OBRAMBOSLOVJE
Maja GARB'	izvirni
znanstven!
ČLANEK
PROBLEMI DEMOKRATIZACIJE RAZMERIJ MED VOJSKO IN CIVILNO OBLASTJO V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Povzetek. Proces demokratizacije nekdanjih evropskih socialističnih driav zahteva spremembe tut vseh dmibenih področjih, tako tudi na področja civilno-voja.ikih razmerij Ob spremembah se pojavljajo nuli Številne nepravilnosti in težaiv, ki ufmčasnjnjejo začete procese in jih včasih celo /Mstavljajo pod vpraiaj V prispevku so na kratko prcdstat>-Ijeni najizrazitejši problemi demokratizacije razmerij med vojsko in not>o oblastjo v državah srednje in vzhodne Evrope: problemi samega uveljavljanja demokratičnega civilnega nadzora (problem zakonodaje m nosilcev nadzora), problemi opredeljevanja lojalnosti vojske, problemi civilizacije obrambnih ministrstev, težave s financiranjem, problemi v zvezi s t i depolitizacijo vojske, kadrovske težave, problemi s strokovnimi voJaSkimi združenji in v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti obrambne politike Ključni pojmi citrilno-voJiiSka razmerja, držatv na prehodu. Srednja in Vzhodna Eitropa. demokratizacija, depolitizacija vojske
S procesom demokratizacije evropskih tiržav s socialističnim političnim sistemom so morale te t. i. države na prehodu ali nove demokracije, ki so ali ostale v starih mejah ali pa so se kot akterji v mednarodni skupnosti oblikovale povsem na novo, vnesli precej novosti v svoje politične ter s tem tudi \-arnostne in obrambne sisteme. Spremenilo se je razmerje med vojaSkimi in civilnimi strukturami obrambnega si.siema, delo v sistemu je po.stalo javno (L I. transparentnosi), spremenilo se je izobraževanje kadrov (Se zlasti za oborožene sile), v obrambni |K>litikl držav jc začela eno najpomembnejših vlog igrati mednarodna skupnost, skladno s tem so se morale spremeniti obrambne doktrine drž.av (pred demokratizacijo so imele precej bolj ofenziven zjiačaj - vkolikor sploh lahko govorimo o obrambnih doktrinah posameznih držav (članice VarS:ivskega sporazuma namreč nLso same odločale o zadevali svoje nacionalne varnosti in obrambe). Prilagajanje obrambnih si.stemov drž.av na prehodu mora zadostili postavkam demokratičnega sistema. obenem pa upoStevati tudi vse spremembe v mednarodni .skupriosll, med katerimi jc ena najaktualnejših oblikovan|e enotnega sistema varnosti v Evropi. Pri
• Maja <iatb. imaniika za podmijt obmmbotkuia na HikulUlI za druihrn» i<ede v t/uhlfani
ic| nalogi želijo soclclov-.itl iiidi ciržavx> na prehodu, vendar zaenkrat predstavljajo Se dokaj nestabilno okolje s Številnimi notranjimi konllikti in potencialnimi med-naroclnln)i spori (zunanji in notranji konflikti držav na prehodu zlasti izhajajo iz nereSenih nacionalnih, pa tudi ozemeljskih vpraSanj - npr napetosti med Poljsko in Litvo, ki segajo do poljske okupacije dela Litve v prvi svetovni vojni, razmerja pa Se poslabšuje obravnavanje poljske manjSine v Litvi, problem nemSke manjSine na CeSkem in zahteve Nemčije po o<tSkodnini za iz^ljene sutletske .Nemce, napetosti meti Madžjrsko in SlovaSko z;iradi skupnega projekta jezu na Donavi. zahte\'e madžarskih manjSin v sosednjih drž^av.ih po avtonomiji, ki jih Madžarska podpira. nereSena vpraSanja meje meti Slovenijo in MrvaSko itd.)*
IX-mokratizacija sistema zahteva demokratične spremembe na vseh družbenih p<x1ročjih. tako tudi na potlrf>čju civilntvvojaSkih razmerij.' Politični sistem kljub tržni ekonomiji. |>rincipu enakih možnostih za vse itd. ne bo demokratičen, če poleg ostalega ne bo uiesničen tudi civilni in pretlvsem demokratični nadzor nad oboroženimi silami*, ki je ena temeljnih značilnosti civilno-vojaSkih razmerij v demokratičnih sistemih. Toda opredelitev demokratičnih civilno-^jaSkih razmerij oziroma standardov ali pogojev demokratičnih civilnt>-voiaSkih razmerij, ki bi jih z;i lasten demokratičen razvoj morale razvijati tudi države na prchtxlu, je težka naloga. Smernice, kakSni naj ti fxlnosi bodo, nekdanjim socialističnim državam dajejo tudi v mednartnlnih integracijah, kamor si te države prizadevajo vključiti. Tako je npr Nato razvil nekatere standarde za Širitev oziroma vključevanje ntjvih tlržav v članstvo, meti drugim tudi s področja civilnt>-vcij:iSkih razmerij NanaSajo se na zagtMavljanje učinkf>vitega civilnega demokratičnega nad7.ora nad oboroženimi silami in jih je mogoče strniti v .Štiri skupine (Simon 1996, 289-292):
-	jasna zakotvska razmejitev pristojnosti predsednika države in vlade (predsednika vlade in t>brambnega ministra),
-	znatna vloga parlamenta pri obrambni zakon<xiaji ter parlamentarni nadzor nad obrambnim proračunom in obrambno porabo,
-	vlatini nailzor voj.ske (predvsem generalStaba in vojoSkih poveljnikov) prek civilnega obrambnega minlstrst\'a in
-	restavracija ugleda vojske in zaupanja v oborožerte sile.
NaSteti pt>goji demokratičnih civilntvvojaSkih razmerij (ki pa se nanaSajo le na političnt>-voj;tSki del teh razmerij) predvsem izhajajo iz .skupnih izkuSenj držav, ki pripadajo evroatlantski skupnosti in prcdsta\-lja|o pomemben vidik zahodne poli-
' IVi" o rlDiCiiIh lil aiemelptlh irimnJi drlav >ki pnhiidu r Sndnfl In Vdmdnt hUrt^ r »iigajskl I99X l)nH VJ04. Oniri' t79i
' Oillmu^ifaHkti mrmerja/imtonr^k^ lakn inditautr tm trst nfbrm v Sndnfi firn/n (Sitmeihlnti 1996. V
' tz/Ktuaiijanff polrvbr fm raztvfu tinlitrna nadiom nad abonimlmi stlami v »rUanph MKlah-aUnih drtafoh v Huril» nesmiselno, up so bile armade soaahstlinik driav podirtnie zelo otiremu nadzoru (Ullne fladafiiCe fntrii/e (fiarHJkraoki nadzt^r nad obomietnmi silami) IJaites mtirafo aitlnl nadzor iztn/ull druge insIlliKl/e ktl nekoC. mzii/atl pa morafo iiidl iumt mehanizme tlifinega nadzrtm (iilir Javtiasi obmmhnih zadef. cliilnl obrambni mintaer. primerne iMlie nadzora demokratično rao-(rrtilA Inslllucl/ nad obrambnim podrmfem ■ med natiapelnejilmi ft ttadsor flnanenih sredstev za obrambo Ipd ) namrun nekdanje fmhtiine Indnkmnacije In mreie piMICnIli kadrov r r/bomienlli ulah ter CUinslva vnfttikrjin osebja v "prati'potuUni tiranki
tične kuliure, ki se je scvecla dolgo razvijala. Poleg leh podobnosti in»ajo posamezne članice omenjene .skupnosti tudi veliko posebnosti v urejanju civilno-vojaikih razmerij, saj imajo vendarle različno zgodovino, kulturo in tako tudi vrsto posebnih institucij. Zakon.ska in politična ureditev civilno-vojaSkih razmerij je zalo tudi v teh državali precej raznolika (anglosaksonski model z močno civilnoad-mintstrativno komponento, nemški model s poudarjenimi človekovimi pravicami vojakov, švicarski model miličniške organiziranosti...). Nesmiselno bi bilo torej pričakovati, da bi države na prehodu razvijale enoten motlel civilno-vojaških razmerij, ki bi ga preprosto kopirale po kateri otl zahotlnih držav, še zla.sil pa ne gre pričakovati, da bi ga razvile v kIo kratkem času (povzeto po Joo 1996. 70). Lahko pa v praksi zaznamo, da zahodne držjve skušajo poučevati demokratizira-joče države v Srednji in Vziiodni Evropi, kako naj organizirajo politični sLstem in njegove ix>dsLsteme ter tako tudi področje odnosov med oblastjo in vojsko - seveda po vzoru držjv učiteljic. Pomoč, tako finančna kot strokovna, je drž;ivam na prehodu goto\x} dobrodošla, vendar, kot sem že omenila, morajo te države pri demokratizaciji upoštevati tudi la.sinc interese ter zgodovinske, kulturne in geopolitične posebnosti.
Potrebno je tudi u|x>.števati, da imajo države na prehodu dokaj različne notranje pogoje za proces deniokratizacije. Spremljajo jih težave starega sistema (npr. gospodarske - zadolženost, pomanjkanje tržišča), posledice osamosvojitvenih procesov (delitev premoženja, nerešeiu ozemeljska vprašanja s sosedami, nacionalizem, težave z manjšinami, problemi z vzpo.stavljanjem državne strukture) in drugi problemi - npr. socialni (npr brezposelnost, ki je med drugim tudi posledica zmanjšanja ali celo ustavitve proizvodnje v vojaške namene). Ob tem pa morajo te države novo varnostnoobrambno strukturo in politiko spreminjati in/ali vzpostavljati v skladu z mednarodnimi spremembami oziroma trendi: povezovanje držav na različnih področjih, novi načini reševanja sporov ter nove vloge oboroženih sil, posledice konca hladne vojne (kot npr zmanjševanje obsega oboroženih sil, zmanjševanje an«:nalov vojaške opreme itd.).
Proces demokratizacije je v nekdanjih socialističnih državah zahteval in zahteva številne dolgoročne spremembe v politični strukturi in oboroženih silah ter s tem tudi v civilno-vojaškili razmerjih. Bebler (1994, 28-29; .spremembe identificira tudi Bugajski 1993. 194-195) je zbral in posplošil spremembe, do katerih jc prišlo na področju civilno-vojaških mzmerij po začetkih demokratizacije socialističnih sistemov v Evropi konec osemdesetih let In navaja naslednje;
-	razpad povezanosti koniunistične partije in oboroženih sil,
-	razpustitev glavnih političnih teles,
-	radikalno spreminjanje ali odprava odgovornosti vojaških političnih častnikov,
-	razpustitev organizacij, komitejev in celk: komunistične partije v vojski in odprava vloge profesionalnih partijskih uradniktjv v oboroženih silah,
-	ustavitev partij,skcga in s partijo povezanega dela kot del uradnih aktiviKisti vojske, ki so ga plačevali davkoplačevalci.
-	odstranitev prcd.stavnikov vojske iz teles komunistične partije,
-	konec povezave meti političnimi (partijskimi) vojaškimi uslužbcncl, vojaško varno.stno službo, vojaškimi tožilci in vojaškim sodstvom.
-	ponovnn vzposiaviicv sistema vojaSkcga Šolstva in razpustitev vojaSkih (partijskih) političnih Sol.
-	mlprava monopola komunistične partije in drugih privilegijev v vojski.
-	dopuščanje vsem legalnim političnim strankam in združenjem, da pod enakimi pogoji pridobivajo svoje člane v vojski (ali pa prepoved članst\'a v katerikoli stranki za vse poklicne vojake),
-	prepoved članstva v političnih strankah nekaterim skupinam v rajski (častnikom v kadrovski in obveščevalni službi, tožilcem, sodnikom itd), da bi sc preprečil 'strankarski 1'avorizem" znotraj rajske,
-	opustitev u|x>nibe služenja rajaSkega roka kot sredstva za pridobivanje partijskega članstva in konec Indoktrinacije rajaSkcga osebja na osnovi partijske ideologije.
-	opustitev in prepoved vsakrSne diskriminacije znotraj vx)jske t»a politično-ideo-loSki podlagi (ki jc bilo opazno predvsem proti vernint in nekomunistom); v skladu s tem pa tudi spreminjanje kriterijev za vpLs v rajaSke iolc. za zaposlovanje in napredovanje v rajski.
-	obliko\~anje jasnih pravil za izločitev vojske kot iastiiticije iz politične tekme 7.;i oblxsi.
-	prepoved |x>sebnih razmerij med vojsko in katerokoli političiK> grupacijo.
-	jasna pcxlrejcnost vojske učinkovitemu parianientamemu nadzoru.
-	ponovna opredelitev razumesMiija vojaSkega profesionalizma in dopustitev politične aktivnosti profesionalnim vojakom zgolj kot njihovo pri\-atno zadevo, v prostem času in izven rajaSkih prostorov.
-	imenovanje cK-ilnih |K>litiko\- na položaje obrambnih ministrov skladno s programi političnega nevmešavanja.
Navedene spremembe oziroma ukrepe so izvedle oziroma jih izvajajo vse držaw na prehcxlu. vendar ne vse enako hitro, zlasti pa ne povsem brez težav. Večina leh ukre|x>v odgovarja žc predstavljenim pogojem, ki jih kot pomoč pri opredeljevanju učinkovitega civilnega nadz.ora nad oboroženimi silami n:ivaja Simon. Tcxla z;i njihovo uresničevanje je potrebna t. L zrela demokracija z razvitimi |x>liiičnimi iasiitucijami in razvito strateSko ali varnostno skupnostjo (le-ta vključuje parlamentarce, množične medije, intelektualce, .Študente, državne uradnike in sploSno javnost - vse, ki jih zanimajo obrambne in \'arnostne zadeve; Johnson 1995, 35. Mlnichev 1995, 50). ki jc za države na prehcxiu lahko le dolgoročen cilj. Problemi, ki jih vvčina drž.av na preh(xlu ima, sc pravi problemi v razmerjih med obla-stjo in voj.sko' (najizrazitejše pred.siavijam v nadaljevanju prispevka), jasno kažejo, da bo potrebno Se marsikaj storiti za uspeSen demokratičen razvoj držav v prihodnosti.
* Vpmpnku se ukvarjam /mnrftVM t UMim delom cutlmuvfmiklM mzmer^ k» te nanaUtJa mt ttjftko In poIltUno tlritun. mtmerje med tipsko m ctvthio drttibo /m puUam ob aiant
Uveljavljanje demcikratičnega nadzora nad vojsko
Kadar govorimo o civilno-vojaSkih razmerjih držav na prehodu pogosto slišimo. da jc ena ključnih nalog, ki jih je treba opraviti na tem področju, uveljavljanje civilnega nadzora nad oboroženimi silami. Dejstvo jc, da jc bila tudi v .socialističnih režimih vojska pod izredno strogim nadzx)rom, ki jc du.šil celo profesionalne zahteve N-ojaSke organizacije in njenega osebja. Razlika mc<l nadzorom, ki je bil uveljavljen v starem sistemu in nadzorom, ki ga drž;ive na prehodu uvajajo po vzoru zahodnih demokratičnih drž;iv, jc v nosilcih oziroma Izvajalcih nadzora. V evropskih socialističnih sistemih je nadzor iz\-ajala vladajoča komunistična partija Govorimo o partokratskem mo<lelu civilne prevlade, 'ki je nastal pod vpliiKim marksistične teorije o oboroženem ljudstvu ter teorije o iiodilni vlogi delavske fiar-tije I..J'	'997, HO). Za demokratični (zahodnoevropski in sever-
noameriški) lip civilno-vojaSkih razmerij pa jc značilna parlamentarna pre\lada nad voj-tSko oblastjo. 'Vodenje armade pripada vrhovni reprezentativni oblasti, torej predsedniku države (aH kralju), politične odločitve na področju innntsine politike sprejema parlament, vojafke oblasti pa trna jo samo izvrino nalogo' OcluSič 1997, 1.39).
Kljub takSni načelni razdelitvi pri.siojnosti v zwzi z nadziranjem vojske in lx)lj ali manj urejeno zakonodajo', pa imajo države na prchotlu z nizdeliivijo pristoj-no.sti velike probleme.
Izvajanje nove zakonotlajc o oboro?xrnih silah jc, počasno in težavno iz več razlogo\- Oohnson 1995, 31-32; deloma Bland 1995, I2I-122> v procesih so<lclujc-jo neizkušeni po.s;imezniki (dejstvo jc. kot ugotavljajo Številni pisci, da izku.šenj v preteklih desetletjih niti ni bilo mogoče pridobiti saj večina dežel nekdanjega .socialističnega tabora ni sama odločala o svt^i nacionalni varnosii, ampak Jc ubogala navodila vojaSkega in partij.skcga vrha Sovjetske z\xrzc), med novoiz\'oljcnlmi političnimi voditelji in visokimi ča.stnikl ki ne želijo izgubiti nekaterih privilegijev, ni zaupanja, voj:iSke zadeve pa Se vetlno obdaja tradicionalna skrivnostnost, ki otežuje dek) novi civilni oblxsti.
Problemi, ki so nastali zanidi nejasnih zakon.skih opredelitev prisiojno.sti glede obrantbnih zadev in nadzora nad oboroženimi silami, so v drž.avah na prehodu pogost pojav. Običajno je prihajalo In prihaja do iež.av zaradi nejasne razdelitve obListi oziroma pristojnosti meti predsednikom države in vlado. Kot vrho%'nl poveljnik oboroženih sil ima predsednik neposreden do.siop do najvi.Sjcga voja.Skcga poveljstva. Toda prcdsc<lniska otigovomosi jc bila v nekaterih primerih napačno razumljena in izkrivljena zaradi drugih političnih prioritet Najbolj znan primer napcto.sti med predsednikom drž;ivc in vlado pri izvajanju na<lzora nad oboroženimi silami jc Poljska, čeprav .so se napetosti pojavljale tudi v drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Szcmerkčnyi 1996, 8^10).
* VriuioiHajthlllmicrtifinfemanfa uuavr Iti taluiiiia' o iibmmbi zrlo dolgolni/eii. Ctpmvttft zdebt to nut luifpomembiitfiA natoff pn dfmoknuizitci/i cluhiont/aOih mzmenj liepim fta fe. Ha tftnjetl zakoni U nt dokazujejo, da to %tmn utrjene: urejeno motajo zadeve potekati tudi v /mku
Po volitvah leta 1991 je Poljska po genenilu Kolodziejczyku dobila prvega civilnega obrambnega ministm Jana Parysa, ki je slabi dve leti po imenovanju obtožil nekatere politike, tudi predsednika Lecha Walenso, da so iskali podporo pri vojski, da bi povečali moč predsednika. Parvs je po teh obtožbah moral odstopiti. Nova vlada 1992 je sprejela osrednjo vlogo predsednika v obrambni politiki (popoln nadzor nad obrambno politiko in možnost svetovanja v ostalih pomembnih rcsor-jih, tudi v zunanji politiki, je predsedniku dala tudi začasna, L 1. "mala ustava"), nov obrambni minister je imel podporo parlamenta in predsednika. Po volitviih 1993 jc levo orientirana koalicijska vlada najprej potrdila vlogo predsednika v obrambnih zadevah in z;i obrambnega ministra zopet postavila (tokrat v vlogi civilnega obrambnega ministra) u{x)kojenega generala Kolodzicjczyka. Kasneje pa jc prLSlo do zapletov. Vlada je namreč predlagala, da bi bil gencralštab podrejen obrambnemu ministru in ne predsedniku države. Predsednik se s takšno rešitvijo ni strinjal, na svojo stran je skušal pridobiti tudi vojsko in jc zahtc\'al odstavitev obrambnega ministra. Predsednik vlade, ki je prwtno ministra podpiral, ga jc vendarle odstavil (povzeto po Cottey 1995,52-55; Sarvaš 1995; Szcmerkényi 1996,8,12; Wiatr 1997,82-84).
Boj za moč med državnimi institucijami torej poteka tudi preko boja za pristojnosti glede nadzora nad voj.sko in na ta način slabi prizadevanja za demokratizacijo, kar .so nasprotujoče si strani v tem boju druga drugi tudi nenehno očitale.
Lojalnost vojske civilni oblasti
Ena bist^nih značilnosti vojaške profesijc in vojske same naj bi bila njena lojalnost drž;ivi. V evropskih socialističnih sistemih vojska kljub politizaciji, politični indoktrinaciji, socializaciji In privilegiranim življenskim standardom nikdar ni povsem podpirala .svojih političnih vocbtcv. Vendar pa so .sc javnost in nosilci relbrmističnih kJcj vandarle bali, da vojska nc bo dopustila, libcrali/acijc in demokratizacije;' navsezadnje so bile socialistične armade poklkrane ohranjati politični režim. Toda vo|;iškt vrliovi so vcčinon>a nc le dopustili ampak cdo podprli demokratične reforme" (nekoliko težav jc bilo v državah jugovzhodne Evrope; zlxsti v Bolgariji so vojaški voditelji aktivno nxsprotovali depolitizaciji vojske; Baranv 1993,606). Po eni strani jc takšno ravnanje dokaz nelojalnosti vojske svoji oblasti, po dnigi strani pa sc moramo z^ivedati, da zamenjava sistema in oblasti ni bila izrazito nrvolucionarna, ampak postopna (Herspring 1994) za opis sprememb konec osemdesetih let v državah Srednje in Vzhodne Evrope privzame pojem "refolucija" (ang. "rcfolutlon"), ki združuje elemente reform in revolucijc) in da rajska pravzaprav ne bi smela biti lojalna določeni strukturi, ki je na oblastL Vojaki
' litku M <r lui finmrr lui čefJhaiHtithrm mxiinle gotialcr. da/elO lunvmtm ii^sèa doMa uhaz zu [trtlmiiiJtiuiU. da /Kimala ittnioaiam tilam fui zatiran/u deminatmc^ (llmpnitg 1994. IS7S. ortK tir rhomits .<L .'izaput Jhr .»Utlarr In a hjiKtmmuniu CltihitiliHvUa. A RASn Nttlr. N34I2-VSOf. 1991. ur 30X
* jVd Mpiem J» M» Ina i^nfaSku pmvlfttnt z Ktnrrakun JaruzMlm cHo pobudnik pugafauf z demaknuk'no apuzk Vn (I I pogi^aja za tiktagh mizo. Wlatr /997.
prisegajo zvesiolx> nekemu idealu ali liku (npr ustavi ali nepolitičnemu vodji države); lojalnost vojske je tako nad lojalnostjo t. L ili»evni vladi (Bland 1995, 115).
Razloge, zakaj je vojska večinoma podprla reforme v evropskih socialističnih državah gre i.skati v izredno ostrem partokratskem n:idzoru in podrejeno.sti nacionalnih obrambnih politik političnenui vrhu v Moskvi, ki sta vojskam članic Var.4avskega sporazuma takorekoč odvzemala vlogo pon>cmbneg;i varuha n:icionalne varnosti. Bel>ler pa je na z;ičetku procesov demoknitizacije in lilx;ra-lizacije v vzliodni Evropi razmišljal tudi o drugih, predvsem ekonomskih razlogih. Menil jc, da so stališča vojakov do reform sicer protislovna, tla pa so •/frofcsloiial-ni mjaki iiseh cvmpskih socialisUCnih/komunističnth driav zainletvsimni za In da podpirajo ekonomsko prestrukturiranje in prilagajanje, ki Je v skladu s tehnološkim razivjem in kije izpeljano tako, da spodbuja iimhnost gos/KtdtirsUn. /..J Profesionalni tiojaki so Uidi očitno zainteresirani za to, da bi bile reforme iz/Hf-IJane na način, ki ne bi ogrozil politične in gospodarske stanorUnosli njihove drža I v. /..y Sodeč po tem Je mogoče tnliti, da profesionalna vojska bolj fmdpira gosfmdarske in v najboljšem pnmeni samo delne /mlitične reforme ne pa korenite spremembe v fmlltični ureditvi Toda brez takSnih sprememb trtno naravnane gosfMdarske reforme v socialističnih državah ne morejo biti uspešne. Kavno v tem Je temeljno protislovje v staliSčih profesionalnih vojaktm glede družbenih reform.' (Bebler 1989. 55)
Demokratizacija nekdanjih socialističnih drž:iv jc predpostavljala ne le zamenjavo politične elite na oblasti, ampak spremembo celotnega (lolitičncga slsteiiui z ustavo vred. Voj.ska .se je na nek način torej na koncu le pokazala kot lojalna narodu in ne stranki na oblasti, čeprav ji te lojalnosti vzlioclnoc\'ropskc družbe dolgo niso priznavale.
Postavitev civilnih obrambnih ministi^v
Pred demokratizacijo političnih sistemov v vzhodnem delu Evrope so bila obrambna ministrstva oziroma sekretariati pod pristojnostjo voja.ških oseb, skupaj z ostalimi spremembami koncc osemdesetih in na začetku devetdc-sclih let pa so bili na mesta obrambnih ministrov- (ki so, če gledamo razdelitev pristojnosU med vojaško In civilno sfero v razvitih demokracijah, politične osebnosti) imenovane civilne osebe. Toda v nekaterih državah na prehotlu (Bt)lgarija, CeškoslcA':uška, Madžarska in Poljska) so le-tc kmalu zopet nadomestili z aktivnimi ali pa upokojenimi generali. V večini omenjenih drž;iv jc do tega prišlo, ko so na volitvah v letih 1993 in 1994 zmagale stranke n;wlcdnicc komunistične partije (Sarvaš 1995). To lahko razumemo tudi kol dokaz ohranjanja osebnih .stikov visokih vojaških častnikov in določene skupine pollUkov. Vendar ob tem ne moremo zanemariti dejstva. da jc obrambni minister vez med stroko in politiko ter bi naj zato imel poleg političnih tudi nekaj simkovnlh znanj o obrambnih zadevah Zaradi pomanjkanja primernih civilnih kadrov sc jc v nekaterih novih demokracijah zaradi dileme, ki se je pot;ivila (na mesto obrambiicga ministra postaviti bodisi osebo z •demokratičnimi priporočili" bodisi osebo z znanjem z obrambnega področja;
Szenierkčiiyi 1996, 10), imenovanje (nekdanjih) častnikov na mesto obrambnega ministra očitno zdela dobra rešitev (vsaj za t. i. prehodno olxlobje).
Vendar pa imenovanje civilnega obrambnega ministra in njegovega namestnika še ne zagotavlja učinkovitega civilnega nadzora. Tudi nižje ravni uprave imajo namreč velik vpliv na uspešnost izvajanja civilnega nadzora nad oboroženimi silami. V novih demokracijah zalo ni pomembno le imenovanje civilista na položaj obrambnega ministr.i, ampak je potrebno civilizirati celotno obrambno ministrstvo (povzeto po Szemerk6nyi 1996, 11).
Civilni nadzor finančnih sredstev za obrambo
'Postavitev zakonskega ogrodja civilnega nadzora nad vojsko je temeljni, a zgolj prvi korak k pravi reformi. Eno najučinkovitejših orodij za civilni in jxirla-mentami vpliv na obrambno in varnostno [>oliliko je 'moč denarnice'. Nadzor nad obrambnim proračunom je tako morda najbolj učinkovit način nadziranja fq/sibe.'(S7^merkčnyi 1996, 21)
Eden bistvenih ciljev demokratičnih reform je tudi transparentnosi obrambnega proračuna in proračunskega načrtovanja, vendar pa je pri uresničevanju tega cilja mogoče naleteti na težave - tudi zaradi pomanjkanja vedenja o dejanskih siroškili in izdatkih. Razvoj dovzetnosti za probleme s stroški (ang. cost-sensitivity) znotraj vojske (ki je bila navajena na obilje sredstev v preteklosti) in celotnega obrambnega področja je pomembna naloga novih demokracij.
Nekdanje soci;ilistične države se srečujejo z velikimi gospodarskimi težavami (upadanje nacionalnega proizvoda, visoka stopnja inflacije, nezaposlenost), kar naj bi jKivzročilo tudi zmanjševanje obrambnih proračunov. Vendar pa lo zmanjševanje v leh državah ne samo da nima neposrednih učinkov na izboljšanje gospodarskega stanja v državi (ni učinka "lopov in masla"), ampak tudi negativno vpliva na obrambno zmogljivost države' (npr. ni mogoča nabava novili, sodobnih sredstev za oborožene sile); nameslo v modernizaciji, investicijah ter raziskavah in razvoju je prioriteta še vedno osebje. Problem torej ni toliko v zmanjševanju obrambncg;i proračuna kot v neprimerni razporeditvi sredstev oziroma strukturi obrambnega proračuna (probletn politično določenih prioritet). Problemi se pojavljajo tudi zaradi nedoslednega razporejanja izdatkov (nekateri vojaški izdatki in investicije se ne vključujejo v obnimbne izdatke oziroma obrambni proračun, :impak v proračun finančnega ministrstva).
Razlogi za probleme pa niso le v pomanjkanju znanja in političnem določanju prioritet temveč tudi v |X)manjkanju in neprimernosti modelov pripnivtjanja proračuna. Češka se jc odločila, da bo u|x>rabijala ameriški model (US Planning Programming anti Budgeting System - PPBS), ki ga je na začetku šestdesetih let v anieriškcm obrambnem ministrstvu predstavil obrambni minister Robert McNamara. Sistem poudarja outpute vojaškega sistema namesto inpulov (materialna sredstva in osebje). Vendar pa takšen sistem zelo zapleta proračunsko proce-
• TattSne (KVne, na /irtmer, ivljap za Madtarsbft (Szemerbinyi 1996, 22) TEORIJA IN PRAKSA let 35. 2/1998
diiro, tako da so celo nekateri aineriSki strokovnjaki svetov;ili čeSkenni obrambnemu niinLsustvu, da prouči Se kakSen daig finančni sistem (npr. franco.ski ali britanski).
Težave s financiranjem obrambe in z nadzorom nad njenim rinanciranjem (ter s tem tudi nad olx)roženimi silami) v državah na prehodu torej izhajajo iz pomanjkanja znanja o proračunskem načrtovanju, posebnih prioritet, neprimernih modelov proračunskega načrtovanja, omejenosti sredstev parlamentarnega Imančnega nadzora (včasih se pojavijo praktične omejitve nadzornih sredstev parlamenta, na reforme lahko vplivajo institucionalni in osebni interesi) in včasih tudi zanemarjanja obrambnega področja v parlamentarnih razpravah. (Povzeto po Szemerk^nyi 1996, 21-36.)
Depolitizacija vojske
Kadar govorimo o civilno-vojaSkih razmerjih v drž;ivah na prehodu, se kot najpogosteje u|X)rabljani pojem pojavi proces depolitizacije vojske v smislu končanja partijskega nadzora nad oboroženimi silami, za.Sčiie preil nadzorom z legalnimi sredstvi, ki bi ga izvajale druge politične stranke ter 7.agotavljanja politične nevtralnosti in neideoloSkosti oboroženih sil (Barany 1993, 604) oziroma predvsem ločitve vojske in (nekoč) vladajoče komunistične partije'" (SarvaS 1995; Johason 1995,27). Proces depolitizacije vojske v državah na prehodu jc zajemal precej ukrepov, ki so bili v večini teh držav podobni (čeprav je bilo tudi nekaj posebnosti). Strnem jih lahko v tri sklojie:
1. Ukinitev političnih struktur politične partije v vojski - razpustitev vseh partijskih celic in odprava t. i. glavnih političnih uprav in institucije političnih častnikov v vojskah.
Ena prvih nalog novega političnega vodstva v zvezi z uveljavljanjem civilnega demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami je bila ukinitev osrednjega mehanizma za zagouivljanje partijskega nadzora in politične indoktrinacije v vojski • glavne politične uprave. Način, kako so v večini držav Srednje in Vzhodne Evrope to izvedli, pa predstavlja .svojevrsten paradoks. Glavno politično upravo so namreč preimenovali v oddelek oziroma upravo za izobraževanje ali Direktorat za usposabljanje in kulturo (CeSkoslovaSka), obdržali pa so celo nekaj starega osebja (na Poljskem in Madžarskem), ki so mu dali nove dolžnosti. Ukinjena je bila indoktri-nacijska vloga stare uprave; nova sc je usmerila predvsem na dvigov:inje domoljubne zavesti in na kulturna vpraSanja. Zaposleni na teh upravah so prihajali iz vrst pedagogov, psihologov in sociologov. ČeSkoslovaSko akademijo za izobraževanje političnih častnikov so prav tako preoblikovali - v vojaSko pedagoSko Solo. Na Madžarskem in CeSkein so te, po njihovi novi vsebini in vlogi sodeč sicer ne več
" Stedii/e mzumevanjv fKijma ctcjioluizaclje Je zetu nmefeuti lii ottguvarja te konkretnemu /inmeru ddslranjeivnja i /rf/m liaditjoie stranke na vojsko. Dejansko Je /lotrebno tlepolUlzaciJo rttzumeli kot />ro-ces odstranjevanja taiiinefta vfitiva na vojsko, ki le-to usmerja v /KiliiUno detovtmje ah Ju jKisiavlja za objekt fmlltlCnth obmCunavanJ Institucij In /usameznlkov
indokirinacijskc, a šc vedno političnoizobraževalne institucije, kmalu ukinili (povzelo po Herspring 1994; Johnson 1995, 27)
Hkrati z ukinitvijo p:iriijskih struktur v vojski jc narasla vloga katoliške cerkve v olx>roženih silah. Vojaki ne le, da so "dobili pravico" do religioznosti (religioznost sc je v .socialističnih armadah preganj;ila), dobiii so tudi pr.ivico udeleževati sc verskih obredov v uniformah, lako je, zJasti na Poljskem, v cerkvah videti precej vernikov v rajaških uniformah. Na Češkem pa so celo resno razmišljali, da bi v enote uvedli voj;iške duhovnike (llerspring 1994,669,681).
2.	Izstop podčamtikov in častnikov iz komunistične f>artije in prepoved njihovega vključevanja v ostale politične stranke ter prepoved politične aktivnosti v oboroženih silah nasploh
Na Češkem lahko prip;idniki vojske vendarle ludi aktivno, na lisi;ih političnih strank .sodelujejo n;i volitv;ih. če pa so izvx)ljeni. morajo v času svojega političnega mandata tu<li formalno z.;ipustiti oborožene sile. Leta 1992. pred razdružitvijo Češkoslovaške, je na parlamentarnih volitvah v tej državi sodelovalo 23 profesionalnih vojakov, in sicer predv.sem na listah le\'o usmerjenih političnih strank. Tudi na lok:ilnih volitvah v Češki republiki let;i 1994 so se profesionalni \ojaki predstavljali predvsem na iLstah levo usmerjenih strank. Leva politična usmerjenost vojaktn- v no%'ih demokracijah v Srednji in Vzhinlni Evropi je v n:isprotju s prevladujočo mi.selnostjo o njihovi desni, koaservativni usmerjenosti. Izkazalo pa .se jc, da je bil;i le\'a usmerjenost le začasna" (dediščina .st:irega si.stema); k;isnejše razi.skave so namreč pokazale, d;i je prisotna predvsem pri starejši generaciji profesionalnih vojakov (očitno so še ostale vezi iz .starega sistema), medtem ko se mlaj.š;i generacija nagiba bolj k desnici" (SarvaŠ 1995; Vlachova in Sarvaš 1997).
3.	Čistke
Depolitizacij:) oboroženih sil oziroma uvajanje novega, demokratičnega načina nadziranja oboroženih sil novih demokracij je pripeljala tudi do vprašanj. 1) kaj storili z ljudmi, ki .so prej .služili kot politični č;istniki ali partijski funkcionarji v vojski ter 2) glede na v prejšnjem sistemu zaželeno in pogosto članst\'o podčastnikov in častnikov v komunistični partiji tudi do vprašanja o lojalnosti le-teh do nove oblxsti.
Profesionalni pripadniki oboroženih sil so morali v nekaterih državah na prehodu opraviti "proces rešctanja" (ang. screcning prtx:ess), s katerim se je preverjala profesionalna kvalificiranost in politična zgodovina vsakega posameznika. Kdor ga je uspešno prestal, je lahko ostal v oboroženih silah.
Polj.ska je bila do .svojili podčastnikov in ča.stnikov dokaj prizanesljiva. Skozi "proces rešctanja" so monili Ic politični častniki, ki so lahko ostali v vojski, če so sc izk;izali z;i primerne in če so sprejeli, da se bodo v prihodno.sii primerno taktično
" Leiti IWJO bi IUI čeHiti.\l<»'a.<icni z» kumiiulitlCiio /tarllßt /tkiwiriJii 41% /in>/aloiutlitlh tnjakov. lern l'J92 /HI tr te I.1X (XliuiiMvi lu SiiniiS 1997. 'JUX
" /Miilmli^ fe. itn/e v iletihllli driatnh moC duhlll /ndiilte o palilUiil usmeiieiuull ir^akov kljub zakonski f>iv/>tuvill iKjIiHne akintiosil ifi/akoe. ki je prniekod drunod. ludl v SJorniljI. uraden raziog za /nv/Kit-etl lakfnili raziskal' med fuiijesloiudnimi iiijakL
izurili. Neradikalcn in poea.sen pristop k čistkant poljskega častniškega zlx)ra je lahko razumeti, če sc zavedamo, da so v poljski armadi že v času komunističnega režima dovoljevali nekakSen politični pluralizem. Ne Poljskem so namreč že leta 1987 otlpravili 'staro boljševiSko dogmo in doi'olili profesionalnim pripadnikom armade, da se včlanijo tudi v dnige stranke, ne samo v Poljsko zdrnženo delavsko partijo (vladajočo komunistično partijo). Dovoljenje jc bilo omejeno na dve (takrat) zakonito obstoječi 'zavezniški demokratični stranki', ki sta tudi zaslo/Htni v Sejmu (i>arlameniu)'(.\ich\ct 1989,61).
Na Češkoslovaškem jc "proces rešetanja" zajel vse prorcsionalnc vojake. Od stosedcminpetdeset generalov češkoslova-ške vojske jih je vojsko prostovoljno ali s prisilno u|x>kojiivijo zapustilo sedemino.semdesct. Vsi, ki so bili vsaj na |)oložaju polko\'nika, so morali pridobiti tudi t. i. "spričevalo o čistosti" (ang. lustration cer-tiricatc), ki se je nana.š;ilo na (ne)sodelovanje z vojaško in/ali državno obveščevalno službo. Č;istniki, za katere so ugotovili, da so sodelovali z eno od obveščevalnih služb, so morali TOjsko zapustiti (18% tistih, ki so za spričevala z:iprosili v prvih treh mesecih 1992. leta). Obenem pa so vsi, ki so pred leti morali z.apustili vojsko zaradi kritičnega stališča do sovjetske invazije leta 1968, dobili priložnost z^i nadaljevanje službe. Zanimivo jc, da so bili na Češkoslovaškem v "procesu rešetanja" dokaj popustljivi do političnih častnikov; ugotovili so, da je ceneje, če preučijo oziroma na novo usposobijo te, večinoma mhide ljudi (večina jih je bila mlajših od 35 let), kot pa da začnejo z izobražev-anjcm povsem od začetka (povzeto po Herspring 1994; Sarvaš 1995).
Kadrovske težave
Depolitizacija jc korenito |x)segla v številčnost podčastniškega in častniškega kadra v oboroženih silah drž;iv na prehodu. Vendar problemi z zastopanostjo primernih kadrov nc izhajajo le iz politično vsiljenih odhodov iz vojaških vrst, ampak tudi iz drugih razlogov (možnosti civilne zaposlitve, neizJcušenost domačih obrambnih strokovnjakov ipd).
Kljub temu, da si v vojskah novih demokratičnih držav želijo čimveč mladih in sposobnih prolesionalnih vojakov jc, kol ugotavlja Sarvaš (1995), v vojski ostalo več starejših kot pa mladih častnikov. Vzroki za to so bolj socialne kot pa politične narave, kajti tudi precej tistih častnikov iz mlajše generacije, ki bi lahko ostali v vojski, sc jc odločilo za zaposlitev v civilnih služJ>ah. Nasprotno pa se je starejša generacija č;istnikov bala nastopiti na trgu delovne sile in so ostali v vojski kljub zelo slabim življenskim pogojem (razen seveda, če so se morali v določeni starosti upokojiti - npr. na Češkoslovaškem vsi ki so bili starejši od 60 let; Herspring 676).
Poslabšanje življenskih (nizka plača, pomanjkanje stanovanj...) in delovnih pogojev v vojski (nove demokracije so precej zmanjšale svoje obrambne proračune, kljub temu, da bo potrebno prenoviti opremo in oborožitev oboroženih sil - zlasti po standardih Nata) ter "proces rešetanja", ki so mu bili potlvrženi podčastniki in častniki, sta zelo razredčila vrste profesionalnih N-ojakov; odhajali so pred-
vsem mladi, pa tudi izkuScni vojaki (slednje je pripeljalo do pomanjkanja strokovnjakov za posamezne vojaSke specialnosti). Zanimanje mladih za vojaSke jKiklice je zelo Sibko; raje izbirajo tiste smeri izobraževanja, ki imajo neko vrednost na trgu oziroma v civilni družbi (Balik 1995).
Kljub odhajanju mladega o.sebja pa je celo mogoče govoriti o pomlajevanju časini.4kih zlx)rav. Ujjokojitev generalov in vKjih častnikov, v preteklosti najbolj vpletenih v |x>litiko, je namreč omogočila hitro napredovanje mlajSih pripadnikov častniškega zbora (povzeto po Wiatr 1997, 81). Poleg pozitivnih učinkov takšnih sprememb (umik častnikov vpletenih v politiko in zjidovoljstvo novoimenovanih generalov in višjih častnikov) pa lahko domnevamo, da so hitra napredovanja posameznikov |x>slabšala odnose v celotnem častniškem zboru in tudi stanje v oboroženih silah, čc so bila rezultat bolj političnih presojanj kot pa realne ocene znanja in s|x>.sobno.sti častnikov.
Kadrovskih problemov pa nimajo le oborožene sile, ampak sc z njimi srečuje celotni nacionalno-varnostni si.stem. Ključni problem je pomanjkanje civilnih obrambnih strokovnjakov, saj so današnje nove demokracije le redko upravljale sv-ojo obrambno-varnoslno |x>litiko (bodisi so bile pod dežnikom Varšavskega s|x>razuma oziroma Sovjetske zveze bodisi niso bile samostojne držjve), vladajoča partija pa jc na položaje z;i vodenje in izvajanje obrambne in varnostne politike države postavljala voja.škc osebe. Težjve s civilninu strokovnjaki za obrambne zatleve so tako lahko eno izmed opravičil za to, da je del nadzora nad obrambno politiko ostal v vojaških rokah (Szcmcrk<Jnyi 1996, 3). Pomanjkanje ustrezno usposobljenih strokovnjakov za obrambne zadeve včasih vodi k za oblikovanje civilno-vojaških razmerij zrelih demokracij šc eni neprijetni okoliščini - nezaupanju med vx>jaki in njihovimi nadrejenimi civili, kar včasih pelje tudi do zahtev po imenovanju "strokovnjakov" (vojakov) na mesta obrambnih ministrov (povzeto po Sarvaš 1995).
Združenja vojakov
S prepovedjo strankarskega organiziranja pripadnikov oboroženih sil sc seveda ni.so zaprle možnosti zu» organiziranje profesionalnih rajaških združenj, ponekod pa tudi ne za sindikalno organiziranje profcstonalnih vojakov.
V procesu demokratizacije vojske pa so vendarle igrale pomembno vlogo tudi nekatere oblike organiziranosti vojaških oseb. Sarvaš (1S>95) ugotavlja, da so bile na območju Ceškoslova.škc tri organizacije, ki so delovale tudi v politiki:
1.	organizacija, ki sc je imenovala "Svobodne legije", v kateri so bili radikalni profesionalni vojaki, ki .se niso .strinjali s poča.snimi spremembami v vojski, Sc zlasti nc na kadrov.skem področju;
2.	"Zveza slova.ških častnikov", ki jc imela zelo močne zveze s Slovaško nacionalno stranko, nekateri člani te organizacije so kandidirali na volitvah in postali poslanci na listah te stranke ter so sodelovali pri procesu delitve češkoslovaške vojske;
3.	v drugi polovici osemdesetih let ustanovljena neformalna skupina nekdanjih pripadnikov vojske, ki so bili odstavljeni v čistkah v socialističnem sistemu. Ta sku-
pina se je kasneje preimenovala v vojaSki sindikat "Obnova" (izvirno "Obroda) in po "Žametni revoluciji" postala del Civilnega foruma. Ta voj;iSki sindikat je igral pomembno vlogo v prehajanju če.ške vojske iz sile Varšavske zveze v nacionalno obrambno silo (Szcmerkčnyi 1996, 12-13).
Transparentnosi varnostnoobrambnc politike
Vojaški sociologi in politologi ter politiki, ki proučujejo stanje in razvoj odnosov med civilno oblastjo in vojsko v no\'ih demokracijah, poudarjajo, da tudi t. i. neformalni nadzor družbe nad vojsko (spremljanje dogajanj na področju voja.ških zadev in obrambno-varnostne politike nasploh preko množičnih medije\' in reakcije družbenih skupin in po.sameznikov na ta dogajanja) znatno prispeva k uveljavljanju civilnega, demokratičnega natizora nad vojsko. Zato je ena osnovnih nalog nove oblasti, da zagotovi transparentnost obrambnega sistema in nacionalne obrambno-varnostne politike in omogoči vključitev širše javnosti v razprave o aktualnih varnostnih problemih države. Znotraj obrambnega sistema se morajo ZJto vzpostavili službe, ki bi sproti organizirano in sistematično proizvajale informacije za množične medije in za javnost ter zaposliti za vojaške in obrambne zadev-e posebej usposobljene novinarje (na primeru Slovenije o tem piše Jelušič 1998).
Sklep
Kratek pregled aktivnosti in nekaterih probleniov, ki se pojavljajo pri demokratizaciji vojske kot enemu od vidikov demokratizacije celotne družbe pokaže, da so se poleg teženj po odpravljanju posameznih političnih vplivov v vojski in oblikovanja vojske kot strokovnega servisa demokratične oblasti (čeprav je tak.šna org-a-niziranost obrambnega sistema verjetno le idealni tip), v <xlnosih med vojsko in oblastjo v novih demokracijah pojavile tudi nasprotne težnje - politizacija vojske z bojem civilnih institucij za nadzor nad njimi in medsebojnim obtoževanjem sodelovanja z vojsko, s pretirano doslednostjo pri čistkah častniškega zbora v nekaterih državah ne glede na strokovno znanje, s čimer so kadrovske težave po.stale pravi politični problem vlad teh držav, problemi financiranja obrambnega področja ipd. Upajmo, da so to le težave začetnih korakov in da bodo znanje, izkušnje ter spreminjanje vrednot v družbi dolgoročno pripeljale do takšnega .stanja v nekdanjih evropskih socialističnil) državah, kjer bodo primeri zlorabe vojske in nepravilnega pristopa civilne oblasti k reševanju problemov v zvezi z oboroženimi silami in kadri v njih redki (če pa bo do teh problenuA' prišlo, pa vsaj ne bodo ost:ili v tajnosti), zlasti pa ne bodo predstavljali grožnje družbeni In politični ureditvi.
Maja GARB LITERATURA
»alik. Stanislav. 1995. lVi>pc-tiivc.s of Military Profcwion in the Czech Republic. Predavanje na konfcrend HRGOMASa "ArnK-d Forces in a Pcatcfull Half-Ccntury", Pniga - Hrno, 1«. -25. junij. 1995.
liarany. Zoltan 1). 1993. Civil-Military Kclations in 0>niparative Pcn<pectivc. ICa-st-Ccmnil and Southea.Mcrn Kurope. Political .Studies. Vol. XI.I, No. 4. December, .sir 594-610.
Heblcr, Anton. 19«9. Profesionalni vojaki in politični plurali/cm v evropskih .socialističnih državah. .StaliSča in politika komuni.sti(nih prr>fcsionalnih vojakov do poliiiencga pluralizma. V .Studijski dnevi 1989; Socializem in demokracija. Univer/a Kdvarda Kardelja v Ljubljani. F^SPN. Ljubljana, .str 53-70.
Ik-bler. Anton. 1994. The evolution of Civil-military n:lations in Central and i:xsicrn liurope. NATO Review, Volume 42, No. 4.
»land, Douglas. 1995. Protecting the Military From Civilian Control A neglectcd Dimension of Civil-Military Relations. V: i:rne.st Cilman in IX-Ucf R Hcn)ld (ur), I>cm<H.ratlc and Civil Control Over Military Forces - Ca.sc .Studies and ft;rsptxiives. NATO IX-fease College, Monograph .Series. No. 3, Rome, .str. 107-125.
lUigaj-ski, Janusz. 1993. Nations in TUrmoil. Conflicl it Cooperation in i:a.stcrn Kurupe. Wc.stvicw Prcs.s, Inc, Boulder, Colorado.
Coney, Andrew 1995. Ka-st-Central i:ur«)pe After the &)ld War Poland, the Czech republic. Slovakia and Hungary in .Search of -Security Macmillann Press Ltd., Houndmills, Ba.singstokc, Hampshire and U>ndon / St. Martin's Press Inc.. New York.
Doel. Theo van den. 1994. Central Europe. The New Allies? The Road from Vi.scgrad to BrasseLs. Westview Prc.s.s. Bouldcr/San Franci.sco. Oxford.
Herspring. Dale. 1994. "Refolution" in l-Ustern l-umpe. The Polish. SIcA-ak and Hungarian Militaries. Huropean Security, Vol. 3, No.4. Winter 1994. str. 664-690.
Jelu-šiC. Ljubica. 1997 lx-giiimno.si .sodobnega «jia.^tva. Fakulteta za družbene vede. Ijubljana.
Jclu.«C. Ljubica. 1998. Spreminjanje odnosov med vi)ja.<tvom in civilnim okoljem v posi.so-ciali/.mu. V; Antf)n Gri/old (ur). l>crspekiive wxlobne vamosii (n<iv*) iz ohrambosk>vnih raziskav). Fakulteta za družbi ne vede. Ljubljana.
Jolinson, Maredith Mac. 1995. Civil-Military Relations in Central and i;a.stern Kurope. V lirnesi Gilman in IKnlef IC. Herold (ur). DemiKraiic and Civil Control Owr Military Foacs - Ca.se Studies and R'rspecti\'e.s. NATO Deiense College. Monograph Series. No. 3. Rome, sir 9-i3.
Joo, Rudolf 1996. Civil-Military Relations Within the Framewtirk of Western Integration. The Hungarian [experience. V Behind IX^clarations. Civil-Military Relations in Central Kurope (Papers presented at the IISS-ISDS/SVKI K'im workshop Budapest. .Maah 22-23. 1996). Institute ft>r Strategic and Defence .Studie.s sir. 69-71
Mintchev. Kmil G. 1995. IX-mocraiic and Civil Omtrol over Armed Forces in Bulgaria. V; Kmest Gilman in IX-tlef K. Hert)ld (ur). Democratic and Civil Ccmtn>l Over .Military Forces • Case Studies and Perspectives. NATO Defense Colkrge, Monograph .Scric.s. No. 3, Rome, .str 45-53.
Sarva.«. .^efan. 1995. The Profes-sional Corps in Central and Eastern Europe and Politics & Civil-Military Relations in the Czech Republic A Case Study PrUpe% ka. ki ju je avior predstavil na konferenci ERCKJMASa "Armed Forces in a Peacefull Half-Century". Praga - Brno. 18. ■ 25. junij. 1995.
Simon, Jeffrey 1996. NATO Enlargement and Central Europe. A Study in Civil-Military Relations, lasiitute For National .Strategic Studies, National l>efcn.sc University
Szemerkenyi, Rčka. 1996. Central Eun)pean Qvil-Military Reforms At Risk ADEI.PHI Paper 306, ILS.S, Oxford.
Vlachova, Maric. .Stefan SarvaS. 1997. From the Totalitarian to the Po.>it-Totalitarian Military. V: Anton Heblcr (ur). CIvil-MHItary Relations in Host-Communi.st .States. Central and l-astern Kurope in Traasition. I'racgcr, London, .sir 93-100. Wiair. Jer/y. 1997. Military I'olitics and .Society in ft)land during the IXrmocratic Tran.siiitin. V: Anton Behler (ur), Civil-Military relations In Po.st CommunLst State.v Central and Kastern Kurtipe in transition. Praeger, Ixindon, sir. 77-85.
361