Sta 84. V Gorici, v torek dne 19. maja 1914. TečuJ XiyW&. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v t?rek in soboto ob 4. uri popoldne. Vi lota . . . „ 5'— * Vi »¦ ...» 2-50 Posamične številke stanejo, . . . 8 vin*?'*". Ka naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon M. 8S. Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lpvrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Ooricj v 1., nadstr. na., desno. Upravni štvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v (. nadstr. na J*?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati, loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano l-krat 16 vin., 2*rat 14 vinM 34crat 12 vin* vsaka vrsta. Večkrat po p : ¦"¦'•• Pretekli teden je kupila hrvatska stranka v Zadru na obali za 460.000 K veliko zgradbo na račun »Hrvatskega Borna«; neki Babic, ki sicer nima nič, si je nakupil 2 hiši; deželni odbor je sklenil zgraditi v Zadru deželno gledališče. Pred nekaj časa je dobil orožniški stražmešter Pirih dovoljenje za prodajo tobaka; ima poleg tega še malo banko, iz katere daje posojila Hrvatom, ako hočejo kupiti od Italijanov kake nepremičnine. Vprašanje: Kje je dobil toliko denarja ta stražmešter, prodajalec tobaka? Ako celo ta zlata reka prihaja iz Rusije, se mora vprašati, kako more dopustiti to avstrijska vlada? Je še mnogo nejasnega glede na ta položaj; cela agi- tacija jadranskih Slovanov se vodi v imenu in na račun Rusije; pa zakaj jo trpijo avstrijske oblasti? Odgovor: ker je mrž-nja teh oblasti nasproti Italijanom tako velika, da one nasedajo Rusiji, samo da škodujejo Italijanom! Mi smo torej ogroženi v prvi vrsti od te poplave slovanskega denarja; potem od nasilnega delovanja deželnega odbora, vseh dalmatinskih občin, vseh uradnikov in vladinih agentov, vseh združenih v ta namen, da zrušijo Zadrsko italijansko občino. V ostalem, ako bi ne bilo tolikega navala zunanjega denarja (katerega je pravi izvir »bas de Iaine« prijateljice Francije), bi se mogla naša obramba vzdržati še dolgo časa. Denar je orodje, ki uničuje našo narodno posest, ker mi Italijani, ki se borimo že pol stoletja, smo že izčrpali vse svoje zaloge in nimamo več denarja. Slovani pa so sveži, dobro organizirani, razpolagajo z vsem, kar treba za sistematično odvzemanje in gledajo z radostjo, da naša poslednja obramba se ne bo mo-?»Ia več dolgo časa ustavljati napadom. Oni vedo, da imajo stike in aktivno solidarnost z 200 milijoni Slovanov; mi pa smo sami in zapuščeni od vseh. Naša obramba ni več junaška, ona je jednostav-110 — neumna. V kratkem času bomo zadušeni in z nami celo dalmatinsko italijanstvo.To' je kruta istina. Ne mislite pa na nas, mislite na velike interese Italije v Jadranskem morju, v Orijentu. Vi, ki s tako ljubeznijo spremljate borbo našega vstrajnega italijanstva, vedite, da se bom.) mi borili do zadnjega za Veliko bodočo Italijo, ali vedite, da Slovani, pod moralno in politično hegemonijo Rusije zagospodujejo nad celo vztočno obaljo Jadrana. Od poluotoka »Kamčatke pa do Zadra se razširi ogromno gospod-stvo slovanskega naroda in pritisnejo tudi na politične meje kraljevine Italije, iz Gorice že ogrožene, Furlanskih nižin, že prepojenih s slovenskim navalom. Naši sinovi utegnejo videti izpolnjevanje slovanskih aspiracij tudi na Furlanijo in Benečijo. Že danes se o tem šepeta...« *" Take vrste* informacije pošiljajo Italijani iz Avstrije v liste v Italijo in ti jih rad.i sprejemajo; tako se hujska dan na dan po italijanskih Ustih v Italiji proti Avstriji in proti Jugoslovanom na podlagi krivili informacij. Sedaj so spravili na dan zopet enkrat ruske rublje; ruski* denar dviga kvišku Slovane" ob Adriji-—.to naj verjamejo v Italiji in radi tega naj se to-" liko bolj ogrejejo za boj proti Avstriji. i^Iz vs# dolge informacije iz.:Z§dra je res to: da so Italijani precej izčrpali svoje zaloge, da nimajo denarja, z a t o p a n a j d a/T tali j a še več nego daje še-d a j! Ne ruski rubelj — ampak italijanska lira kroži ob Adriji v Avstriji. Za volitve dobivajo denar iz Italije in denar, ki ga izkazujejo s svojih plesov v prid Lege, je po večini denar iz Italije. To je resnica! — Na drugo se ne splača reagirati, pribijamo pa z nova, da se iz Avstrije od italijanske strani po listih, v kraljestvu nesramno hujska proti Avstriji in proti Jugoslovanom in mislimo, da je zadnji čas, da se naš Berchtold pobriga, da to nesramno hujskanje preneha! IX. avstrijski vinocejski kongres v Gorici 1914- Razstava vinarskih in kletarskih strojev ter orodja. Razstava grozdja in sekundarnih trtijih pridelkov v dobi od 5. do 13. septembra 1914. Spored: Povodom IX. avstrijskega vinorejskega kongresa, se priredi v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914. vino-rejska razstava z namenom* da se seznani tudi širša javnost z uspehi teoretično-praktičnih novosti, ki so se uvedle v zadnjih letih pri vinoreji, kletarstvu in pri izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. Okolnosti, ki so bile merodajne za to, da se je izbrala Gorica, kot naravno središče eminentno kmetijske dežele, za sedež vinorejskega kongresa, naj uplivajo tudi na to, da bo udeležba na razstavi častna, bodisi od strani razstavljalcev, bodisi od strani obiskovalcev, ki bodo lahko videli na razstavi najkoristnejše pridobitve zadnjih let na tem polju. Pripravljalni odbor se obrača z nujno prošnjo do vseh izdelovalcev vinarskih in kletarskih strojev in tozadevnega orodja, strojev in orodja za izkoriščanje sekundarnih trtnih pridelkov, do vseh stičnih podjetij, društev in sploh do vseh, ki se žarititiajd za to prireditev, 'da Tazstavijo svoje izdelke in pridelke v svrho,da doseže razstava v polni meri svoj, v dvojnem oziru velevažen namen. Pravilnik. I. Na prizadevanje odbora IX. avstrijskega Vinorejskega kongresa; še vrši . v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914. razstava vinarskih in kletarskih j strojev ter tozadevnega orodja; istočasno* se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. II. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. III. razstava bo obsegala sledeče oddelke: I. Oddelek. Vinarski stroji in vinarsko orodje. 1. Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. — 2. Orodje, za kopanje novih vinogradov.----3. Orodje za cepljenje in drugačno obdelovapje trt. — 4.,Qrpdje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev. — 5. Priprave in sredstva za ohranitev kolov in, drugega lesa pri trtnih nasadih. — 6. Pomožna sredstva proti mr- ; česu in gobam, priprave proti zmrzova-l uju. — 7. Umetna gnojila. — 8. Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. It. Oddelek. K1 e t.a r s k i s"t r o j i i n k 1 e t a r s k o r r o d j e. 1. Posode in priprave- z^a vrenje in hranitev vina. — 2. Orodje in stroji za obdelovanje vina. — 3. Zakonito dopuščena sredstva za racijonalno ravnanje z vinom. — 4. Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. — 5. Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih se vin. —; 6. Priprave za točenje, vina. lil. Oddelek. G r o z d j e z a s t is k a n je M'" a" rn i z n o g r o z d j e. 1. Grodje za stiskanje.. — 2. Namizno gfozdje. — 3.-Em^a2a^av^vaŽaj^ja^ telovadni naston tliiakov v soboto 23. maja! miznega grozdja in za trgovino z njim. — 4. Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. IV, Oddelek. S e k u n d i r'n oizkoriščanjetrte. 1. Stroji in orodje za izkoriščanje tropin, -t 2. Stro*i in priprave za kuhanje žganja in'za izkoriščanje vinskega alkohola in drozge. — 3. Vzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov pri napravljartju vina (prodaja in pokuševanje teh pridelkov pa je prepovedano). — 4. Koncentrirani in sterilizirani mošti. — 5. Stroji in priprave za izdelovanje kpneentri ranih in steriliziranih mostov..—.6, Drugi sekundarni trtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. - V. Oddelek. t Znanstveni spisi. — Učna sredstva. — Književnost. 1. Orodje in priprave za znanstvene preiskave. — 2. Vzorci, načrti in risbe. 4- 3. Spisi o vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. — 4. Pravila, opravilniki in bilance vinarskih zadrug in društev in organizacij za proizvajanje in prodajanje sekundarnih trtnih pridelkov. IV. Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). V. Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. VI. Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna Jurija. VII. Sestava Jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. VIII. Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. IX. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. X. Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opravilniku. "XI. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. IPripravljalni odbor vinorejske razstave v Gorici 1914. k o m p 1 a Č e, ki da so v Avstriji najslabše plačani. Slično interpelacijo je tudi podal delegat Teledgy. Pričakovati torej moremo, da pride prihodnje leto vojni minister z novimi zahtevami za zvišanje častniških plač. Tabor koroških Slovencev v Štnlhelu nad PHberkom. — Mogočno so manifestirali v nedeljo koroški Slovenci za svoje narodne pravice in sijajno so dokazali, da še ni konec slovenskega Korotana. Nad 4000 ljudi se je zbralo na taboru v Šmihe-lu, ki so vztrajno in pazljivo sledili govorom raznih govornikov. Na shodu, ki je trajal nad 4 ure je govorilo nad deset govornikov, da je krepko zadonel glas koroških Slovencev. Resolucije *.o bile sprejete z največjim navdušenjem. Pozdravov je došlo na shod nad 70. Albanija. — Nered vedno isti, če še ne večji. Pogajanja z Epiroti so dosedaj brezuspešna. V zadnjem času pa se je pojavila še nova težkoča. Turki so začeli agitirati med Albanci in njihove agitacije imajo dosedaj uspeh. ^ . Afera Švlha. — Zastopnik Švihe dr. Bouček je izjavil, da ne vloži napovedane ničnostne pritožbe vsled oprostitve odgovornega urednika Narodnih listov. S tem bi bila pravzaprav afera Šviha končana, vsled znanih policijskih škandalov, ki jih je odkrila razprava pa bo najbrže Šviha še precej časa razburjal javnost. Nemci na Češkem so silno ogorčeni na komisarja dr. Klimo, ker je ta glasom izpovedi posl. Št. Stribernega, nagovarjal nekega poštnega uradnika, da mu naj izroči korespondenco »Volksrata«. Dr. Klima bo najbrže prestavljen. Zgodile se bodo pa tudi druge spremembe na praški policiji. Sedanji predsednik bo moral odstopiti, ravno tako tudi več drugih uradni-i kov pri tajni policiji. Saj nekaj dobrega;bo j imelo torej Švihovo konfidentstvo, da bo saj malo prezračeno na praški policiji. Politični pregled. ."¦..¦ Cesarjeva bolezen. — Včerajšnje po-*ročilo je govorilo, da se je cesarjeva bolezen poslabšala, zadnja poročila so pa že nekoliko ugodnejša. Noč je prebil cesar dobro in tudi čez dan se je počutil cesar dobro. Sploh je splošno počutje popolnoma zadovoljivo. Plenarna seja ogrske delegacije. — Radi zadnjih dogodkov v JBukareštu, kjer so pretepli renegata madžarona Mangra, je interpeliralo več poslancev Berchtolda, kaj misli ukreniti, da se v prihodnje taki dogodki ne ponove/Berchtold je odgovorili da mora počakati, dokler se ne ugotovi dejanski stan, časopisi da so močno pretiravali. Nato je zahteval delegat Ra-kovszky, da se zvišajo častni- Darovi. Darovi k C. M. plesu dne 7. II. v Gorici: (3. izkaz) G. Blažon, urad. Gorica 2 K; Slavna C. M. podružnica sv. Lucija; 10 K; g. Marušič Jožef, Miren 2 K; g* Filipič I Karol, Kal 2 K; gdč. Godina Klara, Ške- ! denj 3 K; Zveza jug. železničarjev v Trstu 4 K. Hvala! j Darovi »Dijaški kuhinji«. — G. prof. j Albert Šubic 1 K, ker so prišli pri zadnjih volitvah z vozom ponj; g. dr. Rostacher za neko poravnavo 3 K; neimenovana št. 7 za maj 5 K; neimenovana št. 1 za maj 2 K; c. kr. okrajni šolski svet v Gorici 100 K; g. Franc Marinič, župnik v Kojskem, 10 K; županstvo v Podgori 25 K; g. J«. Medved, trgovec v Gorici, 15 slamnikov; \ G. dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gorici, 25 K, kakor prebitek zbirke tukajšnjih slovenskih odvetnikov za venec na rakev g. dr. Antona Dermota, odvetnika v Gorici. Vrhu tega je naklonila »Dijaški kuhinji« rodbina dr. Podgornik-Eržen 20 K, namesto venca v spomin istega blago-pokojnika. Domače vesti. Cvetlična dneva. — Pri vsaki priliki se kaže vedno bolj in bolj blagodejni vpliv izvršenega dela za časa občinskih volitev. Slovenska Gorica nastopu 2 vedno večio odločnostjo, pa naj vrši katerokoli delo. Nikdar ne preneha niti za hip oožrtvoval-nost goriških Slovencev, kakor st« ravno na novo dokazala cvetlična dneva, U& -p e h cvetličnih dnevov j e nad vse pričakovanje ugoden. Dosedaj znaša čisti dohodek cvetličnih dnevov 2135 K, kar je najlepše izpričevalo goriške požrtvovalnosti in najvrečie poplačilo truda marljive podružnice iti-njenih vzglednih članic. Ni prijetno delo hoditi v mestu, kjer' ima nasprotnik vso moč v rokah, z nabiralnikom v roKi in prositi darove za naše narodne namene. "Vsa čast slovenskim gospem in gosp*)di&na*n, cla se 1 niso ozirale na neprijetnosti, ternveč cla so le upoštevale korist naroda in s svojim delom znatno pospešile razširjenje nase narodne šole na Blančah. Posebno moramo pa pohvaliti goriške gospe. Vse, skoraj brez izjeme so bile v narocjni službi in bile svetel vzgled, kako mote In kako mora delovati slovanska žena z^ svoj rod. Zato čast in priznanje naši tri Slovenkam! Koncert. — Lepo so se pi-edstavili s svojim koncertom učiteljiŠčnild slovenskemu občinstvu. Vse'točke sporeda so proizvajali na način, ki je v 5ast njim in zavodu, na katerem dosegajo tako lepe uspehe. Posebno moramo pa pohvaliti lepi in močni bariton g. Šimenca, violinista g. Bravničerja in orkester učitelj iščnikov pod spretnim vodstvom g. Ši rc e. Hvala in priznanje pa tudi g. ravnatelju 3 e-ž e k u, ki je dovolil učiteljiščnikorn, da so nastopili in jim na ta način najlepše pokazal njih dolžnosti do naroda.* V sredo ob 87« ie »ori ifelerm« nriia-teljski sestanek obeh C i ril-Metodovi h podružnic in vseh, ki so sodelovali Dri cvetličnih dnevih. Ml in Italijani. — V sototo in v nedeljo sta se vršila v Gorici dva Cvetlična dneva, Slovenci in Italijani so nabirali za svoje narodne potrebe. Kak»T pa je bil namen nabiranja sličen, tako različen Da je bil način. Dočim so slovenske dame ponujale cvetke vsakomur, brez razlike stanu, so laške gospodične pogledale najprej obleko posameznika in šele potem, ko so videle, da imajo opravka % boljšim človekom, so mu ponudile cvetko*. Zato ima prav včerajšnja »Eco«, da. nastopa proti takemu nedemokratičnemu natnranjtf- Kakor da ne bi imel priprosti Človek niti pravice žrtvovati po svojih modeli za svoj r?arod, kakor da ne bi bilo dostikrat pod navadno suknjo trikrat plemenitejše srce, ko pa pod najdragocenejšim ^strahanom. Ali že star pregovor pravi, da. jabolko ne nade daleč od drevesa in kalco naj bo hčer goriškega magistratovcei demokratična, ko pa je njenemu očetu tako tuja vsaka demokratičnost. — Kadar pa. pridejo laški listi zopet s kakimi primerjanjem Slovencev in Italijanov, naj tudi ne pozabijo tega slučaja in resnici na ljurjo naj poročajo potem, da je' dentiokratičnost doma pri Slovencih, da pa ie Italijanom tuja. Navdušenja.za revne dijake ni bilo ravno dosti. Na magistratu, kj^r imaš« vse laške narodne ideale v zakupit, so se laski uradniki skrivali pred gospodičnami in se -na ta način odtegovali svojim prodnim dolžnostim. Da ni bilo drugod dosti boljše, je jasno. Zato pa niso tudi Italijani s svo- jim cvetličnim dnevom nič preveč zadovoljni. Dohodkov ni dosti več, ko pri Slovencih in »Dante Alighier.i« bo moral pač znatno prispevati, da »osramotr« goriški Italijani s svojo »požrtvovalnostjo« Slovence. Smrtna kosa. — V Medani je umrla v nedeljo gospa Viktorija T o r o š, rojena Strausgitl iz Bovca; preminula je po dolgi.bolezni v starosti 50 let. Pokojnica je sestra deželnosodnega svetnika E. Straus-gitla v Gorici in Antona Strausgitla, posestnika in trgovca v Bovcu. Pogreb je bil danes popoldne. Dobra pokojnica naj počiva v rniru! Preostalim naše sožalje! Tudi predrzni Nemci v Gorici so hoteli imeti svoj cvetlični dan v nedeljo, ko so videli Slovence in Lahe, da jim vspeva prodajanje cvetlic. Nesramni in predrzni kakor so, so najeli nekega poba,, da je v nedeljo zvečer na državnem polodvoru po peronu nadlegoval goste in potnike s prodajanjem cvetlic za Oesangsverein menda. Ali oko postave, je videlo nemškega poba in ker sta bila oblasti naznanjena le slovenska in italijanska cvetlična dneva, je moral nemški pob prenehati s prodajanjem cvetlic. Ti Nemci so res od dne do dne drznejši in. nesramnejši! Krivi so v veliki merj Lahi! Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, Podružnica »Glasbene Matice« v LJubljani. — Na povabilo Bralnega društva »Edinost« v Ajdovščini priredi pevski zbor Pevskega in. glasbenega društva v Gorici, pod vodstvom pevovodje g. Jos. Michl~a koncert v Ajdovščini, v dvorani g. Fr. Bratinav nedeljo 24. maja, ob 41/-.: pop. — Vspored: .1. Ant. Lajovic: a) »Na-pitnica«, b) »Vodica čista«, c) »Bolest kovač«, mešani zbori. 2. D. Jenko: »Na mo-ru«, možki zbor. 3. M. Hubad: Slovenske narodne pesmi: a) »Je pa davi slanca pa-la«, b) »Luna sije«, c) »Bratci veseli vsi«, d) »Ljubca Povej«, e) »Škrjanček poje«, mešani zbori. 4. Ant. Lajovic: »Gozdna samota«, ženski zbor s spremljevanjem gla-sovirja. 5. St Mokranjac: a) Srbske narodne pesmi .iz Ohrida, b) Srbske narodne resmi iz Kosova. Pri klavirju.g. Ciril.Eržen. Cene : (.—III. vrste a 2 K, IV—VI. vrste a 1 K 50 vin., VII—X. vrste a 1 K. Stojišča a 60 vin. . Za Narodni muzej so .darovali; G. Krnil Škarabot, učiteljiščnik II. t., knjigo /godbe sv. pisma; g. Vlad. Vodopivec, učiteljiščnik II. t., knjigo Majhine ;perpo-vedvanja: L. I. Tomažič, učiteljiščnik L t., knjigo Mir Vam bodi in 1 ital. knjigo; gg. dijaki na učit. pripravnici v Gorici 5 novcev, 1 medaljo in 1 ostrogo; g. Pečenko, kavarnar v Gorici, 2 denarja; G. Avg. Hrovat v Gorici 2 srebrna in 5 bakrenih novcev; g. Rozman, strojevodja v Gorici, 2 rimska novca; g. Št. Segala iz Kanala, 1 srebrn in 3 bakrene novce; g. Alojz Vovk iz Oseka 1 srebrn denar; g. Pamir Fajgelj iz Gorice 2 srebrna in 2 bakrena novca. — Odbor. Telovadni nastop goriškega dijaštva v soboto 23. maja 1914. v dvorani Trgov-' skega doma. — V soboto je izšel v »Soči« članek, ki je naznanil, da prirede goriški 1 srednješolci tudi letos svoj javni telovadni nastop v Trgovskem domu. Vsi, ki so bili navzoči pri vseh treh, ali pa vsaj pri.enem prejšnjih nastopov, so se razveselili ob tej novici. Zopet pokaže naša mladina, naš (PRILOŽNOST ZA BINKOSTI¦¦'¦!¦! Gorica - lniGH & G - Raštelj šl. 16. Velika konfekcijska zalega za gospe, gospode, deklice in dečke po izvanredno 4 BFSff! bluz iz krepona in drugega moder- Vrsta j I. H. in. IV. Kron V 4'50 5*50 iO*— 13-— v raznih barvah po K 8-50. Hafle (za dom) po K 6-50 in 8'-; Obfefte za tjosp. In mladeniče po cenah, ki se ne straše konkurence. Za gospode: Vrsta: I. II. III. IV. V. VI. VII. Kron: 25-- 30-- 35;- 40-- 45-- 50-- *60-~ Za mladenfCe: Vrsta: I. II. , m. IV. V. VI. Kron: 12'— 18-— 22.— 25'- 28'— 32*-~ Oblekce s* deMtce lis dečfce od 3. do 10, leta v izvanredno veliki izberi iz volne, vezene in panama, lepo okrašene s čipkami po jako nizkih cenah: Vrsta: I. II. m. IV. V. VI. VII. fCroft: 4-~ 5- —'.S'-— 10« -? 12v— 14*— 16;— Pri naročilu teh' obleke zadostuje navesti starost, Po želji se pošlje tudi izbera teh obleke franko po pošti. Poitretba foCna. Platnene obleke, lopICe »Hlpagai", oblelie za Iport, perilu, kr«0«te Itd. Itd. VU«A a, Cs - Gorica, Rasteij št, \o, up in naš ponos, kakšno je bilo njeno delo v dobi enega leta. Pokaže vaje, s katerimi bi je urila telo, hoteč narediti iz slabotrieža krepkega mladeniča, kipečega zdravja in | telesne lepote; Kaloskagathos (telesno lep j in duševno silen) je bil pri vsem delu cilj j naše mladine. Zato je pa tudi sveta dol- i žnost našega občinstva, da se te prireditve udeteŽfcv^B^včjjj^^ nim obiskom pokaže občinast"vo^Vote*ž%-»^ nimanje za učečo se mladež in videlo bo edino pravilno pojmovano narodnost, ft a- , rodnost dela brez vsakih praznih besed. Z obilnim obiskom bo,itu^pripojrio-•. glo slavno občinstvo k dobremu gmotne- ' mu uspehu, kajti čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji«. ¦ - -i Vspored je ta-le: 1. Nastop malih: a) proste vaje, b) skupine. 2. Člani: orodna telovadba. 3. Člani: proste vaje. 4. Vrsta izbranih telovadcev na bradlji. 5. Vaje va-diteljskega zbora z batonom. 6. Zaključna skupina. Sodeluje orkester tukajšnjih uči-teljiščnikov. ' Vstopnina: Fotelji 2 K 50 vin. Sedeži I. Vrste 2 K, ostali 1 K 50 vin. Balkonski sedeži 2 K. Galerija 1 K. Stojišča 60 vin., dijaki in dijakinje 40 vinarjev. Goriški občinski svet bo imel danes zvečer ob 6. uri sejo. Na dnevnem redu je med drugim ponovno glasovanje o pokritju troškov za novo dekliško Šolo. v ulici Sv. Klare, prispevek za leto 1914.. kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti, prispevek društva za podporo revnih •učencev-, po,-višek pristojbin za bolnice v ženski mestni bolnišnici, račun zaloga za preskrbo mesta.z vodo itd. O novi bolniški blagajni v Gorici, katero bi radi ustanovili Italijani za zvezo svojih obrtnih zadrug, so prišle v svet neke vesti, po katerih se da soditi, da Italijani dosežejo tako novo bolniško blagajno ter oslabijo sedanjo okrajno bolniško blagajno v Gorici. Na to pripominjamo,, da so se hoteli loč ti naši gorski sodni okraji od bolniške blagajne v Gorici pa je vlada vselej varovala obstoječo okrajno bolniško blagajno ter na uloge še odgovarjali ni. Umevno, da mora istotako postopati z drugJmi ulogami, ako hoče res varovati okrajno bolniško blagajno. Z razmerami v tej blagajni, ki je v ^rokah socialnih demokratov, sicer ne moremo biti zadovoljni, ali upamo, da se spremenijo; vsekakor pa ni umestna nova italijanska bolniška blagajna. Na poklicanem mestu na slovenski strani se je o stvari že razpravljalo in storilo primerne sklepe. Posebno srečo s pošto ima slovenski trgovec g. Zimic v Desklah. Če on odda kako pošiljatev, s točnim naslovom, gre kdo ve kam drugam samo ne v določeni kraj, če ima dobiti pismo, roma to pismo okoli po sveti, precej časa, predno mu pride v roke. V Brežci v Istri blizu Opatije je bilo oddano pismo s čisto razločnim in točnim naslovom na g. Zimica v Desklah (bilo je neko naročilo), oddano je bilo 27. aprila, dobil pa.je to pfsnro^šele dne 1.5. maja, ker se je ta čas vozilo malce po morju z ladjo »Kronprinz AVilhelm« N. D. L. in ie utisn-jen na pismo tudi poštni pečat See-post Bremen-Newjork 5.' 5. Torej na nemški ladji so razumeli, da pismo ni za Ameriko, zato so je vrnili v Avstrijo, v Istri pa niso vedeli za Goriško deželo. Svoj čas smo poročali, da je romala neka pošiljatev Zimičeva iz Deskel v Lindar v Istri 13 dni, pozneje je pa rabila pošiljatev v isti kra|Le!p 27 <|ni. Mpž je trgovec, razpošilja siri pa ima vedno take sitnosti in škodo! Poštno ravnatelistvo naj preišče to stvar in .napravi red! Čas je zadnji. O dečku Josipu Guštinu iz Solkana smo poročali, da je padel in si zlomil roko, vsled česar so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico k usmiljenim bratom. Njegov oče nam je na to poveda' to-le: Deček je bil tri dni v bolnišnici nič obvezan, češ da ni bolan, da nima roke zlomljene. On je moral otroka vzeti iz bolnišnice, ali ker je vedel, da ima deček desno roko v gornjem delu zlomljeno, je peljal dečka v žensko bolnišnico, kjer so v nedeljo konštatirali, da ima deček zlomljeno roko in so mu jo takoj obvezali. Komentarja ne pišemo nobenega. Nova društva. — C. kr. namestništvo je zadnje dni potrdilo pravila teh novih društev: Slovensko čebelarsko društvo za Goriško v Gorici, Zveza slovenskih športnih društev v Gorici, .Strelsko društ-^^^z^QČiia..S.trelsJ.Zarji« za enkrat mislijo, da »Soča« hujska proti socialni demokraciji! Še dva dni presledka. — Danes in jutri se igra še krajša moderna drama, od 21. dalje pa začne Central-Bio s predstavljanjem največjega barvanega filma »Kristusovo življenje .in smrt«. Ves ta film je izdelan v krajih, kjer je živel, deloval, učil, trpel in umrl naš Gospod Jezus Kristus. Predstavlja se njegovo rojstvo, njegova otroška leta, čudeži v sv. deželi, nazadnje trpljenje in smrt na gori Kalvariji. Film je po svoji vzvišeni vsebini nedosegljiv, po svoji tehnični izvedbi pomeni ta film vrhunec kinematografskega znanja. Meščani in deželani naj si ogledajo ta film, odraš-čeni in otroci bodo enako zadovoljni. Posebno šolska mladina ne sme zamuditi te krasne prilike, ki se nudi le redko. . Vojaška godba, ki bode v nedeljo 24. t. m. spremljevala omenjeni film, ima na vsporedu cerkvene točke neumrljivih skladateljev; med točkami tudi slavno znani »Miserere«. Po vsem navedenem je razvidno, da nam bode »Central-Bio« nudil v kratkem izvanredni užitek. Osumljen špionaže. — 21 letni kovač .los. Gasparazzo iz Verone, bivajoč v Gorici, je bil aretiran, ker je osumljen špionaže. — Za renjikole bo potreba počasi naoraviti posebno sodnijo, toliko posla je vedno s temi sumljivimi elementi! Učitelja Troho v Lokovcu je napadel nekdo s »fovčem« ter mu prerezal obleko čez roko in prsi; ranil ga je pri tem precej močno po roki in prsih, tako da je moral priti .takoj v Gorico k usmiljenim bratom po zdravniško pomoč. Baje ga je ranil neki mlad fant, Pisk po imenu. Na glavi se je močno poškodoval 11-letni deček Emil Širok iz Grgarja, ko je padel z drevesa. Prenesli so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom. Padel je zidar Štefan Luznik z višine 3 m ter dobil poškodbe na desni nogi. Zdravi se pri usmiljenih bratih. Vojaška suknja ne diši Martinu Matjažu nekje blizu Celja doma. Hotel jo je-popihati v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti.., Do Krmina je prišel srečno," dalie rta ne; kajti tu so ga prijeli redarji. . Neki kolesar je povozil v Pierisu 75-; letnega Jos. Furlana, ki je močno poškodovan. Pripeljali so ga v goriško bolniš-" nico. V pretepu je bii ranjen R. Faganelj iz Mirna. Zlomljeno ima tudi jedno rebro. Radi goljufije je bil pozvan pred sodnijo Jos. Mohorič, 45 let star, ker je znal izvabiti iz raznih strank »na račun tvrdke Jelene« razne svote. Mohorič je obsojen na 11 mesecev težke ječe. Aretirali so 28-letnega Jos. Batiča, ker je ukradel v uradu »Tridentske Ban- ke« v Gorici denarnico, ki je pa bila prazna; denarnico je prodal. Lepo se čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Ljubljani, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo! Razgledni vozovi* k4*vozijo- med Ro-gaško-Slatino in Poličanami. Od prvega junija naprej vsak dan odhod iz postaje Poličane (juž. žel.) 3.20 pop., cena K 3. Iz postaje Krapina fogr. juž. žel.) odh. 10.15. predp., cena K 5. Za prtljago po tarifu. DOPISI. Iz Deskel. — (Radi dote.) Dva brata Jurij in Fran Matevžič sta se pravdala radi dote. Te dni so aretirali v Šempetru na Krasu Frana Matevžiča, ker je osumljen, da je on porezal svojemu bratu okoli 150 trt in požagal nekaj drevja. Rezanje trt! Doslej se med Slovenci še ni culo o tem! Pevsko in bralno društvo »Zora« v Bukovici priredi v nedeljo 24. maja 1.1. pomladansko veselico v prostorih g. Josipa Kebra. Začetek ob 31/2 pop. Na vsporedu }c: Ipavec »Pozdrav Gorenjski!« poje mešan zbor, godba, Aljaž: Dneva nam pripelji žar! poje moški zbor, godba, šaloigra »Anarhist«, ples. V slučaju slabega vremena 24. t. m. se prenese veselica na dan 7. junija. K obilni udeležbi vabi odbor. Fantovski ples se vrši v Dobravijah, v nedeljo, dne 24. t. m. Gospodarske vesti. Črešenj je bilo lani na izvoznem trgu v Gorici 12.419 kvintalov za K 792.811. Čebelarsko društvo za Goriško. — Vabimo vse čebelarje goriške dežele, da se vdeleže na binkoštni pondeljek, dne 1. junija t. 1. ustanovnega občnega zbora, ki se vrši omenjenega dne ob 10. uri pred-poldne v Gorici v gostilni pri »Jelenu«. Pridite vsi čebelarji na shod, da si u-stanovimo lastno deželno društvo po zgledu Kranjske. Štajerske in Koroške. — Josip Rakovšček, Frančišek Kašca. ; Kmetijske stvari. — Na deželnem odboru v Gorici je bilo danes posvetovanje o izvajanju zakona glede pokončevanja gosenic. Prisostvoval je tudi svetnik Pantz i Dunaja. Veliki izvoz iz Avstrije v Albanijo. — V prvem četrtletju je znašal izvoz iz Avstrije v Albanijo 370.000 K. Od tega je bilo 270.000 K kovanega denarja, za 50.000 K piva in 30,000 K razne robe. V Albanijo bo izvažala Ttalija in Nemčija, Avstrija je poklicana v glavnem, da dobro redi Albanijo. Saj imamo, le dajmo! Ogromna insolvenca v Parizu. — Denarni zavod v Parizu Neufville et Compa-gnie je zaoadel insolvenci. Pasiva znašajo 15 milijonov frankov. Najvfičia oodjetia v Nemčiii in Av-ftriii. — Podjetji z glavnico nad 100 milijonov ie v Nemčiji 10. Od teh je 8 bank. 4 rudokoDna podietja, 3 transportne družbe in 3 industrijama podjetja. Največje podjetje je Diskontogesellschaft z glavnico 300 milijonov mark. V Avstro-Ogrski je vsega skuoaj 6 podjetji z glavnico nad 100 milijonov K. največje je Avstro-ogrska banka s kapitalom 180 milijonov. Dornbergu. Aranžma zleta je prevzelo društvo »Dornberg«. Telovadni vzpored se naznani pravočasno. Bratska in narodna društva upoštevajte ta dan in ne prirejajte svojih prireditev. Celodnevni pešizlet H. okrožja Goriške sokolske župe se je vršil v nedeljo in sicer tako kot se spodobi za mlade in čile Sokole, ki se ne vstrašijo tudi največjih strmin. Izleta se je udeležilo v kroju okoli 40 bratov, par bratov je bilo v navadnih oblekah. Izlet se je vršil iz Gorice po novo zaznamovani poti Slov. plan. društva na Trnovo, od tam čez Lokve na Čepo-van. Tu je bil obed, nakar so odšli Sokoli po novi vojaški poti ob krasni dolini Idrijce v Sv. Uicijo, kamor so prišli ob. 6V2 zvečer. Po kratkem odpočitku so se nato vrnili Sokoli z vlakom v Gorico, kjer so v štiristopih odkorakali pred telovadnico. Razne vesti. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov je praznovalo v nedeljo v Trstu petletnico svojega uspešnega delovanja za enakopravnost slovenskih železniških uradnikov in za njih gospodarski dobrobit. Občni zbor društva je bil zelo dobro obiskan, posetila sta občni zbor tudi državna poslanca dr. Gregorin in dr. Rvbar, ki je imel znamenit govor o narodno-obrambnem delu. Članov ima sedaj društvo 345, društveno premoženje pa znaša 5564 K, pač najlepši dokaz intenzivnega dela. Koncem občnega zbora, ki ga je vodil g. Černigoj, so bile sprejete resolucije proti Volksratovemu paŠevanju, za slovenske pravice in resolucije, v katerih se poživljajo slovenski poslanci in slovenske občine, da se zavzamejo za brambo slovenskih pravic na železnicah. Tatvina na poštnem vozu v Pazlnu. Razpis nagrad. — Dne 9. decembra 1913. je zločinska roka s ponarejenim ključem nepaženo odprla poštni voz med vožnjo iz Pazina na tamošnji kolodvor in iz njega ukradla denarne pošiljke v skupnem znesku 15.000 K. Razpisuje se nagrada K 200 za onega, ki ujame na tem ropu osumljenega Karla Stiglicha; nadalje za onega, .ki. pripomore poštni upravi do vsega ali delnega zneska ukradenega denarja nagrada 10% rešenega denarja. Poštna uprava si pridržuje pravico, da porazdeli ti nagradi po lastnem preudarku ter izključuje v tem oziru vsako pravno pot. Padel je zrakoplovec Ubejko, kakor poročajo iz Petrograda, ter dobil pri pad- I cu močne poškodbe, katerim najbrže podleže. Trije gledalci so precej ranjeni. ) Vojak 97. pešpolka utonil v Savi. — S Hrvaškega poročajo, da imajo neki ocU delki 97. pešpolka vaje na Savi. Dva vojaka sta peljala v čolnu pesek. Čoln se je prevrnil, en vojak se je reši! s plavanjem, drugi, Blaž Kocjan, je pa utonil. Prvi Avstrijec a la Pegoud. — Splitski-aviatik Buiimbašič je v nedeljo kot prvi Avstrijec izvajal polete a la Pegoud. Sokolski vestnik. HI. okrožje »Goriške' Sokolske Župe«. — Opozarja se, vsa bratska društva združena v tem okrožju na pešizlet kateri se vrši v nedeljo 24. t. m. Zbirališče je v Dornbergu na Križadi točno ob 9 uri zjutraj, odkoder odkorakamo mimo Železnih vrat, na Trstelj, Temnico, Kostanjevico čez Renski vrh v Volčjodrago tam pozdrav in razhod.'Bratski odbori naznanite pravočasno Vašemu članstvu in skrbite da bode udeležba čim večja; priti je v sokol-skem kroju. Objednem se naznanja, da je določen letošnji okrožni nastop na 21. junija v Steckenpferd Illfjno mlečnafo milo o* tvrdke Bergmann & Co., Tetschen na !$}, ostane nedosegljivo proj in slej v svoji nJSn-kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To sprionjejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Za birmo! priporoča se: tvrdka Ivancič & Kurinčio GOBICA Gosposka ulica št JUbj V zalogi ima krasno blago ,&fai in dečke. — Velika izber pajčolanox,~ .svil^ut trakov, rokavic,., .aiogayiicL umetnij cvetlic itd. „ 1 UiorcipoJJrintiKoitt. V pondeljek 1. junija 1914, drugi binkoštni praznik liri WF se vrše v Sesljanu VLLIlVIv u9in Glliaoq v korist Mrdečemu križu" skupin* III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1914. »Slovenska Sokolska Zveza« razpošiljala je na svoja društva sledeče pozive: Slovenskemu Sokolstvu! Bratje in sestre! Kličemo Vas na naš tretji vsesokolski: zlet v beli naši Ljubljani ob dneh 15., 16. in 17. avgusta 1914. Kličemo Vas na velike dni čina, pre-mišijenega in natančnega, krepkega in izdatnega čina: pokaže naj uspehe sokolske-ga dela Vašega izza celih deset let, kar jih ie preteklo od zadnjega našega vsesokolskega zleta; pokaže naj, da nismo spali in rok držali križema, akotudi nismo mogli že prej, o delu krajšega časa, položiti skupni račun svojemu delodajalcu, narodu slovenskemu.. Vsesokolski zlet ne more biti delo samo predsedstva Slovenske Sokolske Zveze in zletnih odsekov. Vse sokolske župe in vsa sokolska društva morajo po vseh svojih močeh in 2 vsem svojim številom prispevati, da naš zlet doseže največji nam sploh možni uspeh- Vsesokolski zlet mora biti v en edin mogočen čin združeno delo vseh slovenskih Sokolov in vseh slovenskih Sokolicl V velikih javnih nastopih nam bo pokazati napredke in uspehe našega dela za povzdigo telesne in nravstvene moči slovenskega naroda. Zgled, velik in sijajen, navdušen in navdušujoč zgled mora biti nas nastop, da ž njim pritegnemo novih bratov in sestra v sokolski naš krog, da zvišamo zaupanje naroda v nas, da razorožimo naše nasprotnike. Zatorej ne gubite nobenega dne, da se do najvišje, vsakemu sploh možne mere izpopolnite za nastop ob sl&vnostnih dneh. Bodi na vadišču, bodi pri izprevodu, naj se na vsakem posamezniku kar najlepše izpričajo vrline, ki jih ima Sokolstvo vzgajati na telesu in na duhu. Zlasti pa Pokažite vsi dovršeno discipliniranost in samozatajo povsodi, v vrstah, pa prav tako zunaj njih! Neumorno skrb in trud posvečajte Pripravi za vse vaje, posebno pa za proste vaje: one so najvažnejše merilo splošne sokolske izurjenosti in discipliniranosti, pa Poglavitna točka v sporedu javne telovadbe. Slavnostni izprevod pokaže pred še širjimi krogi število in kakovost našo. Maj . bi bilo število kar največje in kakovost kar najbolj dovršena! Zategadelj zbirajte vse članstvo kar najmarljiveje k redovnim vajam! Udeležba starejših bratov poda izprevodu poseben pomen ob tem zletu, ki je obenem širja proslava petdesetletnega obstoja slovenskega Sokolstva. Njih nastop nam pokaže, da tudi starejše brate še vedno navdušuje in pomlaja večno mlada misel sokolska! Skrbite v pravem času za čedne in brezhibne kroje, telovadne in zletne. Pravilnost in žalost oprave dvigneta zletov vnanji učinek. Bjidite povsodi zanimanje za zlet, tudi zunaj sokolskih krogov, ter pridobivajte zanj moralne in gmotne podpore, da zlet - »spe tudi v gospodarskem oziru docela/ Vestno in natančno izpolnujte ob pripravah in ob zletu samem vsa navodila zlet' nega vodstva, da olajšate voditev in omogočite točno izvršitev velikega našega dela! Kvišku na podvojeno delo! Na svidenje ob zletu! Na zdar! Predsedništvo Slovenske Sokolske Zveze« Odgovorni urednik tn izdafttdj Ivan Kavči L v Oorfd. tiska: »Go»3fca Tisk*«*« A. Oabrš&k (odgov. J. FabL«)- Zalaga: prniba z* izdajanje listov »Sofa« in »Primorec«. PP^SiiiSv-Sjinip. SarsaparlljaBg4*l^| eompoB. tBI ČUtll« irvl. Steklenic« K 360 in 7 SO. ^H Sifjro-Liniment. SSSN I Btttftl« K. Nadomestilo za sidroPaln-F.xpeHer. SukU0»'«i K -tO. 4 O. 2.-. Sidro - Žvepleno - mazilo. ZA L Dobi ¦* »k«« y v*aki «i"»tijki »•• l>» 4iri'Mui Dr. Bicbter-Jcvi apoteki flpri zlatem levir', Praga •- Elizabcthstrasu« 5 urške srečke! S žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih i 400.000, 4M.O00, 400-000, 200,000, 200.000, 200,000. gp^r- Vsaka sre«ua mora zadeti- -%(B PoZOr! Prihodnje žrebanje: Pozor! Mesečni obrok 6 kron. lg8_3 Pojasnila dajo iu naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega, oddelka Češke iitdnsti-ijalne banke v Pragi, Ljnbliana. Naslov za pisma: Sretkouno zastopstvo, UuMlan 5. Reservni fond: K 126.O14b'60 Vplačani deleži: K 48.043 i r i i. Zadružnikov : 1707» Goriška ljudska posojilnica" / ^».ff-tfaraždiiiskc Toplice («<»*)- ŽelezniSka m poštna postaja, telefon, b«C7. Novo zdravilišče as električno razssve «a v». Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom -f 58° C. jako priporočljivo proti protinu, reutnatizrnn, isctiias Itd Zdravljenje z pitno vodo pri Meznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih, lojnih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopel5. — zdravljenje potom gorkejja zraka. — Odprto celo leto. — Moderna oprema.. —- Itfovi boteli. — Krasna okolica,, — Vojaška godfoa. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. J. Iioiert, R esna ženitev. Tempel Stjri iu>«a « oktl&o oerljlkovo kislino. PospcSuJe probfcvo Žilo koncentriran modloln*-Itn vr«l»o, Mlporoflljlv »ri kTooianomŽelodJnsmlJiUrtt, Bsapttju. Brlfhtovlb le«5^ vtanrtnik oteklinah. Jetrni trdim, elatlol, 8novol*m8M-klh boleznih, kaUrih dlhU« nih organov. Zdravilen vrtite injvečji viabint tvoj« vrttf. Zijati upojaben pri kroničnem «e-vesnesi katuru, <*atlpa«Pt žol&nih kamenih, tolSSlol trg&nju, aladkovni bolemil. LZaloga-J Šappenhofer - Gorica., Mali oglasi aa]man]§» prntojblna. stane 80 »in. Uo Je oglu ¦ 0bsetnejil se raeuna ta vsako besedo S vin. ! na]prlpravne]le laserlranje «a trooTce in obrtnike. Koliko JiiamnjSih trgotMv in otartnfrof v OotM, k(t»rlb na nlbfi* «»• «">"»•• k« Jlkjtr w »iw»ilrif ^----------*•— Lfi Proda »s mala hiša z vrtom, fei »ma mnogo ,,,,»« 0>5 sadnega drevja v 8t. Petru pn Gorici. — Natančneje se izve istotani st. 30j. la^zL-_____________.________-______________— Intnliflantllft tuJa gospica, prijazne žunaj-iniBilljBnifia, nostl bi korispondirala s zna-čajnin- gospodom. — Prijazne ponudbena nliiila 18", poštno ležeče — Gor»ca_„_iž2zi nJri^^mebl^uirsoba z dvoma posteljema UOUd MJ v lepi legi v Gorici. - Istotam se - nroda tudi voziftek kojega lahko rabi kak bolnik* ki ne more hoditi. — Naslov pove naše uprav- ništvo. ________._J2L.—L_ ^jrr~7hTnjj^^^ italyanseine ReSnO SlfllJU ia nemSMne v govoru m pisav se Izobrazi aa strokovno uCitcljico m dobi-takoj mesto. - Ponudbe na prvo avstr. konces. rezaSko Šolo Gregor Sattlet, Celovec, Heuplatz 18. i.-Jo—? : Edina primorska tovarna dvokoles : »TRIBUNA«----------------— Gorica, Tržaška uU 26- prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in .kmetijskih strojev, gramofonov* orke-stvijonov i. t. d. " *^ F. BATJEL -^ GORICA Stolna ulica št. 2-4. prodaja na otroke. Cenik' fraako, GHavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Raste!} 3. Zaloga usnja. Mladenič z veieposestvom se želi seznaniti z dobrodušno gospodično, ki ima veselje do kmetskega gospodinjstva. Pisma pod šifro: „Ljubezen sreče" na upravništvo lista. 121-5 Adolf Urhaiicič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, ? kateri seče meso prve trst« in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica ]e moderno in bigienlčno opremljena. Ia zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom.: s '•: Zvečer lahko postreže strankam, ato ie zglase na dom v iiU hlii I. nadstropje, Marolfllte se tta ,SoLb" m „Pritn»rca^ ! smaiiiaii postaja juž. žel. zaCetek sezone prvega maja ,— P—_ B ¦ Najbolj zdravilno radioaktivne Akrato ¦ I toplico Štajerskega S*-5 do 37-0--gradov C, ¦ ¦-uCinkujo liakor Gastoin.Teplitz, Pfaf ter ^ ^| proti protinu. revmatitmu ženskim >& živCttim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam Mila, •podaljšku klima. — Moderni konfort — Stanovanje po ceni. Zvezo bvzovlakoviz Dunaja 8, iz Trsta o. iz Ikidapešta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališka RiSmerbad na Štajerskem. Kupujte samo dvokoiesa ^GerlCC*' in 9fHlleiiaM« ki so najboljši francoski sistem in najtrpežriejše vrste bodifi za navadno rabo ali za dirke, ' • J^P tiadejsi z« vgako hi§o. Isti služijo za vsakc- vr^o^^iTanjela^M^Siije* (vezenje); Stroj teče brezStramo in ie^jako-trpežen-PuSke, samokres«*, slamoreznice^in vse v to stroko spadajoče prednaetu se dobi po to-| ? *" varaiSki eetji pri tvrdki Kerševani & Čuk mWK na SteliniB trmi it. fl. CORICA. |