Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 169Predstavitve in informacije Luka MLADENOVIČ CROSSMOBY – Čezmejno celostno prometno načrtovanje in intermodalne storitve potniškega prometa Časovni okvir projekta: 30. 8. 2018–28. 2. 2022 (42 mesecev) Financiranje projekta Projekt je bil v 85 % sonanciran iz pro- grama ITALIJA–SLOVENIJA Interreg V-A 2014–2020. Namen, cilji in vsebina projekta Projekt CROSSMOBY se je ukvarjal z izzivi izboljšanja zmogljivosti načrtova- nja trajnostne mobilnosti in čezmejne povezave javnega prevoza z uporabo pri- stopa, ki temelji na močnem inštituci- onalnem sodelovanju. Namen projekta je bil, da bi z inovativnimi pristopi na teh dveh področjih dosegli konkretne rezultate za prebivalce na območju pro- grama. Glavna cilja projekta sta bila dva, in sicer vzpostavitev novih čezmejnih in trajnostnih transportnih storitev in iz- boljšanje praks načrtovanja mobilnosti v celotni regiji. Pričakovane spremembe se bodo v obravnavanem območju po- kazale šele v naslednjih letih, in sicer z vzpostavitvijo novih železniških po- tniških storitev in novim pristopom k načrtovanju mobilnosti, ki temelji na obstoječi metodologiji priprave celo- stnih prometnih strategij s preizkuša- njem na regionalni in čezmejni ravni. Glavni predvideni rezultati projekta so bili ponovna vzpostavitev čezmejnih železniških potniških storitev med Ita- lijo in Slovenijo in testiranje pristopov čezmejnega načrtovanja za spodbujanje trajnostne mobilnosti. V okviru pro- jekta so bili izvedeni številni pilotni projekti in dejavnosti, ki so spodbujali močnejše sodelovanje med deležniki iz Italije in Slovenije, ki so s sodelovanjem dobili priložnost, da na usklajen način razvijejo nove storitve. Pilotni projekti V okviru projekta je bilo izvedenih več pilotnih dejavnosti v podporo glavnima, vzpostavitvi čezmejne železniške potni- ške povezave med Vidmom/Trstom in Ljubljano in pripravi regijske celostne prometne strategije za Julijske Alpe. Nekatere od podpornih dejavnosti so bile predvidene že v zgodnji fazi projek- ta, druge so bile zasnovane na podlagi analize stanja na področju celostnega prometnega načrtovanja v regiji, ki je bila pripravljena v prvem letu projekta. Prav tako so bila postavljena jasna merila za izbor pilotnih dejavnosti. Eno ključ- nih je bilo, da morajo dejavnosti kre- piti uporabo železniške povezave med Trstom in Ljubljano s strani različnih ciljnih skupin potnikov. Izvedeni so bili ti pilotni projekti: • izboljšana dostopnost med me- stnim središčem in železniško po- stajo v Portogruaru, • načrt za trajnostno mobilnost, ki povezuje reke in obalna območja v San Donà di Piave, • testiranje inovativnega omrežja za nadzor prometa za optimizirano prometno načrtovanje, • kopalni bus, • kolo bus, • ladijski prevozi med slovenskimi obalnimi mesti, • Kras – Brkini bikes, • Julijske Alpe – čezmejna avtobu- sna linija, • spodbujanje trajnostne mobilnosti v Dolini Soče, • revitalizacija Bohinjske železniške proge, • mestni avtobus Ilirska Bistrica, • souporaba koles v Ilirski Bistrici. Krepitev regionalnega in čezmejnega celostnega prometnega načrtovanja V okviru projekta smo na UIRS izve- dli analizo izkušenj in izzivov prve ge- neracije občinskih celostnih prometnih strategij (CPS), da bi ocenili uspešnost dejavnosti, ki so bile povezane s celo- stnim načrtovanjem prometa na nacio- nalni ravni v preteklih letih in prepo- znali glavne izzive, s katerimi se bo treba soočiti ob prehodu na regionalno, naci- onalno in čezmejno raven načrtovanja. S prvo generacijo CPS-jev se je v Slove- niji začel spreminjati pristop načrtova- nja na lokalni ravni in prešel z izključno Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 170 Predstavitve in informacije avtomobilsko usmerjenega na bolj urav- noteženega. Občine so imele pred tem malo ali nič izkušenj s strateškim načr- tovanjem prometa na lokalni ravni, zato se je ob tem odprlo tudi več vprašanj, zlasti glede načrtovanja na regionalni in nacionalni ravni. Na podlagi teh izku- šenj se je pokazalo več mogočih koristi pristopa regionalnega načrtovanja: reše- vanje prometnih izzivov celotnih poto- vanj dnevnih migrantov, boljše usklaje- vanje razpoložljivih sredstev in iskanje sinergij med projekti, boljši dostop do nacionalnih agencij in ponudnikov sto- ritev, zagotavljanje večje dostopnosti do specializiranega znanja o temah, ki so povezane s prometom itd. Pristop celostnega načrtovanja prome- ta na regionalni in tudi čezmejni ravni je bil v Sloveniji v omejenem obsegu sicer že preizkušen. Prejšnje izkušnje kažejo, da v naši državi manjka uprava na regionalni ravni, ki bi usklajevala razvoj, imela pooblastila za izvajanje CPS-jev in uresničevanje ukrepov, ki jih predvideva. Trenutno imamo tudi slabo opredeljeno državno strategijo za razvoj trajnostne mobilnosti, zlasti javnega prevoza, ki bi podpirala regio- nalni razvoj s posebnim poudarkom na čezmejni mobilnosti. V zvezi s to temo so vključeni v raziskavo menili, da je na- črtovanje na lokalni ravni pomembno, vendar je njegova učinkovitost omejena, če nima podpore na regionalni in naci- onalni ravni. Najpomembnejši rezultati projekta: • pregled prometnega načrtovanja v obravnavanih regijah v preteklem obdobju; • vzpostavljene regionalne platfor- me za sodelovanje deležnikov na področju načrtovanja mobilnosti; • okrogle mize o čezmejnem načrto- vanju mobilnosti s ključnimi dele- žniki iz Italije in Slovenije; • pregled izvedenih pilotnih dejav- nosti s ključnimi podatki za prenos dejavnosti v druga okolja. Partnerji v projektu Vodilni partner projekta je bila regija Regione Friuli Venezia Giulia. Drugi sodelujoči projektni partnerji so bili: • Cà Foscari University of Venice, • Veneto Strade spa, • Regionalni razvojni center Koper, • Posoški razvojni center, • Občina Ilirska Bistrica, • GECT – Euregio Senza Conni r.l., • Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Na Urbanističnem inštitutu Republi- ke Slovenije je bil vodja projekta Aljaž Plevnik. Pri projektu so sodelovali še ti sodelavci: • Luka Mladenovič, • Simon Koblar, • Andraž Hudoklin, • Nada Hozjan. Luka Mladenovič Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: luka.mladenovic@uirs.si Slika 1: Prvi prihod vlaka iz Trsta v Ljubljano v okviru projekta CROSSMOBY septembra 2018 (foto: Mišo Kranjec).