, ki delajo za zasebni sektor lastništva gozdov, da bodo zbori kmetov z istočasnim referendumom po sledečem razporedu:
Področje ŠKOFJA
DAVČA
SORICA
ZALILOG
MARTINJ VRH
ČEŠNJICA
DRAZGOŠE
SELCA
BUKOVŠCICA LUŠA
ŠKOFJA LOKA
ZMINEC LOG
POLJAN K
LUCINE
SOVODENJ
HOTAVLJK
Področje TRZlČ
LOM
PODLJUBEIJ TRŽIČ
Področje KRANJ
JEZERSKO
PREDDVOR
GORICE
NAKLO
PODBREZJE
BESNICA
PODBLICA
ZABNICA
MAVČIČE
ŠENČUR
CERKLJE
ŠENT. GORA
LOKA
8/1-1978 8/1-1978 8/1-1978 8/1-1978 6/1-1978 7/1-1978 8/1-1978 8/1-1978 8/1-1978 8/1-1978
8/1-1978 ob 10. uri 8/1-1978 ob 14. uri 8/1-1978 ob 9. uri H/1-1978 ob 16. uri 8/1-1978 ob 9. uri 8/1-1978 ob 15. uri
8/1-1978 ob 9. uri H/1-1978 ob 9. uri 8/1-1978 ob 9. uri
ob 9. uri    pri Jemcu ob 13. uri    Zadružni dom ob 10. uri    pisarna KZ ob 9. uri    Osnovna šola ob 18. uri   Zadružni dom ob 19. uri    Pisarna KS (nad trgovino) ob 7.30 uri Zadružna dvorana ob 17. uri    v šoli ob 15. uri    pri Starmanu ob 9. uri   Gozdarstvo Škofja Loka za »Petrolom« Zadružni dom Zadružni dom Kulturni doni Osnovna šola Zadružni dom Zadružni dom
Dom družbenih organizacij Dom družbenih organizacij dvorana paviljona NOB Tržič
8/1-1978 ob 11. uri Zadružni dom
8/1-1978 ob 8. uri Pisarna TO Gozdarstvo
8/1-1978 ob 8. uri Kulturni dom
8/1-1978 ob 8. uri Zadružni dom
H/1-1978 ob 8. uri Kulturni dom
8/1-1978 ob 8. uri Dom družb. org. Sp. Besnita
8/1-1978 ob 8. uri gostilna »Vidic«
8/1-1978 ob 10. uri Zadružni dom
8/1-1978 ob 8. uri Zadružni dom
8/1-1978 ob 8. uri v pisarni — področni
8/1-1978 ob 8. uri Zadružni dom
8/1-1978 ob H. uri Grilc, Apno 8
Dnevni red zborov:
1. Samoupravni akti Temeljne organizacije kooperantov (TOK) in delovne organizacije ter pristop TOK k sestavljeni organizaciji gozdarstva in lesne industrije Gorenjske-Bled
2. Volitve samoupravnih organov TOK in delovne organizacije
3. Tekoče zadeve
Prosimo, da se zbora in referenduma zanesljivo udeležite.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Volilne komisije
Zaklepajmo stanovanja
Boste silvestrovali zunaj doma? Če bo tako, je treba, preden greste, pazljivo zapreti okna, zakleniti vrata in ključ shraniti pri sebi, ne pod predpražnikom. Kakšen nebo-digatreba bi ga utegnil najti in potem adijo vredni predmeti, adijo prihranki, če jih hranite doma v nogavici in ne na varnem v banki. Tega vam ne pripovedujemo kar tako, ampak zato, da bi v resnici že poprej malo pomislili na varovanje svoje imovine in da veselo novoletno razpoloženje ne bo skaljeno. V zadnjem času je bilo namreč kar pri belem dnevu v Kranju vlomljeno v več stanovanj, predvsem v mestu v stolpnicah, storilec pa je najraje posegel po denarju.
L. M.
NESREČE
SMRTNA NEZGODA DVEH DEČKOV
Kranj — V ponedeljek, 26. decembra, ob 20. uri se je na Jezerski cesti pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla dva otroka. Voznik osebnega avtomobila Janez Papler (roj. 1947) iz Leš pri Tržiču je peljal proti Preddvoru. V bližini hiše št. 92 je dohitel Matjaža Mattevve-bra, starega 11 let in Marka Vrečka, starega 12 let, ki sta hodila po desni strani vozišča. Voznik otroka ni pravočasno opazil, da bi lahko preprečil nesrečo. Zadel ju je z avtomobilom, da sta padla na pokrov motorja in nato na tla. Voznik je zaustavil po 40 metrih in odšel proti ponesrečencem, v tem pa je iz kranjske smeri pripeljal voznik Martin Brce (roj. 1951) iz Kranja, ki je spregledal na tleh ležečega Matjaža Mat-tewebra ter mu zapeljal čez noge, čeprav se je skušal z vozilom umakniti. Oba otroka sta zaradi hujših ran na glavi umrla: Mattevveber takoj po nesreči, Vreček pa med prevozom v Klinični center.
PREHITRA VOŽNJA
Žeje — Na lokalni cesti Naklo — Zg. Duplje se je v ponedeljek, 26. decembra, ob 10. uri v bližini Zej pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Bengalija (roj. 1950) iz Zg-Dupelj je peljal proti Zejam. V blagem levem ovinku ga je zaneslo v desno na bankino in nato nazaj v levo, preko ceste, kjer je trčil v drevo in se prevrnil. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen in ga je zdravnik napotil v domačo oskrbo, škode na avtomobilu pa je za 25.000 din.
ZADEL PEŠCA
Škofja Loka - V torek, 27. decembra, ob 21.30 se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Gorenjo vasjo v Podpulferci pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Peter Jurač (roj. 1948) iz Mute je peljal proti Zmincu. Ko se je srečeval z dvema osebnima avtomobiloma, je na kratki razdalji zagledal pešca Antona Križišnika (roj. 1918) iz Podpulferce, ki je vodil ob sebi še kolo. Tovornjak ga je zadel, da je padel in si zlomil nogo.
L. M.
Predvidene spremembe v predpisih o varnosti v cestnem prometu (II)
1. Vozila s spremstvom
V predvidenih spremembah je natančneje določena njihova prednost v prometu na cestah. Teh vozil ni dovoljeno prehitevati, razen če to dovolijo osebe iz spremstva. Zanje ne velja omejitev hitrosti in prepoved sekanja kolone pešcev, vendar pod pogojem, da s tem ne ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. Prav tako zanje ne valja obveza o prednosti vozil, ki prihajajo z desne strani. Imajo prednost pred vsemi drugimi vozili razen pred vozili, ki so na križiščih, na katerih je promet urejen s svetlobnimi znaki — semaforji.
2. Vozila s prednostjo
Za vozila s prednostjo je v 113. členu zapisano, da so to vozila prve pomoči, gasilska vozila, vozila organov za notranje zadeve in vozila JLA, ki s posebnimi svetlobnimi in zvočnimi znaki opozarjajo, da so na nujni vožnji. Takrat zanje ne veljajo določbe zakona o omejitvi hitrosti, o obvezni prednosti vozil, ki prihajajo z desne strani in določbe o prepovedi sekanja skupine pešcev. Po sedanjih predpisih prednostna vozila, ki pripeljejo s stranske na prednostno cesto, nimajo   prednosti. Spremembe
predvidevajo, da imajo prednostna vozila prednost pred vsemi drugimi vozili razen pred vozili s spremstvom in pred vozili, ki so na križiščih, na katerih je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki — semaforji. Vse te prednosti pa imajo le pod pogojem, da s tem ne ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu.
3. Promet na cesti rezervirani za motorna vozila
Predlagana je sprememba, da na tako cesto ne sme zapeljati motorno vozilo, ki vleče drugo motorno vozilo, ki se zaradi okvare ali manjkajočih posameznih delov ne more samo premikati. Na cesti, ki je rezervirana za promet z motornimi vozili, bi lahko glede vleke vozil, ki so v okvari, veljal isti režim kot na avtomobilski cesti.
4. Tovor na vozilu
Glede tovora na vozilu je predvidena določba, da se vozilo ne sme obremeniti preko njegove nosilnosti. Nosilnost pa je dovoljena teža, do katere se sme vozilo obremeniti. Razen tega je predvideno, da mora voznik na zahtevo pooblaščene uradne osebe pokazati listino o obremenitvi vozila (potni nalog) in podobno.
-VEK-
SGP Tehnik Škofja Loka
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo
objavlja
prosto delovno mesto za nedoločen čas
KV SKLADIŠČNIK V STRANSKIH OBRATIH
Pogoji: poklicna šola avtomehanične stroke ali kovinske stroke
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v skladiščni službi. Poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah na kadrovsko službo Škofja Loka, Stara cesta 2, telefon 60-371.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata.
Tečaj teka na smučeh
KRANJ - TVD Partizan Kranj se je odločil za organizacijo tečaja teka in hoje na smučeh. Tečaj pripravljajo razen Partizana se zbor vaditeljev smučanja, tekaška sekcija Triglava in komisija za smučanje in rekreacijo občanov kranjske telesnokulturne skupnosti.
Začetek tečaja bo v četrtek, 5. januarja, ob 18. uri v avli kranjske občinske skupščine, kjer bodo tudi sprejemali prijave in udeležence seznanili s potrebno opremo, s programom praktične vadbe in mazanjem. Praktični del tečaja bo na enem od gorenjskih smučišč 7., 14. in 15. januarja. Kandidati, ki nimajo opreme, si jo bodo lahko sposodili pri organizatorju in v Elanovi izposojevalnici.
Prispevek udeleženca tečaja je 180 dinarjev, za prevoz pa bodo tečajniki poskrbeli s svojimi vozili. Tečaj se posebej priporočajo ljudem, ki so že smučali ali se letos odločajo za začetek teka in hoje na smučeh. -jk
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. oglaša
po sklepu pristojnega samoupravnega organa naslednje prosto delovno mesto:
VODJE RAČUNOVDSTVA TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
- diplomirani ekonomist s 3-letno uspešno prakso na enakem ali podobnem delu;
— ekonomist s 5-letno uspešno prakso na enakem ali podobnem delu Nasop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno-kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, 15 dni po objavi.
Alpinistične novice
HELBA
Brata Andrej in Marko Stremfelj sta v dneh od 22. do 24. decembra opravila prvo zimsko ponovitev smeri Helba v S Triglavski steni. Vstopila sta v četrtek, 22. decembra. Prvič sta bivakirala raztezaj pod svedrovci, na skromni polički (20 cm). Naslednji bivak sta si uredila na udobni polici ob razcepu originalne smeri in izstopne variante. Se pred nočjo sta napela vrv preko težkega raztežaja v varianti, tako da ju je v soboto čakal v bistvu le še sestop po »kalaSki smeri. Ta pa je bil zaradi hude odjuge (padajoče kamenje, led in južen sneg) precej nevaren. Za plezanje Helbe sta porabila 18 ur. Smer je visoka 450 m in je ocenjena s peto težavnostno stopnjo. Zanjo je značilno prosto plezanje, od katerega pa nista odstopila niti pozimi, saj sta smer tako kot poleti večinoma plezala prosto in to kljub temu, da so bile vise, kot sta bila, razmere vse slabše (vedno več ledu).
A. S.
Zanimivosti pogorja
Hindukuš
Kranj — Planinsko društvo Kranj bo priredilo v sredo, 4. januarja, ob 19. uri v Delavskem domu Kranj planinsko in potopisno predavanje o odpravi v pogorje Hindukuš. Predaval bo Peter Janežič, ki je z alpinistično odpravo v 64 dneh prepotoval Bolgarijo, Turčijo, Iran in Afganistan. Alpinisti so dosegli lepe uspehe in osvojili 7492 metrov visoki Nošak in še tri vrhove, višje od 6000 metrov. Le-ti so bili premagani po še nepreplezanih stenah. Članica odprave Slava Mrežar je ob tej priložnosti postavila jugoslovanski višinski rekord.
-jk
GLAS v vsako
gorenjsko hišo!
Govorijo predsedniki telesnokulturnih skupnosti
Športni objekti glavna naloga prihodnosti
Zavidljive uspehe smo dosegli pri razvoju telesnokulturne množičnosti in kvalitete po ustanovitvi telesnokulturnih samoupravnih interesnih skupnosti leta 1973, ocenjujejo v novoletnih pogovorih za Glas predsedniki skupščin telesnokulturnih skupnosti gorenjskih občin. Vendar kaže v prihodnosti še dograjevati sistem financiranja množičnega in vrhunskega športa, pospešiti novo usmeritev šolskih športnih društev in razvijati športno ter rekreativno dejavnost v okviru društev, klubov in sekcij po krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela. Skupščine telesnokulturnih skupnosti morajo izžarevati interese delavcev v združenem delu, srž naporov pa kaže usmeriti v dograjevanje cenenih, funkcionalnih in vsakomur dostopnih športnih objektov in naprav. Obilo zanimanja vlada za šport in rekreacijo po občinah in ni neuničljiv cilj do leta 1980 vključiti v športno in rekreativno dejavnost 30 ali celo 40 odstotkov Gorenjcev. V preteklih štirih letih, še posebej pa po Portorožu, smo oblikovali zasnovo, ki jo bo treba v prihodnjem obdobju le uresničevati ter dopolnjevati!
Franc Talar: do leta 1980 11000 športnikov
Jeseniška telesno kulturna skupnost ima med ostalimi gorenjskimi občinami le nekoliko drugačno organizirano skupščino. Imajo predsedstvo, na čelu izvršilnega organa je predsednik Franc Talar.
»Na Jesenicah smo že pred samimi volitvami pred novo usmeritvijo v slovenski telesni kulturi imeli podobno skupnost. TKS je po letu 1974 dobila materialno osnovo, združevanje sredstev in drugo. V tem vidim ogromen napredek, saj se je povečala aktivnost članov ter smo programsko začeli z zbiranjem sredstev. Nismo se več držali načel iz preteklih let in sredstva se niso več drobila. Tudi pri pridobivanju novih Športnih objektov smo se oprli na delovne ljudi. Prej pri tem ni bilo načrtnega dela.
Z združenimi močmi smo pridobili novo telovadnico, smučarski center na Kresu, adaptirali smo tudi domova Partizana v Žirovnici in na Jesenicah. Vsi trije objekti (pridobili smo Se nekaj manjSih) so poleg telovadnic osnovnih šol pri razvoju športa in rekreacije ter pridobivanju novega članstva ogromnega pomena. Pri širjenju množičnosti so nam bili v veliko pomoč planinci s svojimi pohodi, smučarska društva ter drugi. Se posebno smo zadovoljni z delom v Sol 'skih' športnih društvih. Prav tu se vzgajajo izvrstni športniki in nosilci politike v športu. Le-ti pa bodo v bodoče za seboj potegnili še večjo množičnost. Računamo, da bomo tako do konca leta 1980 imeli v občini 11.000 športnikov ali 40 odstotkov celotnega prebivalstva.
V smernicah za naprej imamo že izdelane normative za vso dejavnost. Pri tem bo treba najhitreje odpraviti zastarelo miselnost nekaterih v klubih in društvih, ki še vedno preozko gledajo na svoj obstoj. V načrtu imamo še bolj poglobiti delo v SSl) in ostalih šolah, širiti rekreacijo v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih ter pomagati vsem občinskim selekcijam. Odpirati bo treba poceni športne objekte, saj bodo le taki dostopni vsem. V načrtu imamo tudi pokriti bazen in zaprto drsališče. Vsekakor pa bo potrebno podpreti tudi ves vrhunski Sport, ki ga v občini ni malo. Poskušali bomo razviti tudi kraljico Sporta — ateltiko. Toda za to sedaj Se niso vsi pogoji.
Menim, da smo z novo samoupravno organiziranostjo telesne kulture v občini in SR Sloveniji naredili ogromen korak naprej.«
Milan Križnar: ne smemo zanemariti planinstva
Tako kot na Jesenicah so tudi v gorenjski metropoli zaorali ledino o novi politiki telesne kulture že v letu 1973. Zaorana ledina pa daje, kot povsod na <Jore,nJskeiB in* Sloveniji-, že -'oblin« žetev j» vendar b« treba delatitiaprej: *
»V telesni kulturi smo naredili ogromen korak. 2e to, da imamo s samoupravnimi sporazumi urejeno financiranje, zbiranje sredstev in da o tem odločajo skupaj z nami neposredni proizvajalci, tisti, ki dajejo denar, je to le ena od velikih pridobitev. Delo je programirano. V veliko pomoč pri našem delu so nam porto* roški sklepi. Veliko se je naredilo na podeželju. Odpadlo je zastarelo financiranje mesto — podeželje. Tu so sedaj enakovredni. Druga polovica našega mandata, pri tem mislim na vse delegate v skupščini, je taka, da šele pristopamo k uresničevanju programov. Izhodišča so taka, da se moramo držati zastavljenih smernic. Da pa bomo to dokončali, je potrebno skupno delo.
Čeprav nismo začeli nobene večje gradnje športnih objektov, nismo pri tem držali križem rok. Sofinancirali smo rokometna in nogometna igrišča v Dupljah, na Golniku, v Besnici, Cerkljah, Podbrezjah, na Primskovem, v Naklem in Šenčurju. Pomagali smo pri adaptaciji Partizana v Stražišču in strelskega doma SI) na Hujah ter pri popravilu stez na kegljišču Triglava. Prav tako smo pomagali pri nabavi vlečnice na Ledinah in pri izgradnji planinskega doma na Gospincu (Krvavec). Izvajalcu smo dali tudi posojilo in sofinancirali prostore skupnih služb interesnih skupnosti. Pristopili pa smo tudi k izdelavi načrtov za športne objekte.
Dobro je zastavljeno delo v SSI), vendar bodo ta društva potrebna še večje pomoči. Športna šolska društva so namreč osnova za šport v občini. Dobro je zastavljeno delo tudi z občinskimi selekcijami, imamo pa razvit tudi vrhunski šport. V teh klubih so športniki, ki so in bodo še ponesli ime Kranja v svet. Za spoznanje prepozno smo dojeli, da je tudi planinstvo šport. Prav iz teh vrst prihaja množičnost. In tega ne smemo zanemariti. Premik smo naredili tudi v športni organiziranosti v krajevni skupnosti in za malenkost pridobili nekaj več prostora v telovadnicah osnovnih šol.
Se naprej bomo razvijali šport v ŠSD, v občinskih selekcijah, v planinstvu in pomagali tudi pri razvoju vrhunskega športa. Zavedamo se, da brez tega ne moremo v korak s časom. Vemo, da nam to nalaga nove finančne obveznosti, toda tu moramo gledati na določeno usmeritev in izdelane programe in se prilagoditi širšim dogovorom, koliko sredstev lahko namenimo za to dejavnost. In ne nazadnje se je treba še bolj približati planinskemu društvu in ostalim dejavnikom športa in rekreacije v občini.
Pri izgradnji novih športnih objektov imamo v načrtu drsališče in. strelišče. Čimprej pa bo treba obnoviti tudi letni bazen. Več pozornosti pa bomo morali posvetiti že obstoječim športnim objektom.«
Inž. Lado Žemva: skupščini večjo veljavo
»V radovljiški občini nas sklepi Portoroža niso presenetili, saj smo se že pred tem dogovorili za nekatere prednostne panoge, ki jih kasneje nismo spreminjali. Smučanju in odbojki smo priključili še na ravni republike dogovorjeni košarko in atletiko, za katero pa vladajo v občini najslabši pogoji. Uresničujemo dogovor in namenjamo 50 odstotkov denarja množičnosti, 50 odstotkov pa vrhunskemu športu. Predvsem pri slednjem težave ne minejo. Predvsem se še nismo dogovorili za socialno varnost vrhunskih Športnikov. O njihovi usodi še vedno preveč odločajo delovni kolektivi in njihova dobra volja še dodatno prispevati za vrhunske športnike. Mogoče je to posledica prenizke prispevne stopnje za telesno kulturo, ki znaša v naši občini 0,42 odstotka.
Najpogostje pa zmanjka denarja za naprave in objekte, še posebej pa za njihovo osnovno vzdrževanje. Po popravilu kliče telovadnica Partizana na Bledu in nekateri sorodni objekti, za vadbo atletike pa so za zdaj edini primerni objekti v Begunjah, ki jih je sofinancirala tudi telesnokulturna skupnost. Velikega pomena bo popravilo doma Partizana v Gorjah, kjer so občani deležni najmanjše koristne pokrite telovadne površine na prebivalca. Prav tako še nismo zadovoljni z vlogo športnih društev po krajevnih skupnostih in naseljih. Imajo jih le večja kot so Gorje, Bohinj, Radovljica itd. Ob tarnanju in naštevanju pomanjkljivosti pa zaslužijo pohvalo šolska športna društva in osnovne sindikalne organizacije v združenem
delu. Ljudje polnijo telovadnice in druge športne objekte, manjka pa še ljudi, ki bi te dejavnosti organizirali in vodili. V združenem delu naj bi bili tp organizatorji rekreaciie.
V radovljiški občini menimo, da morajo telesnokulturno akcijo usmerjati ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in povedati, kaj želijo. V tem smislu skupščina telesnokulturne skupnosti še ni odigrala pričakovane vloge. Mogoče bi kazalo razmišljati o dvodomnem organu, razdeljenem na zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter o dogovarjanju med njima.
V prihodnjem obdobju nameravamo akcijo usmeriti v razvoj množičnosti, v razreševanje položaja vrhunskih športnikov, v povezovanje šolskih športnih društev z drugimi športnimi organizacijami, v dograjevanje športnih objektov in na pridobivanje novih kadrov, tako športnikov kot organizatorjev telesne kulture.«
rekreacijska tekmovanja, v katerih sodeluje okrog 200 moštev.
Ponosni smo na gradnjo športnih objektov in naprav. Zgradili smo bazen v Železnikih in telovadnico v Zireh, loška krajevna skupnost pa bo s pomočjo krajanov sama zgradila dvorano. Dogovorili smo se, da mora biti do leta 1980 v vsaki krajevni skupnosti vsaj en objekt. Delo smo upešno zastavili. Sorica, Sovodenj, Sv. Duh, Reteče in Godešič bodo prvi uresničili ta načrt. Telesnokulturna skupnost pa skrbi tudi za Stari vrh in Soriško planino. Tukaj pa sami dela ne bomo zmogli in" bo nujna družbena pomoč. !*
Pozabiti pa ne kaže izrednega pomena in razvoja planinstva ter taborništva.«
Janez Šter: izreden napredek vrhunskega športa
»Za obdobje po letu 1973 je v škofjeloški občini značilen izreden vzpon vrhunskega športa. Pred tem so le košarkarji in rokometaši sodelovali v republiškem tekmovanju. Danes smo v alpskem smučanju med vodilnimi v državi. Trditev velja za klub Alpetour in za Si) Železniki, ki sta vzgojila kopico vrhunskih smučarjev. Omenjamo le Strela, Kuralta, Tometo-vo, Oblakovo in Gortnerjevo. Košarkarice so nosilke gorenjske selekcije v I. zvezni ligi, pa tudi košarkarji so v slovenski ligi. K temu kaže dodati še rokometašice Alplesa in rokometaše Jelovice, ki sodelujejo v II. zvezni ligi. Izrednega pomena so tudi športniki, ki ne zastopajo prednostnih panog. Tu izstopa Avtomoto društvo z Alešem Pušnikom in še petimi državnimi prvaki na čelu.
Takim uspehom botruje dobro zastavljena telesnokulturna politika. 2e pred letom 1973 smo se zavedali, da je temelj temu načrtno delo po šolah in le-to v prihodnosti zanesljivo ne bo manj intenzivno. S takimi uspehi, pozabili smo omeniti smučarske skakalce, ki jih pred letom 1973 skoraj ni bilo, se ne bi mogli pohvaliti, če bi bila zgolj telesnokulturna skupnost odgovorna za financiranje. Pomaga nam združeno delo in danes skoraj ni športnega kolektiva brez pokrovitelja. Hkrati s tem pa skrbimo za kadre. Pet poklicnih trenerjev že deluje v občini, njihovi zvesti pomočniki pa so tudi učitelji telesne vzgoje, vaditelji in trenerji. Do leta 1980 načrtujemo še usposobitev treh poklicnih organizatorjev rekreacije po krajevnih skupnostih in v združenem delu.
Čeprav zveni precej samohvalno, smo tudi pri množičnosti napredovali. Naš cilj je naučiti vse občane smučati. Program dosegamo 80-od-stotno. Tečaje smučanja za mlade financira telesnokulturna skupnost. Ob skrbi za mlade pa tudi starejših ne zanemarjamo. Razen tega se letno nauči plavati 200 mladih in odraslih Ločanov. Dobro se je uveljavila tudi športna značka za predšolske otroke. Sindikalna tekmovanja mnogo obetajo. Letos smo organizirali
Franc Homan: težko je premagati staro miselnost
»Telesna kultura je v tržiški občini napredovala. To je smela, vendar upravičena trditev, čeprav smo šele na začetku poti in bedo uspehi prihajali ob vztrajnem delu drug za drugim šele v prihodnjih letih.
V preteklih štirih letih smo porabili mnogo časa za sistemske rešitve in za uveljavljanje samoupravnih odnosov v telesni kulturi. Prihodnji razvoj in smernice smo začrtali in potrdili pred dvema letoma v Portorožu. Potlej smo se mnogo dogovarjali in trudili, da bi jih uresničili. Predvsem se zavedamo, da je utečene dolgoletne navade težko spremeniti. Tudi v tržiški občini je bilo obilo oportunizma in vztrajanja pri starem. Večina naših zamisli je za zdaj še teorija, ki jo bo uresničila praksa prihodnjih let. Vendar)smo uveljavili prioriteto in se dogovorili, da bomo v tržiški občini predvsem financirali atletiko, košarko, rokomet in alpsko smučanje ter smučarske skoke. Takšna razvrstitev prinaša zanesljivo dobre rezultate tudi pri vrhunskem športu. Organizirali smo nove tekmovalne sisteme in pri tem upoštevali prednostno razvrstitev panog ter pocenili tekmovanja. Velike pozornosti ata bili deležni množičnost in rekreacija. Polovico zbranih sredstev namenjamo množičnosti in rekreaciji, ki se začenjata pri najmlajših in končujeta pri starejših. Enako pozornost pa namenjamo šolskim športnim društvom in pri njih dosegamo že nekaj let lepe uspehe. Poudariti moram, da tudi šolska športna društva upoštevajo prednostno razvrstitev športa v občini, uveljavljajo pa tudi druge kot so namizni tenis, streljanje, telovadba, splošna vadba itd.
Pohvalimo se lahko z uspehom, da je bila v program lani izglasovanega samoprispevka v občini vključena tudi večnamenska športna dvorana, ki jo bomo začeli graditi v začetku leta 1979. Nova večnamenska dvorana bo brez dvoma nova vzpodbuda telesni kulturi v tržiški občini.
Se naprej nameravamo vztrajati pri delitvi 50 odstotkov sredstev za vrhunski šport in 50 odstotkov za množično telesno kulturo. Prav tako pa bo treba v prihodnjih letih še bolj skrbeti za kadre in za gradnjo telesnokulturnih objektov po krajevnih skupnostih. Le-ti pa naj bodo funkcionalni, enostavni ter ceneni.«
Pripravila: J. Košnjek D. Humer
ŠŠD Gimnazija Kranj
Dober dijak — dober športnik
Kranj — To je geslo članov šolskega športnega društva Gimnazije iz Kranja. Zavedajo se, kakšen pomen ima telesna aktivnost za fizični kot tudi za psihični razvoj mladega telesa, zato ni čudno, da se v SSD včlanja iz leta v leto več dijakov in dijakinj.
V društvu delujejo skoraj vse športne sekcije. Dolgoletno tradicijo ima gimnastika za dekleta, ki telovadijo dvakrat tedensko pod vodstvom profesor Pelkove. 29 deklet se pripravlja na občinska in medobčinska tekmovanja, ki bodo spomladi.
Za atletiko so na gimnaziji slabi pogoji. Kljub temu atletska sekcija deluje pod vodstvom Marjete Pogačnik. Vse atletinje trenirajo tudi v atletskem klubu Triglav.
Veliko zanimanje je za odbojko. Zato ni čudno, da ta šport vadi okoli 70 dijakov in dijakinj. Razdeljeni so v več skupin, posebna skupina je tekmovalna — za fante in dekleta. Treninge vodi tovariš Sajevic, ki mu pomaga nekdanji dijak Sodin.
Tudi košarka je zelo priljubljena. V košarkaški sekciji aktivno trenira več kot 50 dijakov in dijakinj. Posamezne skupine pa vodijo nekdanji dijaki gimnazije — Tavčar, Šinkovec, Strniša, Sifrer in Trškan.
Zaradi premajhne telovadnice je onemogočeno delo rokometne sekcije. Zato se rokometaši, ki sicer trenirajo v raznih klubih, udeležujejo le tekem.
Povsem rekreativnega značaja je igranje namiznega tenisa. Vsako leto je organiziran tudi začetniški tečaj. Poprečno 80 dijakov in dijakinj obiskuje vsak teden plesne vaje, ki jih vodi tovarišica Udirjeva.
Planinske sekcije na šoli sicer še ni, vendar bo v kratkem ustanovljena. Delovala pa bo v sklopu mladinskega odseka PD Kranj. Aktivnost vodi in usklaja upravni odbor SSD. Sestavljen je iz predsedstva, vodij sekcij in iz razrednih referentov, ki sestavljajo tekmovalno in disciplinsko komisijo ter komisijo za učni uspeh. Predsednik SŠD je Franci Sifrer, mentor profesor Robas in somentor profesor Pelkova. Člani upravnega odbora pripravljajo tudi glasilo SSD, ki bo izšlo še pred novim letom.
Delo v šolskem športnem društvu je zares pestro in zanimivo. Dijaki-športniki si prizadevajo doseči čim boljše športne uspehe, pri tem pa ne pozabljajo tudi na učne!
Daša Maretič
Dopisniki poročajo
Škofja Loka - V počastitev krajevnega praznika Škofje Loke in dneva JLA je bilo v Škofji Loki strelsko tekmovanje z vojaško puško (z naslonom) za ekipe in posameznike. Nastopilo je 34 moštev in skoraj 100 posameznikov. Kkipno so bili najboljši TO Škofja Loka z 248 krogi, ZRVS Kamnitnik z 240 krogi in SI) Kladivar z 240 krogi. Med posamezniki pa so bili najuspešnejši Rudi Fojkar (TO Škofja Loka), Anton Ramovš (ZRVS Kamnitnik) in Roman Marguč (Gorenjska predilnica). J.Starman
JESENICE - Jeseniški Zel ezarji so pripravili tekmovanje v sankanju na lepo pripravljeni san-kaški progi v Savskih jamah. Tekmovanja se je udeležilo (> žensk, 33 moških, starejših od 30 let, in 20 sankačev, starejših od 40 let. Zmagali so Mira Robič pri ženskah, Karlo Girandon pri moških do 40 let in Janez Smolej pri moških nad 40 let. Ekipno pa so se razvrstili Jeklarna ( Doki, Sobolič, Noč), Hladna valjarna (Prešeren, Razinger, Noč) in Strojne delavnice (Razinger, Burnik, Urbas).
B. Blenkuš
Škofja Loka — Končalo se je občinsko prvenstvo v šahu, ki ga je organizirala in vodila občinska zveza za telesno kulturo.
Vrstni red: 1. Alpetour, 1. KS Železniki, 3. LTH, 4. Alpina, 5. EGP, <>. Gorenjska predilnica in 7. Gradiš.
V škofjeloški občinski selekcijski rokometni ligi so pionirke odigrale 2. kolo. Vodi moštvo Mladega roda A. Drugo kolo pa so prav tako odigrali tudi pionirji. V vodstvu je ekipa SSl) Ratitovec A pred SŠD Mladi rod A. V škofjeloški občinski košarkarski ligi sta se v finale uvrstili ekipi Kladivarja iz Zirov in Gorenjske vasi. Prihodnji teden bosta znana še druga dva finalista. J. Starman
Kranj — V osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju je bil v počastitev praznika JLA tradicionalni košarkarski turnir, na katerem so sodelovali moštvo Triglava iz Kranja, kranjska občinska reprezentanca in garnizija J LA. Prehodni pokal je osvojila reprezentanca K ranja.
Izidi: Triglav : JLA 74:71, Triglav : reprezentanca Kranja 40:53, reprezentanca Kranja : JLA 79:70. S štirimi točkami je zmagala reprezentanca Kranja. Drugi je bil Triglav /. dvema točkama in tretje moštvo JLA.
M.Čadež
Godešič — Nadaljuje se občinska namiznoteniška liga, v kateri vodi Kondor 1 z Godešiča. Sledijo Graparji, Gradiš, Poljane, Trata, Polet 11. Kondor II. Gorenja vas, EGP, Kondor III Lepa Vida in Polet I. J.Starman
Na startu
tekači iz osmih
držav
BOHINJ — Kot že vrsto let nazaj tudi letos organizatorja mednarodne tekaške FIS-A tekme tarejo skrbi zaradi pomanjkanja snega. Vendar bo tudi v začetku prihodnjega leta ta prireditev. Če ne v Bohinju, imajo pripravljene proge na Pokljuki.
Kot so nam sporočili iz organizacijskega komiteja — tekma bo v četrtek 5. januarja, ko bodo na sporedu solo teki članov članic In mladincev ter v petek, ko bodo na programu teki štafet — se je doslej prijavilo že osem evropskih reprezentanc, najboljša zasedba bo vsekakor v ženskem delu tekmovanja. Tako bomo v Bohinju ali na Pokljuki videli na startu v vseh treh konkurencah tekače iz Bolgarije, Avstrije, Švice, NDR, SZ, ČSSR, Francije in Jugoslavije. Svojo udeležbo so odpovedali Norvežani in Kanadčani, medtem ko pričakujejo še prijave iz Italije, Poljske in Romunije.
Izbrana je že tudi jugoslovanska reprezentanca. V teku članov bodo nastopili Maks Jelene, Vinko Poklukar, Franc Tajnikar in Tone Djuričič, pri članicah pa Milena Kordež, Metka Munih in Jeli Jelovčan.
Spored tekmovanja — četrtek, 5. januar, ob 9. uri solo teki članov na 15 km, članic na 10 in mladincev na 10 km, petek, 6. januar, ob 9. uri sta fetni teki. _dh
Problematika telesne kulture v javni razpravi
KRANJ — 2e po tradiciji je bila tudi 7. seja skupAčine telesnokulturne skupnosti Kranj komaj sklepčna, čeprav so bile na dnevnem redu zelo pomembne točke za nadaljnji razvoj telesne kulture. Znano je, da je pred nedavnim o telesni kulturi v kranjski občini razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Kranj, ki je sprejelo določena stališča. O vseh teh problemih so dokaj obširno razpravljali delegati na torkovi skupščini in ob koncu sklenili, da dajo problematiko telesne kulture občine Kranj v javno razpravo in bo skupAčina TKS Kranj ponovno razpravljala na zasedanju v februarju prihodnjega leta.
Najdaljša je bila spet razprava o poročilu o uresničevanju programa in finančnega načrta v devetih mesecih letos, o rebalansu finančnega načrta in o sklepu o uresničitvi priliva sredstev iz BOD. Pri tem so ugotovili, da se je dejavnost na področju množičnosti in Športne rekreacije odvijala v 37 telesnokulturnih organizacijah i 111 klubi oziroma sekcijami, občinski strelski zvezi, občinski zvezi tabornikov s 6 odredi, v dveh planinskih društvih s 14 odseki in v ie nekaterih drugih organizacijah (aero klub, društvo za raziskavo jam, klub Kurir). Telesnokulturne organizacije se s svojimi programi vedno bolj prilagajajo interesom občanov. Pohvalna je dejavnost ŠSl), ki že vsa leta zelo dobro delujejo in so med najuspešnejšimi v republiki. Povezanost dejavnosti SŠD s športnimi društvi se vedno bolj krepi. Prehaja • e nadarjenih pionirjev in mladincev v k- Utetne Športne ekipe poteka brez ovi ■ >ejavnost na področju množičnosti bi po interesu občanov lahko mnogo bolj razvijala, tal pa so zmogljivosti, predvsem pokritih športnih objektov, dokaj skromne.
Razreševanju vprašanj kvalitetnega Sporta je bilo posvečeno veliko pozornosti. Doseženi so bili Številni pomembni uspehi. Zlasti so bili odlični plavalci, kolesarji, smučarski skakalci in tekači, ki danes ne predstavljajo samo vrh v jugoslovanskem merilu, temveč segajo tudi že po mednarodnih lovorikah. Zal se je spet zataknilo pri vprašanju razdelitve dodatnih sredstev za nekatere organizacije. Pri tem moramo ugotoviti, da nekaterim Se vedno ni jasna nova usmeritev telesne kulture in na šport gledajo iz ozkega lokalističnega zornega kota in nepoznavanja problematike vseh športov. Nekaterim tudi Se vedno niso jasni pojmi o nosilcih vrhunskega športa in kakino vlogo imajo za nadaljnji kvalitetni napredek določene športne panoge v kranjski občini.
Na skupičini pa so sprejeli tudi izhodišča za program TKS Kranj za leto 1978. Pri stremljenjih za uresničevanje skupnih ciljev bo TKS posvečala posebno pozornost naslednjim nalogam:
— vsa načrtovanja, redno delo in občasne akcije bodo i usklajevali z dokumenti i RK SZDL o telesni kulturi in republiške telesnokulturne skupnosti;
— sprejeli bodo ustrezne ukrepe za nadaljnji napredek na področju organiziranosti telesne kulture;
— vprašanju nadaljnjega razvoja množičnosti;
— na področju vrhunskega Sporta bodo v prihodnjem letu dosledno spoštovali portoroške sklepe;
— vso pozornost bodo usmerili tudi k omiljevanju in odpravljanju socialnih razlik pri motnostih za Športno udejstvovanje mladine in odraslih;
— pri vadbi in na tekmovanjih bo potrebno začeti z uveljavljanjem ustrezne pedagoike strokovnosti.
Ob koncu so imenovali za novega vršilca dolžnosti tajnika TKS Kranj Štefana Oiino in sprejeli sklep o čimprejšnji ustanovitvi Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj.
Alpsko smučanje
Markič in Dežmanova najhitrejša
Spanov vrh - Smučarski klub Jesenice je priredil prvi nastop najmlajših gorenjskih smučarjev. Tekmovanje je bilo na smučiščih Špa-novega vrha, udeležilo pa se ga je 58 cicibanov in 20 cicibank iz šestih gorenjskih klubov. Najuspešnejši so bili mladi smučarji iz Tržiča, Kranja in Bleda, kaj dosti pa niso zaostajali Jeseničani in Kranjskogorci.
REZULTATI - cicibani: 1. Markič (Tržič),
2. Lakota (Bled), 3. Jaklič (Triglav), 4. Rojnik (Jesenice), 5. Vidic (Kranjska gora); cici-banke: 1. Dežman (Triglav), 2. Košir (Tržič),
3. Detiček (Bled), 4. Kotnik (Kranjska gora), 5. Novak (Jesenice). - bef
Temeljna banka Gorenjske
KRANJ - V torek, 27. decembra, je bil v Kranju ustanovni zbor Temeljne banke Gorenjske, ki ga je v imenu iniciativnega odbora za ustavno preoblikovanje bančništva na Gorenjskem vodil Janez Vari, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Na zboru so bili sprejeti vsi potrebni akti za poslovanje novoustanovljene Temeljne banke in sicer sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Temeljno banko Gorenjske in delovno skupnostjo, načrt uresničevanja srednjeročnega plana TB Gorenjske v letu 1978 itd. Zbor je sprejel tudi samoupravni sporazum o združitvi v Ljubljansko banko — združeno banko. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Predloge zanj je dal medobčinski svet SZDL, ki je upošteval tako teritorialno kot tudi oranžno zastopanost vseh petih občin v Temeljni banki Gorenjske. Novi predsednik zbora Temeljne banke Gorenjske je Matevž Ma-lej, delegat Železarne Jesenice, podpredsednika pa Stane Teran iz Metalke Ljubljana - TOZD Triglav Tržič in Janez Ziherl, delegat Modne konfekcije KROJ iz Škofje Loke. V izvršilni odbor TB za Gorenjsko je bilo imenovanih 15 članov: za predsednika je bil izvoljen Zlato Kavčič, delegat Almire iz Radovljice, za podpredsednika pa Janko Lon-
Kvalitetnejša žica
JESENICE - V sredo, 28. decembra, so v valjarni žice v jeseniški železarni izročili svojemu namenu napravo za izdelovanje kvalitetne žice za varjenje, žice, ki jo v industriji poznajo kot VAC žico. Te na' domačem tržišču zelo primanjkuje, domači izdelovalci pa jo lahko ponudijo trgu le 70 odstotkov. V jeseniški železarni bodo tako proizvedli 2500 ton žice letno in bodo s tem lahko popolnoma pokrili popra-ševanje. Naprava, ki je švedske izdelave, je veljala 29 milijonov dinarjev, naložba pa se jim bo obrestovala že po šestih letih. Zelezarji nameravajo žice. pozneje tudi izvažati.
D.Sedej
•EŽURNI NOVINAR: telefon 21-860
Snežne razmere - Na Zatrniku je 30 do 50 cm snega, v Kranjski gori 35 cm, na Krvavcu 30 cm, na Kobli 25 do 50 cm, na Voglu 80 do 120 cm. Sneg je zapadel v zadnjih dneh na nekaj centimetrov stare podlage. Zaradi odjuge na nižjih smučiščih že kopni in le upati je, da bo za novoletne praznike zapadlo nekaj novega snega in da se bo ozračje nekoliko ohladilo. Naprave na smučiSčih obratujejo in tudi gostinci v gostiščih poleg žičnic in smučišč so marljivi. S toplim čajem postrežejo zdaj že tudi na Zatrniku, kjer je Viatorjevo gostišče končano le odprto.
Gorenjske ceste in mejni prehodi — Cestno podjetje Kranj je v minulih dneh imelo precej dela, saj je zapadli sneg na cestah od Rateč do Naklega povzročil voznikom v jutranjih urah nemalo preglavic. Cestišča so plužili in posipali zaradi poledice, ki jo pričakujejo tudi v naslednjih dneh.
Mejni prehod Ljubelj je prevozen, priporočajo zimsko opremo. Na mejnem prehodu Rateče ni zadrege, za Podkoren pa priporočajo zimsko opremo. Na Jezerskem jeprecej snega in razmeroma malo prometa, a brez zimske opreme ne bo šlo.
Veselo v novo leto — Turistična središča Kranjska gora, Bohinj in Bled so v zadnjem dnevu starega leta zasedena. Vesela silvestrska noč bo veljala posameznike od 250 do 600 dinarjev, odvisno od kategorije hotela ali gostišča in od pestrosti ponudbe. Tudi novi hotel Zlatorog v Bohinju bo dočakal novo leto okrašen in ob veselm razpoloženju gostov, ki bodo v njem do jutra novega leta. Če pa se boste prav zadnji hip odločili, da preživite Silvester v lokalu, bodite le dovolj vztrajni in iznajdljivi, da vam bodo tudi v teh turističnih središčih ali v njihovi okolici gostinci še naš li prosto mizo.
Darinka Sedej
čar, delegat BPT Tržič. Izvoljeni so bili tudi delegati za zbor združene banke. Za poslovodnega organa Temeljne banke za Gorenjsko je bil imenovan Anton Kern, dosedanji direktor Ljubljanske banke — poslovne enote Kranj, ki bo opravljal dolžnosti poslovodnega organa do 30. junija 1978, to je do novih volitev. (D. Dolenc) (Foto: J. Zaplotnik
m
NIMAM ČASA
Kranj — Elektrotehniško podjetje Kranj ima servis za popravilo televizorjev in v tem servisu zaposlenega postavnega bradatega mladeniča. Ne moremo soditi a njegovih delavnih sposobnostih — lahko je pravi strokovnjak — presodimo pa lahko, da mu hudo primanjkuje osnovnih vljudnostnih manir.
Minulo soboto se je oglasila stranka in prevzela popravljeni televizijski sprejemnik. Ker je sprejemnik velik in ga je eni sami osebi prav težko in nerodno spraviti v avtomobil, je stranka poprosila bradatega mladeniča za pomoč. Vendar mladeniču še na misel ni prišlo, da bi pomagal in poprijel, le zavzdihnil je in se onemoglo sesedel z besedami: »Nimam časa«.
Stranka se je potem znašla kot se je vedela in znala, kajti od prezaposlenega mladeniča, ki nima niti minutke časa, ni bilo več kaj pričakovati. Predlagam, da Elektrotehniško podjetje vnese v katalog del in opravil tudi »vljudnostno« ravnanje s strankami, primerno ovrednoti to kvaliteto in vsaj tako stimulira svojega neprijaznega delavca.
Prva številka Glasa v letu 1978 bo izšla v petek, 6. januarja
Uredništvo razpisuje za reševalne nagradne križanke deset nagrad, in sicer:
1. nagrada 200 din
2. in 3. nagrada 100 din 4. do 10. nagrada 50 din
Pravilno izpolnjene nagradne kupone pošljite do 10. januarja 1978 na naslov ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Lahko so nalepljeni na dopisnici, kuverto pa označite s pripisom NAGRADNI KUPON.
Merkur in Elektrotehna združena
KRANJ - Zaposleni v Vele-železnini Merkur Kranj in Elek-trotehni Ljubljana so se v torek, 27. decembra, na referendumu odločili za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Merel, ki bo imela sedež v Kranju na Koroški cesti 1. 65 odstotkov Merkurjevih delavcev je glasovalo na referendumu »za«, v Elektrotehni pa jih je bilo za združitev 77 odstotkov.
Obe delovni organizaciji sta imeli že doslej veliko skupnega. Približno enako sta veliki po za-
poslenih in dohodku, pa tudi samoupravni organiziranosti sta bili sorodni. Skupno imata 47 prodajaln, razen tega pa se je Elektrotehna že uveljavila tudi na tujih trgih. Zaposleni so na referendumu potrdili cilje združevanja dela in sredstev, ki temelje predvsem na boljši odskrbi domačega trga s potrošnim in reprodukcijskim blagom, na krep-kejšem uveljavljanju na tujih trgih in na skupni raziskavi trga ter planiranju.
-jk
Priznanja planinskim jubilantom — Prisrčno slovesnost je pripravilo v torek, 27. decembra, Planinsko društvo Kranj v novih prostorih na Koroški cesti. S skromnimi priznanji se je oddolžilo dolgoletnim planincem, ki so letos dopolnili 70 let življenja. Priznanja so prejeli dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki se je planinstvu zapisal kot dijak kranjske Gimnazije, Črtomir Zoreč, prvi povojni predsednik PD Kranj, ki je bilo usta novljeno 26. novembra 1946. leta, in Karel Bajt, neumorni skrbnik za varnost in ureja na pota v gorah. Za vse jubilante in kasnejše rodove planincev velja misel dr. Miha Potočnika, ki je dejal: »Kdor gre mlad v hribe, ustvari neprecenljiv kapital za stara leta in zaklad planinskih spominov, ki ga vedre, ko mu je dolgčas!« Na slovesnosti so se zbrali tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predsednik izvršnega odbora PZS Tone Bučer, namestnik sekretarja komiteja ZKS Kranj Zvone Filipovič in nekateri člani upravnega odbora društva. Ponovno je bila poudarjena izdredna rast kranjskega društva, njegova vsestranost in dosežek, ki se ne ponavlja pogosto. PD Kranj je letos zgradilo dve planinski postojanki na Ledinah in na Krvavcu, prihodnje leto pa prihaja na vrsto obnova Kališča in ureditev planinskega kluba ter čitalnice v novih prostorih v Bežkov hiši v Kranju. Upravni odbor se je s skromnima dariloma oddolžil tudi Roži Zabretovi in predsedniku PD Kranj Franciju Ekarju. Na fotografiji od leve proti desni Dušan Feldin, Matija Hudovernik, Tone Volčič, dr. Miha Potočnik, Črtomir Zoreč, Emil Herlec, Franci Ekar, Tone Bučer in Karel Bajt. (jk) - Foto: J. Zaplotnik
Hortikulturno društvo Kranj je v teh zadnjih decembrskih dneh pripravilo prijetno razstavo o novoletni okrasitvi doma v svojem paviljonu na Gregorčičevi cesti. To je bila že tretja letošnja razstava tega društva. — Foto: J. Zaplotnik 1
3EŽURNI NOVINAR: * telefon 21-860