List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj plača na leto samo 8 K.
K*tnliiW» tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne--------- ----------- .	, ,
nawii»K«g», u» b y -eina Mro6nino in8erate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat i a v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglas« tt.orosna ce»w . ,	primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opolJne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Aleluja!
Vstajenje! Kamor se ozres, povsod vstajenje! Ptičice v gozdu, ki so tako dolgo molčale, pojejo zopet svoje rajske pesmi — in naše srce prepeva ž njimi samega veselja. Vrt in polje, trata in goščava zelenijo — narava vstaja iz svojega zimskega spanja.
V le-tem krasnem času obhaja sv. cerkev vstajenje Gospodovo. Lepše se verski čut ne bi mogel združiti s prerojenjem v naravi, kakor ravno v velikonočnih praznikih. Kruta zima je hotela vničiti vse življenje v naravi, a narava jo s svojo krepostjo premaga; božje solnce dobi zopet svojo moč in novo življenje veje mogočno po vesmiru. Tako je sovražni svet umoril Kristusa, Izveličarja sveta; domneval si je, da je za vselej stri Njega in Njegovo kraljestvo. Križaj ga! Križaj ga! donelo je po sodni dvorani v Jeruzalemu. In res — na Golgoti je nagnil v smrtnem boju svojo glavo naš Odrešenik. Ali za vselej? Ne. čez tri dni zaslišijo se ob grobu Njegovem angeljeve besede: „Ne bojte se, vem, da iščete Jezusa, ki je bil križan; ni tukaj, vstal je, kakor je rekel". Kristus je premagal svet, smrt in pekel. Vstal je veličastno iz temnega groba, kamor ga je bila pahnila moč njegovih brezusmilje-»ih sovražnikov. Njegovi smrti je sledilo vstajenje! Zato doni po vsem svetu, kakor grom po nebeških višavah, slavospev:
Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja,
In tvoje ostro želo, kje V Veselo upa duša moja,
Življenje večno čaka nje I Moj Jezus je od mrtvih vstal, Kraljestvo smrti pokončal, Aleluja, alelaja! . . .
Vstajenje Gospodovo je neizmerno veselje za človeško srce. Oznanja namreč zmago pravice nad krivico, odrešenje iz nasilja in zatiranja. Ne obupaj, ti, ki prelivaš v trpljenju grenke solze, ako le nisi svojega gorja sam zakrivil. Obhajal boš prej ali slej svoje vstajenje.
A kakor se to godi pri posameznem človeku, tako tudi pri večih občestvih. Tako je zmagala po tristoletnem krvavem boju katoliška cerkev; tako so dospeli zatirani narodi slednjič do svojih pravic! Narod slovenski 1 Tudi ti boš dospel do svojega vstajenja. Bodi vstrajen, odločen in neupogljiv v težavnem boju za svoj obstanek; slavna zmaga ti ne bode izostala. Upanje na njo te naj tolaži in navdušuje, kakor svitla zvezda mornarja v viharju. Per aspera ad astra! Po trpljenju k zmagi — pravi pregovor. Da, pravica kraljuje v vesoljnem vstvar-jenju, pravica, ki vodi iz trpljenja k življenju, iz smrti k vstajenju. Tako prepričanje vodi te na; v zasebnem življenju in v vsem javnem, narodu posvečenem delovanja! Aleluja, Velika [noč bode uspeh naše delavnosti!
Politični ogled.
Delegacije. Ker je ogrska kriza rešena, bodo delegacije se sestale po dveletnem odmoru meseca junija ali julija. Obravnavati bodo imele o z bolj šanju oboroženja armade.
Nadomestna državnozborska volitev za volilni okraj, ki je izpraznjen vsled smrti poslanca Ž i č k a r j a, se vrši 29. maja. Volilniimeniki so na vpogled že 20. t. m. — G. Žičkar je bil poslanec pete kurije. Slučajna ožja volitev bo dne 1. junija.
Kranjski deželni zbor je zboroval le dva dni, dne 2. in 4. aprila. Dne 2. aprila je vlada predložila novo volilno predlogo, s katero bi se naj ustanovila nova sknpina za vse 24 let stare moške, torej skupina s splošno in enako volilno pravico. Ta skupina bi naj volila 10 poslancev. Ker bi si slovenska ljudska stranka pridobila večino novih poslancev in ker ji je gotovih tudi vseh 16 mandatov v kmečki skupini, imela bi v prihodnjem deželnem zboru večino. Tega pa „slovenska" liberalna stranka, katera je dosedaj v zvezi z Nemci imela večino, noče pripustiti in zato je dne 4. aprila začela obstruirati. Toda obstruirala ni z duhovitimi govori, z zvitimi opravilniškimi predlogi, ampak s hrupom in vriščem. Liberalci so prinesli seboj kravje zvonce, raglje, rene, boben ter so z njimi delali hrup, da nihče ni mogel $ govoriti. Stari dedi, kakor župan Hribar, dr. T.včar, dr. Majaron, dr. Ferjančič so trobentah, bobnali, regljali kakor vaški paglavci! In da bi se obstrnkcija imela dober namen! Toda preprečiti hočejo pravice kmetom in delavcem, katerim je doslej v deželi gospodovalo meščanstvo in veleposestvo! Slovenska ljudska stranka je tudi skozi štiri leta obitruirala, a obstruirala je za ljudske pravice, liberalna stranka pa je začela obstrukcijo preti ljudskim pravicam. Ker hočejo na Štajerskem v zadnjem času pristaši kranjskih liberalcev z vso silo igrati vodilne nloge, zato slovenskim kmetom priporočamo, da bodo oprezni pred ljudmi, ki v srcn niso njihovi prijatelji! Dne 4 aprila je bila vsled liberalne obstrnkcija zadnja seja deželnega zbora. Sodi se, da bo deželni zbor razpuščen in razpisane nove volitve. Slovenska ljudska stranka se je posvetovala, kako je postopati zaradi prihodnjih volitev. — Dne 7. t. m. je cesar odgodil kranjski deželni zbor, kar se je poslancem pismenim potom naznanilo.
Na Ogrskem so slednjič le odnehali voditelji vladi nasprotnih strank, ker so uvideli, da nimajo zaslombe pri ljudstvu. Kričali so samo, da hočejo imeti samostojno Ogrsko, med tem pa niso nič skrbeli za ljudstvo, kateremu je šlo vedno slabši.
LISTEK.
Za križ in svobodo zlato!
Balkanska povest. Spisal I. V. Starogoraki.
(Konec.)
Ali ona sta imela opraviti dovolj s svojo obrambo.
Končno je Slaviša priril do bega. Dva jaka borilca sta planila drug na drnzega.
Žarko je opazil opasnost.
„Slaviša, rešimo se! Premoč je in ne zdržimo!
„Rešite se, jaz ostanem! Padem ali rešim kraj krvoloka!" je odvrnil Slaviša in pobil hrusta, ki je zamahnil od strani po njem. Tovariš padlega je skočil nanj i« padel. V tem se je zlomila Oavin-begu ob Slavišinem meču sablja. Beg je odskočil in vstrelil na Slavišo s samokresa od strani in ga zadel v sence.
„Jezus, moj dom .. . !" je vskliknil in padel.
Žarko je zahropel, Vjeruša zarjovel kakor razjarjen ris, Ilija pa pridivjal uprav kakor podivjani bik in razširil strah.
Ko je padel Slaviša, so Turki zavpib od veselja in s podvojeno močjo planili po vstaših. Ti so se jeli neredno umikati, le Ilija je še vzdrževal s svojo silo bližnje.
Turki že zmage pijani so se strnili in obkolili vstaše, ki niso hoteli zapustiti bojišča. Ti so vedeli, da morajo pasti, ali drago morajo dati svojo kri.
Med tem se je nekaj pripetilo. Nove čete vstašev so ve pojavile na bojišču. Bili so oni, ki
so prišli, da se združijo s Slavišo, da jih popelje nad Tetovo.
Jutranja zora je že rdela, ko se pojavijo na bojišču. Turki so se sicer vrgli na nje, ali vstaši so jih razbili. Jeli so bežati na vse strani. Tolpe vstašev so se odtrgale od čete in zasledovale begunce, pobijaje slehernega.
Tudi Osvinbeg je videl, da je poražen. Jel je bežati.
Vjeruša mu zastavi pot. Izgledal je kakor ogromen kovaški meh.
„Počakaj, prijatelj! Še nismo gotovi! Rad bi ti nekaj povedal! Tfu .... Slaviša je padel .... prokleto ... tfu! Misliš, da se tebe ne prime nož? Ko prideš k Mohamedu, sporoči mu pozdrav in povej, da te pošilja stari Vjeruša. . . Tfu!"
Med tem je že ležal Osvinbeg s prebito glavo na tleh. Vjeruša ni čakal, da mu vse pove, ampak mu je hitel pripovedovat, ko ga je že podrl.
Bitka se je bližala h koncu. Le posamezne tolpe so se še podile čez krvava trupla in se klale. Jutranje solnce je zrlo že na krvavo plesišče in se kopalo v lužah krvi in obsevalo še drhtajoča trupla.
XI.
Mala peščica vstašev Sla više se je zbrala z drugimi kraj mrtvega vodje. Vsem se je videla globoka tuga. Veliko žrtev je zahtevala bitka, mnogo junakov je padlo, med njimi vodja sam. Nekateri so bili ranjeni, Žarko je zgubil desnico. V besnem boju mu jo je odsekal nek Turek in bilo bi po njem, ako bi ravno ne došla pomoč.
t rati mož ni omedlel, akoravno je izgubil mnogo krvi. Slab je bil tako, da bo ga morali nesti. Grenko je plakal za padlim pobratimom.
Vjeruša je stal zraven s povešeno glavo. Nemo je zrl v bledo obličje Slaviše. Ni mu zaigrala v očeh nobena solza. Pač pa je v mjegovih prsih divjalo in grlo mu je stiskala neka nevidna moč. Končno se je tresel in zaklical s tresočim glasom:
„Domovina moja! Tvoj sin je padel. . . Padel je v bran naroda!"
In stoprav sedaj je zaplakal kakor dete.
Vstaši so pokopali svojce z vodjem in nasuli visoko gomilo. Na njo so zasadili sabljo in počez handžar. Drugega križa ni bilo. Junakom se spodobi, da dobe znamenje odrešenja iz snovi, s katero so delali za resenje.
Po končanem pogrebu se zasliši glas Vjernše, slovesen in silen.
„Bratje, pokleknimo ... 1 Oče naš, kateri si v nebesih ... —"
Vsi so popadali na kolena, molili za padle rojake. Solnce je zrlo na branitelje svojih svetinj in tugovalo. —
„Kje je Kosenka?" je vprašal Vjeruša, ko 80 odhajali z bojišča.
„Ostala je v Selcih", je rekel Žarko.
„Toraj se rešila? Slava Gospodu Bogu!" je vskliknil Vjeruša. Nato je jel izpraševati, kako se je rešila.
„Hrabro dete", je kimal, ko je čul, kako se je ubranila Turkov. Ali tokrat ni pljunil, kakor je imel navado, ako se je čemu čudil ali hudoval. „Kaj poreče, ko zagleda Žarka brez roke?"
Zato se pa tudi na Ogrskem ljudstvo, posebno kmetje, izseljujejo. Odkar je kralj razpustil ogrski državni zbor in uvedel samovlado, zmanjkalo je tem vročekrvnim Ogrom korajže in začeli so se pogajati z vladarjem ia se udali. Kralj je imenoval v ta namen novo ministrstvo, v katero so tudi stopili prejšnji vladni nasprotniki. No sedaj so kozli za vrtnarja. Novo ogrsko ministrstvo je sestavljeno takole: Ministrski predsednik je dr. Aleksander Wekerle. Ta si je pridržal obenem vodstvo finančnega ministrstva. Franc Košut je trgovinski minister. Pravosodni minister je Geza Polonyi. Ministrstvo za notranje reči je poverjeno grofu Andrassyju. Naučni minister je grof Albert Appo»yi in minister a latere je postal grof Aladar Zichy. Imenovanje poljedelskega ministra, hrvatskega ministra in honvedskega ministra ni še izvršeno. Grof Aladar Zicby je predsednik katoliške ljudske stranke na Ogrskem, dočim je dr. Aleksander Wekerle oni mož, ki je izvedel na Ogrskem znane protiverske zakone, mož torej, ki jako diši po framasonstvu. In vendar sta danes oba imenovana moža skupaj ministra. Marsikdo se bode čudil, da je postal Franc Košut minister, kar pa ni čndo, ako se pomisli, da je bil svoječasno pokojni grof Andrassy obsojen na vislice, a je postal kasneje vendarle avstrijski minister za zunanje zadeve. Taki pojavi so pač neka avstrijska posebnost, o kateri bodo poznejši zgodovinarji jasnejše govorili, nego smemo mi danes govoriti. Novi ministri so bili že v nedeljo zapriseženi. — Novoimenovano ministrstvo je imelo že svoj ministrski svet, v katerem je bilo sklenjeno, da se bodo vršile dižavnozborske volitve med 29. aprilom in 9. majem. Dne 19. maja pa se snide »ovi ogrski državni zbor.
Na Pruskem so splošno volilno pravico zavrgli. Pruski deželni zbor je v poimenskem glasovanju odklonil predlog svobodomiselne stranke
flede splošne, enake in neposredne volilne pravice, a predlog so glasovali svobodomiselni Poljaki in centrum (središče). Nato se je sprejela vladna predloga glede pomnožitve mandatov in spremembe volilnih okrajev.
Nravstveni in verski propad na Francoskem. Kako propada na Francoskem nravstveni in verski čut, dokazujejo ti le podatki: Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, svojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100.000 oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški I Brez duhovna so pokopali prej v Parizu 3000 oseb, a zdaj jih pokopljejo vsako leto 17.000, kar znaša tretjino vsakoletnih pariških pogrebov. Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo leta 1884. na Francoskem 1657, a leta 1902. so ločili sodnijsko 8431 zakonov. Na 62 rodbin pride ena ločena! V Parizu je rojenih vsako leto 18.000 nezakonskih, 30.000 izpostavljenih in zapuščenih otrok vzgajajo po zavetiščih. Najnesram-nejše spise razširjajo v 150.000 izvodih. Hudodelstev so našteli leta 1880. na Francoskem 167.000 a leta 1892. je naraslo število hudodelstev že na 700.000. Hudodelstva se osobito miože tudi med mladino. Mladoletnih hudodelcev so našteli leta 1880. še 16.000, leta 1891. je pa bilo že 41 000 mladoletnih
Kaj je rekla, je zvedel, ko so prišli v Selce. Objela ga je in zaplakala. Nato pa rekla slovesno :
„Sedaj mi je veliko ljubši, ker je že dal domovini svoje ude in kri. Drugo roko pa vzamem jaz, ki sem tako srečna, da me ljubi junak!"
Vse je navdušila ta izjava.
Vjeruša je dejal ginjen:
„Gospod Jezus naj njima ostale dni podari v sreči in miru! Dovolj sta že pretrpela!"---
Minolo je več tednov. Krvavi ples, ki se je zaplesal pri vasi Gajdi, ni ostal brez posledic. Tudi po drugih krajih so planili vstaši na osvobojenja delo in zaplspolalo je po vsej Turčiji. Ta ni mogla več vzdržati miru in krotiti vstaše. Prišle so na pomoč druge dižave. Avstrija in Rusija sta nastopili z grožnjo, da napravita mir z orožjem, ako se milejše ne postopa s podložnimi kristjani. Zahtevali sta, da se dado raji pravice in sta mirili vstaše z obljubami. Tudi sultan je obljubil in raja je upala, da bo bolje. Nekatere čete vstašev so odšle, da si zopet postavijo domovja in čakale na obljube. Tudi Žarko, ko je že nekoliko ozdravel, se je vrnil s Ko-senko in Vjerušo v Reštetiče, ki so še stale nedotaknjene. Kosenka je dejala, da mora Vjeruša ostati pri njima, da nadomestuje deda, v kar je starec radovoljno privolil.
Ker se pa ni ničesar slišalo o obljubljenih rečeh iu se razmere niso izboljšale, so se jele zopet zbirati čete. Le zima je preprečila vstajo. Ko pa so ozeleneli vrhunci balkanskih gora, so jele pokati tudi puške.
hudodelcev, med njimi polovica proti nravnosti. Pravijo, da se število mladoletnih hudodelcev pomnoži vsako leto za 2000. Samoumorov je bilo leta 1884. še 7500, 1892 pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samoumorilk. V desetih letih je poskočilo število otrok samoumorilcev od 140 na 460! Goljufije so poskočile v tem času od 1000 na 3300, tatvine, ki so jih izvršili otroci, so se pomnožile od 5000 na 15 000. Vsako leto sprejmejo v poboljševalnice 1000 do 1200 otrok. Tako daleč je privedlo liberalno framasonstvo na nekdaj cvetočem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vsako drugo dokazovanje, kam pripelje ljudstvo protiverski boj!
Razne novice. •
*	Promocija. Č. g. Ivan Tomažič, kn. šk. dvorni kaplan in tajnik, je bil na vseučilišču v Inomostu promoviran za doktorja teologije. Cesti tamo!
*	S pošte. Poštni asistent G. Gmeiner je prestavljen iz Celja v Gradec in poštni asistent Rudolf Lah iz Ptuja v Celje.
*	Duhovske vesti. Župnijo Videm je dobil č. g. Franjo Černevšek, župnik v Cirkovcab.
f Poslanec vitez Berks.
Na svoji graščini Blagovna blizu Št. Jurija ob juž. žel. je dne 5. t. m. umrl od srčne kapi zadet državni
poslanec vitez Berks. Prejšnji teden se je udeleževal še sej drž zbora, pač pa tožil o mučni bolezni. Nihče pa ni sodil, da je njegova bolezen tako nevarna. Hugon vitez Berks je bil rojen dne 21. ja-
Rad bi šel Žarko med nje, pa brez roke m bil za orožje. Tudi Vjerušo je še vleklo, da mu je Kosenka komaj ubranila, češ, da je dovolj star in potrebuje miru.
Med vstaše se je pa zanesla strašna bolezen — nesloga. Mesto da bi reševali domovino, so se jeli pobijati med seboj na korist skupnemu sovragu — Turčinu. Razsodne ljudi je to bolelo in Vjeruša je včasi pljuval in klel, da se je jela Kosenka jokati. Nato je seveda odnehal, a ni ga več veselilo v domovini.
Nagovoril je Žarka, da zapnste sedaj domovino, kjer je za človeka opasno. Ni sicer lepo, je dejal, ampak ne kaže drugega. Še v bran se ne moreš postaviti. Tako so si poiskali nov dom v svobodni Črnogori.
Predno so odšli, je obiskal Žarko z ljubko ženico in dedom Vjerusem grob padlih junakov pri Gajdi. Kosenka je položila zelen venec na grob en poljubila že zarjaveli križ iz orožja.
Molče so pomolili za duše onih, kojih trupla trohne pod tem hribčekom. V srcu naroda pa bo zapisano, dokler bo še kak človek, da ondi počivajo junaki, ki so se žrtvovali na žrtveniku vere in domovine.
Za kratek čas.
Previdnost. „Ali morete grizti trde reči, babica?"
„Ne, moj ljubček; jaz sem že izgubila vse zobe!"
„Tako? Tedaj mi pa shranite moj sladkor ia moje orehe!"
nuarja 1841 v Ogulinu na Hrvaškem ter se posveti' vojaštvu. L. 1866. je bil v avstrijski vojski proti Prusom, a že 1. 1870. je kot poročnik zaradi srčne napake stopil v pokoj ter živel večinoma na svojem gradu Blagovna. Od 1876. se je kot član okr. zastopa za celjsko - okolico najraje bavil z gospodarskimi vprašanji. L. 1879. so ga Slovenci postavili za kandidata proti dr. Foreggerju, a ni zmagal. L. 1897. pa je bil izvoljen za državnega poslanca v kmečkih občinah celjskega vol. okraja kot naslednik g. M. Vošnjaka. Pridružil se je s štajerskimi tovariši „Slovanski zvezi" ter marljivo deloval v gospodarskih odsekih. Dasi ni bil rodom Slovenec, vendar se je vedno živo zanimal za narodne, politične in gospodarske koristi štajerskih Slovencev, osobito svojega volilnega okraja. Zadnje tedne svojega političnega delovanje se je mnogo bavil z volilno preosnovo. Soproga njegova je znana pisateljica Mara Čop-Marlit. Pogreb se je vršil v soboto 7. t. m., ob štirih pop. iz njegovega gradu na Blagovni in ob petih na pokopališču v Šentjurju. Zgolj nepričakovana in nenadna smrt je bila vzrok, da ni bilo mogoče o pravem čas objaviti dan in čas pogreba. Saj se je še le v soboto zjutraj vedelo, kje in kedaj bo pogreb. To je pač bilo krivo, da od tovarišev poslancev nikdo ni bil pri pogrebu. Pač pa so se ga udeležili v obilnem številu Celjani. Trg Šentjurij je bil častno in številno zastopan, tndi okoličani — kmetje so prišli prav mnogi. Vodil je pogreb celjski opat, preč. g. Ogradi v spremstvu domače duhovščine. Moški zbor „Celjskega pevskega drnštva" pod vodstvom g. dr. Schwab a je zapel 2 lepi nagrobniči. G. dr. Juro Hrašovec se je v kratkih, prisrčnih besedah spominjal blagega in delavnega rajnika. Naj v miru počiva !
*	Narodni kolek „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" bodo odslej rabila tudi ameriška slovenska društva. „Slov. podporno društvo sv. Jožefa v Brooklynu" bode prvo, ki zatrži ž njim na svoji veselici meseca aprila. Naročilo ga je po zastopniku ameriških Slovencev g. Antonu Trstenjak, kontrolorju mestne hranilnice ljubljanske. Ko beležimo ta narodni čin svojih ameriških rojakov, želimo, da bi bil v spodbudo vsem onim društvom v naši ožji domovini, ki našega larodnega koleka ne rabijo. V tem navedenem veselem pojavu se zopet prepričujemo, kako nam prednači Amerika in sicer v vsakem oziru: v socijalnem in narodnem. Kolikrat in kako prepričevalno smo že na pr. klicali slovenska društva v domovini na narodni kolek in kazali ob tem na brate Čehe. A to bolj ali manj zaman — sedaj pa pri hajajo Amerikanci, akcpramjihše klicali nismo. — Zato živele naše zavedne sestre in živeli naši zavedni bratje tem za oceanom! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
*	Pametna odredba brambovskega ministra. Brambovsko ministrstvo je odredilo, da bodo kmečki rezervisti klicani k orožnim vajam ob takem času, kadar ni doma nujnega dela. Za letos še te naredbe ni mogoče izvajati, ker so se rezervisti že razvrstili v razne termine, vendar je ministrstvo ukazalo pristojnim poveljstvom, naj upoštevajo prošnje rezervistov, ki si žele kake druge dobe za orožne vaje.
*	Kupujte samo slovenske vžigalice! Tvrdka Perdan, ki proizvaja slovenske vžigalice, je zopet oddala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 kron. To je lep dohodek za našo dično družbo. Pa še vočji dohodki bi bili, če bi vsak Slovenec rabil naše vžigalice, ki se lahko v vsakem oziru merijo z vžigalicami drugih tvrdk. Vsak Slovenec naj si torej smatra za dolžnost, da kupuje samo slovenske vžigalice !
*	Na velik četrtek so prem. knez in škof v mariborski stolici umivali noge sledečim starčkom; Boštjan Čerček, 91 let star; Martin Ribič 85; Valentin Biber, 84; Mihael Cehner, 82; Franc Brandstätter, 80; Franc pl. Storchinfeld, 80; Jakob Weidaeher, 80; Janez Maček, 78; Nikolaj Herzog, 77; Franc Januš, 75; Valentin Trunkl, 74; Leopold Hönigman, 70 let. Vsi skupaj so stari 957 let.
*	Fontes historici Liturgiae Glagolito-llomanae. Vsak zavede« Slovan se zanima za gla-goljico in staroslovensko službo božjo, ki sta jo Slovanom ustanovila sv. brata Ciril in Metod. Knjiga pod zgornjim naslovom, ki jo je spisal tndi v tujem svetu znani učenjak dr. Luka Jelič, -prof. v Zadru, obsega vse dokumente, ki se tičejo glagoljice od 13. pa do konca 19. stoletja. Knjiga je imeniten pravnozgedovinski vir in najboljši, neovrgljiv zagovor glagoljice. Kdor želi knjiga imeti, jo lahko dobi po „Zgodovinskem društvu", ki je prevzelo posredovanje Cena knjigi je s poštnino vred 4 K, ki se naj naprej pošlje društvenem tajnika prof. Fr. Kovačič v Mariboru.
* Velikonočne razglednice, z najraznovrst-■cjširni in najnovejšimi okraski izdelane, se lahko naročijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Trgovci dobe veliki popust.
Mariborski okraj.
m Maribor. V gozdu pri Studencih je povozil dne 7. t. m. brzovlak ob pol 4 zjutraj dragonca Antona Zechner od 6. eskadrona. Odrezalo mu je glavo. Vrgel se je sam pod vlak. — Občinski svet mariborski je pristopil k društvu „Prosta šola" (Freie Schule), ki hoče odpraviti veronauk iz šole. S tem so gospodje pokazali, da so sovražniki sv. vere, pokazali pa so tudi, da so nasprotniki katoliškega slovenskega kmeta. Mariborski župan dr. Schmiderer je tudi načelnik mariborskega okrajnega zastopa. Sedaj si pa lahko vsak kmet predstavlja, kakšno je delovanje tega gospoda. — Hišo eskomptne banke na glavnem trgu so začeli podirati ta teden. — Sedaj se še vedno ne ve, kje da pride *iov most. Nastopila je zopet nova stranka, ki ga hoče imeti v nadaljevanju „Badgasse". — Mariborski župan Schmiderer, zdravnik Urbaček, strojevodja Polaček in ognjegasca Klauda in Polesni so dobili medaljo za 25 letno požrtvovalno delovanje pri požarni brambi. Ta slovesnost se je vršila v nedeljo dne 8. aprila. Nekatere hiše so razobesile zastave. Vmes so bile seveda tudi trankfurtarice. Celo iz rotovža je visela taka prusaška cunja ter plapolala nad podobo cesarjevo, ki je bila na odru pred rotovžem. — Delavec Franc V e z j a k je peljal težek voz po strmi Splavarski ulici navzdol, ne da bi ga bil zavrl. Vsled tega ni mogel voza zdržali- Začel je teči navzdol ter pri tem trčil v neko hišo s tako močjo, da se je zlomilo oje. voznika pa pritisnilo k steni. Poškodovan je precej. Dve osebi sta komaj zbežali pred drvečim vozom. K sreči ni b lo nobenega otroka na ulici, kakor je to v tej ulici navada, sicer bi bila nesreča še večja.
m Poljudno predavanje za delavce in kmete v Mariboru. Minolo nedeljo je nadaljeval g. dr. M e d v e d predavanje o zgodovini Slovanov. To predavanje je bilo najbolj obiskano od vseh. Seveda je imela veliko privlačno silo oseba predavatelja, ki je tokrat dokončal svojo zadnjič tako lepo pričeto predavanje. |Hvala mu za trud! Ob praznikih ne bo predavanj.
m Veliki koncert priredi na velikonočni ponedeljek dne 16. t. m. „Češki klub" v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. Pri koncertu sodelujejo: znana operna pevka gospa Maruša Skalo v a, umetnik na gosli g. Josip B a I d u s in umetnik na glasovirju g. V. Volf. Ker sodelujejo pri tem konceru tako odlične moči, upamo, da je to najboljša reklama za to prireditev.
m Fram. V sredo po Veliki noči 18. t. m. bo pri nas živinski sejem. Navadno je ta sejem dobro obiskan, upamo, da bo tudi letos; zato vabimo kupce in prodajalce.
m Spodnji Duplek. Sprli so se v gostilni Štefana Gmemerja dne 5. t. m. zvečer gostje med seboj. Posestnik Anton Maček je pri tem prepiru udaril krčmarja s palico po glavi. To pa je tega tako razjezilo, da je skočil po puško, vstrelil na Mačka in ga v nogo ranil. Mačka so prepeljali v bolnišnico.
m Jelovec pri Slov. Bistrici. V noči na 1. april je zgorelo poslopje Franca H a r t n e r. Vzrok požara se pridno išče. Hartner je še le 14. marca kupil posestvo.
m. Slov. Bistrica.'V Stigerjevi oljarni je začelo v ponedeljek 2. t. m. okoli 8. ure zvečer goreti. K sreči je požarna bramba hitro pogasila ogenj, sicer bi bilo v nevarnosti celo mesto.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Tukaj se je dne 9. aprila v novi Franc-Jožefovi vojašnici ustrelil pijonir Janez Fridrich od Spielfelda. Strah pred kaznijo ga nagnil k temu strašnemu činu. Ker je bil že večkrat radi malih prestopkov kaznovan, mu njegovi višji niso dovolili dopusta za velikonočne praznike. Ko je tudi pretočeno nedeljo prišel po noči prepozni domov in bi moral drugi dan na raport, je iz strahu in obupnosti vzel puško in se ustrelil; zadel se je v srce in bil takoj mrtev.
p Sv. Marko nižje Ptuja. Vlak je povozil dne 1. t. m. blizu Moškanjc mladeniča Ivana Val iča od Sv. Marka pri Ptuju. Stroj ga je zgrabil, mu zmečkal črepinjo in sploh zadnji del glave in ga vlekel nad 500 m daleč.
p Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo 1. aprila se je vršil ustanovni občni zbor podružnice c. kr.
kmetijske družbe. Od osrednjega odbora je prišel generalni tajnik g. Ju van in potovalni učitelj g. Bele. Predsednik pripravljalnega odbora g. nad-učitelj Žunkovič je po običajnih pozdravih poročal o dosedajnim delovanju. G. Bele je govoril o potrebi organizacije sploh in o koristi organizacije posestnikov potom podružnic kmetijske družbe posebej ter omenjal njih potrebo in ugodnosti. Pristopilo in vplačalo je takoj 58 članov svoje doneske, veliko pa se jih je prijavilo, da plačajo v kratkem. Načelnikom je bil izvoljen g. nadačitelj Žunkovič, v odboru pa ima vsaka občina svojega zastopnika in ti so volili za blagajnika trgoVca Ivana Mur-koviča in podnačelnika veleposestnika Lipi i na. Sklenilo se je, naročiti takoj drevesne škropilnice, dve travniški brani in čistilni stroj za žito. Tako imamo sedaj pri Sv. Marjeti in njenih občinah bralno društvo, prostovoljno gasilno društvo v Moskanjcih in podružnico c. kr. kmetijske družbe. Vsekakor lep dokaz delavnosti in probujenosti.
p Polenšak. Vršil se je tukaj dne 1. aprila ustanovni občni zbor kmetijskega bralnega društva ter se ga je vkljub neugodnemu času (ob 11 dopoldne) udeležilo jako lepo število domačega občinstva. Imel je najprej potovalni učitelj gosp. Bele poučno predavanje o sajenju in nadaljnem vzgajanju trt in dreves ter razlagal o zatiranju cvetodera, uši in uidija (poleža) na drevju. Navzoči so njegovim razpravam sledili z velikim zanimanjem ter se mu ob koncu govora prav srčno zahvalili z živijo-klici. Za njim je nastopil filozof g. Vesenjak iz Moškanjc. Prav poljudno je razložil važnost kmetijskega bralnega društva. Ob jednem je z v srca segajočimi besedami govoril, da naj spoštujemo svoj materni jezik, svojo domovino in da naj povsod s ponosom pokažemo, da smo Slovenci; saj so naši pradedi prelivali v mnogih bojih proti sovražnikom avstrijske države svojo kri. Po končanem govoru so mu zadoneli glasni živijo-klici. Sledila je na to volitev predsednika in odbora. Izrekel je predsednik željo, da bi ta prvi shod vzbudil zanimanje po nadaljnji izobrazbi ter bil začetek k lepemu razvijanju vzajemnega delovanja, v kar pomagaj Bog! — Ob jednem se mora zahvalno omeniti, da je znani narodnjak gosp. Koaer iz Juršinec podaril društvu 5 K z željo, naj društvo procvita in dela v prid naroda.
p Nogo si je zlomil posestnik Jakob Plav-čič iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah, ko je v noči od 31. marca na 1. april šel v temi skozi Gornjo Hajdino pri Ptuju. Zadel je na obcestni kup kamenja, padel in velik kamen se je zvalil na njegovo nogo ter mu jo zlomil.
p Ormož. V gradu barona Zschock je začelo goreti dne 5. t. m. v neki sobi. Ogenj so kmalo pogasili. — V Samušanihje dne 4. t. m. zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje gospe Tschebulz pl. Szeredag. Rešili so samo živino. — Od sobote dne 31. m. m. pogrešamo tukaj trgovca Franca Janže-kovič. Ta dan dopoldne je šel na sprehod in je od tega časa izginil, čeravno so ga pridno iskali.
p Ormoška Čitalnica izvolila si je pri svojem občnem zboru sledeči odbor za bodoče društveno leto: Predsednik g. dr. Ivan Geršak; podpredsednik: g. dr. Ivan Omulec; blagajnik: Č. g. Jan Kubinek; tajnik g. Anton Porekar; gospodar: g. Ivan Richter; odbornika: g. Fran Gomzi in g. Josip Rajšp.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Število ptujskih „gifnih krot" se je zelo skrčilo. Veliko jih je že vzelo konec, samo.nekaj še jih zeva. Pa saj smeš, ljubi „Štajerc", tudi ponosen biti na tukajšnje svoje naročnike. Za danes poslušaj samo to: Še ni dolgo, ko smo gledali enega od teh, kako se je dve nedelji potikal po naši „piirgi" pijan in nazadnje na cesti obležal vsem v očitno zasmehovanje. Bil je res ves pokvarjen. Take pijance malokedaj vidimo. Iz žepa mu je lukala „gifna krota". No, take ljudi radi privoščimo ptujskemu „Štajercu".
p Središče. Županstvu trga središkega je došla nedavno iz Amerike nakaznica na 300 kron z naročilom, da se naj izplača ta znesek v treh enakih delih trem narodnim društvom v Središču in sicer: 1. Veteranskem in bojnem društvu, 2. bralnem, društvu „Edinost" in 3. požarni brambi. Poslal je ta znesek naš rojak g. Lavoslav Friedrich, ki je postal — kakor so časniki o tem že poročali — pred kratkim ravnatelj banke „The Oriental" v New Yorku. Zahvaljujoč g. darovatelja za njega blagodušni dar izražamo na tem mestu posebno veselje nad dejstvom, da se mladi nas rojak spominja tudi v tujini v tako odlični službi narodnih društev v svojem domačem kraju, dokaz, da še v njem ni zamrlo narodno čuvstvo, kar se v takih slučajih
žal tako rado in često dogaja. G. ravnatelju Lav. Friedrichu želimo še mnogo vsestranskih uspehov, trgu središkemu pa še več tako odličnih, radodarnih
rojakov.
p Frankovci blizo Ormoža. V Frankovcih pod Humom je umrl 7. t. m. na vnetju pljuč po zelo kratki bolezni vrl slovenski kmet, veleposestnik Martin Munda. Bil je zaveden narodnjak, ki si je rad naročeval slovenske časnike in knjige ter iste tudi čital. Pokojnik je edini brat g. župnika Jankota Munda pri Sv. Joštu na Kozjaku. Bil je šele 40 let star, priljubljen pri vseh, kateri so ga temeljito poznali. Za njim posebno žaluje pridna žena in trije majhni otroci, žaluje brat, dve sestri in sorodniki, mnogo ubožcev, katerim je vedno rad pomagal, kakor vse zavedno ljudstvo daleč na okrog, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Mili Bog daj, da bi bila blagemu pokojniku lahka slovenska zemlja na mirnem pokopališču hnmskem.
Slovenj egraški okraj.
s Št. Janž pri Velenju. K zadnjim našim občinskim volitvam bi še pripomnili, da je ves trud štajercijanske stranke meril na to, da bi grajščak Zaje postal — župan. Ta grajščak je namreč glava Štajercijancev. Smilili so se nam pošteni kmetje, kateri so šli na limance štajercijancem, ki so jim govorili sladke besede, resnice pa, za kaj se je šlo, niso povedali. Da se dandanes kmetje gredu potegovat za štajercijanskega grajščaka, je nekaj, kar zasluži, da zve o tem cel svet. Da bi grajščak pokazal svojo vzvišenost nad slovenskimi kmeti, pri-jahal je k volitvi. Tudi v hišo je hotel jahati, a konj ni hotel. Potem se je grajščak dal od svojih privržencev nesti v volilno sobo, samo, da je lahko rekel, da na volitev ni „prišel". In našli so se ljudje, ki so ga volili v odbor. Nek muhast volilec je hotel voliti — grajščakovega konja, pa ni vedel, kako je konju ime. Da nadučitelj Glaser podpira grajščinsko-štajercijansko stranko, je res uganka. Dal Bog, da drugokrat volijo domače, vrle posestnike. Grajščak pa naj le jezdari svoje konje in se naj da nositi od svojih hlapcev, če jih ima, ne pa od slovenskih kmetovi Kmetje,, imejmo pamet!
s Kmet. zadruga za Šaleško dolino je razun predavanja v Škalah še priredila poučna predavanja v Družmirju, Št. Ilju in Velenju. Zbralo se je vsakikrat 50— 60 ljudij, odraslih kakor tudi mladine. G. potovalni učitelj Goričan je kazal pravilno sajenje in obrezovanje dreves, opozarjal je kmete na to, da naj v večji meri gojijo sadjarstvo. Priporočal je starišem, naj dajo svoje sinove v vini-čarske šole, da bodo dobili dovolj sposobnih močij za obnovljenje vinogradov, katero se bode moralo s časom začeti. Razlagal je tudi razne za vinogradnike važne postave. V mesecu maju bode zadruga še priredila poučna predavanja in sicer 20. maja v Zavodnjah, kjer bodeta predavala g. potovalni učitelj Goričan in zadružni tajnik in 24. maja v Paki nad Velenjem.
s Šoštanj. Pripravljalni odbor za ustanovitev ljudske knjižnice v Šoštanju priredi v prid iste v nedeljo dne 6. maja (v slučaju slabega vremena dne 13. maja) veliko narodno veselico v vseh prostorih hotela „Avstrija" v Šoštanju. Za veselico se delajo velike priprave in bode ta prireditev prekosila vse dosedanje slične prireditve v Šaleški dolini. Opozarjamo slovensko občinstvo, katero ve ceniti pomen imenovanega društva za izobrazbo slovenskega naroda in katero hoče, da se ohrani Šoštanj kot mogočna slovenska postojanka ob koroški meji, da priredi svoj majniški izlet v Šoštanj! Vse natančnejše o pravem času!
Konjiški okraj.
k Iz konjiškega okraja. Konjiški posili-nemci hočejo kar po vsej sili živeti od slovenskih kmetov in jih kličejo popolnoma obupani na pomoč, kadar se jim gre za biti ali ne biti. Naši kmetje so pač že do dobrega spoznali svoje „prijatelje" in zato so se jih začeli tudi jako vestno izogibati. To dejstvo menda Čuti posebno g. W., mlinar v Konjicah, ki je po vseh koncih slovenske domovine, posebno v konjiškem in šmarskem okraju dal naznaniti, da se dobi v njegovem mlinu moka kar na pol zastonj. G. W., ali mislite, da se bodo naši kmetje še nadalje vsedali na vaše limanice in se zanaprej podpirali odpadnike slov. naroda? Kadar se bode zopet raz-trobilo po slovenskih občinah, da se je prelevil nemški mlinar W. v slovenskega mlinarja B., tedaj bodete lahko klicali nas slovenske kmete na pomoč, ali tako dolgo, dokler se to ne zgodi, zaman oznanjate svojo moko.	Slov. kmet.
Celjski okraj.
i i
c Celje. Na občnem zboru političnega društva „Naprej" je bil izvoljen za predsednika g. dr. Juro Hrašovec, v novi odbor bili so izvoljeni sledeči gg.: dr. Kukovec, dr. Božič, Rebek, dr. Gvidon Sernec, dr. Fermevc, dr. Stiker, notar Baš, Bouba.
c Rudosledba. V celjskem okraju so dobili dovoljenje za rudosledbo Oskar Martens, tovarniški ravnatelj v Polzeli, do 18. marca 1907 in Adolf Engel, trgovec v Celju, do 15. marca 1907.
c Celjski porotniki za porotno zasedanje, ki se prične dne 7. maja: Glavni porotniki: Janez Pin-terič, trgovec v Brežicah; Janez Šarner, gostilničar v Legnu; dr. Jorip Barle, c. kr. notar v Kozjem; Franc Juvan, posestnik v Teru; Ljndevit Šešerko, trgovec v Planini; Mihael Janežič, gostilničar v Žu-pelevcih; Jožef Balon, posestnik Staravas-Bizeljsko; Janez Malus ml., posestnik v Gornji Sušici; Andrej Drofenik, posestnik Kačjidol; dr. Gregor Jesenko, zdravstveni svetovalec v Celju; Filip Pungeršek, veleposestnik v Pamečah; Jakob Knaftič, gostilničar v Bukovcih; Jožef Ješovnik, posestnik v Staremtrgu; Anten Turušek st., posestnik v Žiaboru; Janez Pungaršek, trgovec v Slovenjgradcu; Jožef Godler, posestnik v Brežini; Mihael Jošt, posestnik na Te-harjah; Mihael Kramer, veleposestnik v Slovenjgradcu; Valentin Cokl, trgovec v Podčetrtku; Eduard Kukec, ravnatelj pivovarne v Laškem; MihaelSter-gar, posestnik mlina v Slogonskem; Henrik Kla-bučar, kleparski mojster v Brežicah; Alojzij Kukovec, trgovski pomočnik v Celju; dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celju; Jakob Rotar, posestnik v Dobriši-vasi; Friderik Kalb, hišni posestnik v Brežicah; Mihael Arlič, posestnik v Socki; Matej Hojnik, veleposestnik v Levcu; Jožef Polanc, posestnik v Petrovčah, Jožef Petričič, posestnik pri Sv. Lenartu; Jernej Planko, krojaški mojster v Celju; Matej Goršek, posestnik v Dresi vasi; Karol Jaklin, trgo-gec v Vitanju; Andrej Levak, hišni posestnik v Brežicah; Franc Filač, mizarski mojster v Slovenjgradcu ; Jožef Štiglic, posestnik v Bočni. Nadomestni porotniki: Rudolf Lang, mestni blagajničar v Celjn; Julij Raknš, celjski župan; Janez Radej, posestnik na Bregu; Janez Samec, posestnik v Lokrovcu; Anton Eichberger, kljnčavničarski mojster v Celju; Franc Bračič, posestnik v Zg. Hudinji; Blaž Šmar-čan, pek v Celju; Martin Veber, čevljarski mojster v Gaberju; H?nrik Scheucrman, kleparski mojster v Celju.
c Dobrna pri Celju Dne 1. in 2. aprila so po Dobrni švigali svetli*in visoki klobuki po cestah. In kaj je bilo? Auer se je poslavljal od Dobrne in Anerjevi častilci so se poslavljali od Auerja. Močno so se silili, da bi bili žalostni, pa žalost se ne da prisiliti meni nič tebi nič. Neumen obraz še ni žalost. In neumne obraze so delali nemčurji te dni, da je bilo „za poČ't !* In v torek 3. aprila se je Auer odpeljal. V ponedeljek zvečer je bilo „slovo" v šparkasinem salonu. Auer je razposlal posebna „vabila", sicer pa se je izrazil: „Kdor me ima rad, bo tako prišel!" No, če ga drugi nima nikdo rad, kakor tisti, ki so prišli, potem je Bog malo ljubezni ustvaril za Auerja. Auer nam gotovo ne bo zameril, če mu povemo na uho, da jih je precej prišlo samo pit. Če je pa Auer iz tega Bklepal, da ga „imajo radi", se mož moti, kakor se je večkrat motil na Dobrni. Za slavnostne „govornike" v nemškem jeziku sta se pripravila Gol in Hazenpihl. Ker je pa med posilinemci občevalni jezik — slovenščina, seveda ni mogla izostati. Slovenski govor si je spisal bivši „občinski kasir" Blažič, o katerem pravi nemški volilni oklic, da „ni stara baba". Da je pa stvar bila bolj „einfoh", je Blažič besede svoje ljubezni do Auerja dal Golu, da jih je prestavil Auerju na nemški jezik, kakor ve in znal Če se je Blažič jokal pri svojem „govoru", ki ga je Gol prestavljal in bral, ne vemo; pač pa vemo, da sta se pri svojih govorancah jokala Hazenpihl in Gol. Je že moralo biti vredno solz! Nove slavnostne govornike priporočamo „Bralnemu društvu", če jih morebiti potrebuje. — No, pijače je bilo menda dovolj, saj so najpoznejsi častilci Auerjevi hodili ob 4. uri zjutraj domu. Kakor pa Auer za časa svojega bivanja na Dobrni ni imel sreče, tako mu je spodletelo tudi na dan odhoda. Hotel se je peljati z automobilom. Čevljarski mojster Peter Okrožnik in vrtnarica Pirto-šek sta okrasila automobil z zelenjem in nemškimi trakovi. Pa na veliko žalost je malo pred določeno nro začelo neusmiljeno snežiti, in namesto z automobilom odpeljal se je Auer z vozom, ki ni bil okrašen. Tako je nemško veselje splavalo po vodi. No, mi privoščimo Auerju lepo vreme, privoščimo mu tudi automobil, in če je tudi okrašen z nemškimi trakovi, a vse to mu privoščimo v Gradcu. Auer je sedaj prost Dobrne, Dobrna je prosta Auerja,
in prepričani smo, da so si oddahnili na nemški strani bolj kakor na slovenski, ko je voz z Auer-jem oddrdral proti Celju. Zakaj ? To povemo prihodnjič.
c Nova cerkev pri Celju. Na velikonočni ponedeljek po zjutrajnem cerkvenem opravilu ima potovalni učitelj g. Goričan v novi šoli podučni govor o kmetijstvu.
c Marija Gradec. Občinski zastop Marija Gradec je sklenil enoglasno vposlati peticijo za uredbo splošne, enake, tajne in obvezne volilne pravice in prositi za poldnevni pouk po ljndskih šolah na deželi in za skrajšanje obvezne dobe za šolski obisk.
c Petrovče. Pomenljiv dan je bil v nedeljo 1. t. m. za našo občino. Mnogo uglednih in za dobro vnetih mož je kumovalo pri ustanovitvi zveze mla-deničev, h kateri je pristopilo 35 članov. Za prvi početek je število gotovo veliko. Najčastnejše ste zastopani Arjavas in Drešinjavas. Njuni vzgled naj spodbudno drami mladeniče tudi drugih vasi, da se ne bodo več bali onega smešnega bav-bavca, kateremu se pravi „strah pred ljudmi". Fantje, gre se za vašo čast in korist in brezbrižnost pri tem delu bila bi huda obsodba vsakega izmed vas. Pri zvezi so vrata vsem in še vedno odprta. Nudila se vam bo tam vsestranska naobrazba in preskrbelo mnogo poštenega razvedrila. Zato proč z vsemi pomisleki in skušajmo s složnim delovanjem doneči, da bo beseda „Savinjski fantje" izvabljala ljudem spoštovanje. Bog in naša mlada moči pa bodi naše geslo.
c Trnovlje pri Celju. Pred nekaj dnevi je prišel Jožef Ahtig, doma iz Trnovelj pri Celju, na dom svojih starišev, s katerimi je sprt. Bil je oborožen z revolverjem in z vilami ter je grozil da, bo vse pobil. Sivi, nad 70 let stari oče njegov je zbežal v sosedno sobo, kjer se je zaprl. Brat in svakinja sta pa zbežala k sosedovim. Med silnimi grožnjami je Ahtig večkrat ustrelil. Pozneje se je skril pred hišo, kjer je čakal na preži. Še le čez več ur se je odstranil, ko je izustil še strašne grožnje. Divjaka so dragi dan orožniki prijeli.
c Škofja vas pri Celju. Veleposestnik Martin Vin cel je umrl po kratki a mučni bolezni. Bil je vrl in navdušen narodnjak. N. v m. p. 1
c Sv. Pavel pri Preboldu. Živinski sejem, ki je bil 3. t. m., se je vkljub slabemu vremenu prav dobro obnesel. Prignalo' se je čez 300 glav živine. Tudi nekaj konj je bilo. Kupcev je bilo mnogo, od blizu in daleč. Prosili smo tndi za kra-marske sejme, pa niso bili dovoljeni. Morebiti se pa zve, kje tiči ta zapreka. — Naš kraj je popolnoma slovenski in vendar se nahaja nekje nemški napis. Dotičnika prijazno opozarjamo, da si naj napravi slovenskega, saj prebiva med Slovenci, od katerih tudi živi. Naj ta prijazna beseda tudi lepo mesto najde!
c Gomilsko. Občinski odbor je pri zadnji seji soglasno imenoval častnim občanom g. Franca Cu-kala, ki je že nad dvajset let župan, mnogoletni načelni krajnega in ud okrajnega šolskega sveta vranskega, ter opravlja še mnogo drugih častnih služb radovoljno, deluje v svojem uradu natančno in pravično in skrbi posebno za povzdign cele občine; pridobil je tudi brzojavno postajo za Gomilsko, katera se otvori v teku tega leta. Našteli bi še mnogo drugih zaslug. Za vse to mu izroče za veselo Ale-lujo vsi gomihki odborniki častno diplomo.
c Št. Jurij ob Taboru. Pri posipanju ceste je padel 70 letni Boštjan Cestnik v globok jarek ter se na glavi težko poškodoval.
c Sv. Martin ob Paki. Pri nas se bližajo občinske volitve. Agitacija se je začela in kakor se vidi, si bodo pri volitvah stale različne stranke nasproti.
c Luče. Dne 7. aprila okoli tričetrt na šest smo čutili precej močan potres.
c Hrastnik. V torek 3 t. m. je povozil Riicklov hlapec 6letnega dečka Ivana Pleška. Kolesa težkega, z apnom napolnjenega voza so mu sla čez prsa, da je bil na meatu mrtev. — Leg ar v Hrastniku še vedno ni ponehal. V štirih šotorih „Rdečega križa" leži krog 35 bolnikov. Zbolela je tudi ena usmiljena sestra in sluga. Od početka legarja je imelo to bolezen do že 200 ljudi.. 1. t. m. je priredilo blizu 30 zdravnikov poučni izlet v našo dolino, da si ogledajo bolnico „Rdečega križa". — Govori se, da hoče kupiti ali v najem vzeti trboveljska občina premogokopsko vilo („Innejevo") ob Savi, da napravi iz nje bolnico. Poslopje je na jako lepem in zdravem kraju. — „Slov. del. podp. društvo" je priredilo dne 1. t. m. odhodnico gosp. učitelju A. Hohnjecu, pevovodji društvenega pevskega zbora, in mu podarilo krasno taktiriko. Večer se je sijajno obnesel.
c Trbovlje. Trboveljska premogovna družba je sklenila izplačati od čistega dobička 724.000 K družbenikom deleže, in sicer 8 K na delnico. Gospodje si delijo deleže, na zboljšanje delavskih plač pa ne mislijo — Tukajšnji živinozdravnik Fr. Pir-nat je premeščen k namestniji v Gradec.
c Gornjigrad. Pri občnem zboru tukajšnje podružnice Dražbe sv. Cirila in Metoda dne 1. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik g. Josip Krajnc st., veleposestnik; namestnik g. dr. Konečnik Maksim., zdravnik; blagajnik g. Avgust Drukar; c. kr. notar; namestnik g. Dedič Božidar, nadučitelj, tajnik g. Ignacij Sijanec, učitelj; namestnik g. Rud. Vivod, c. kr. davkarski kontrolor. Razun g. Dediča iz Bočne, ki zastopa Bočane v odbora, so vsi odborniki v Gornjem gradu.
Brežiški okraj.
b Kozje. Tukajšnja „Posojilnica" je na predlog dr. Jankoviča sklenila v zadnji seji dne 6. apr, t. 1. kolekovati vsa pisma z narodnim kolekom. Naj bi sledili temu vzgledu vsi slovenski denarni zavodi!
b Sevnica ob Savi. Za župaca je izvoljen g. M. Starki, za njegovega namestnika g. Fr. Simon i č.
b Kapele. V Murščaku je umrl dne 10. t. m. veleposestnik Anton Zemljič v 72 letu. Rajni je bil vrl naroden mož, ki je bil daleč na okoli znan. N. v m. p.!
Iz drugih slovenskih dežel.
f Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Šašelj. * Založilo Kat. tiskovno društvo, 1906. Cena 2 K. — Naroča se v Katol. Bukvami v Ljubljani. Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih popevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tu je ležal zaklad, ki ga je še mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemu pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Če se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, smo prepričani, da ne ostane brez vpliva zlasti na razvoj našega pesništva in književnega jezika. Nekatere lirične pesni so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bilo dobiti v celi Štrekljevi zbirki enakih. Ako pojdejo naši mladi pesniki sem v šolo, bi nastopila naša umetna pesem edino pravo pot, ker se bo naučila one narodne ljubkosti in preprostosti ter se navzela one toplote čustvovanja, ki jo sedaj zastonj iščemo med mladimi. Zato lahko rečemo, da je izdana zbirka prva podlaga za visoko šolo pesnikov, kot so si jo sezidali že vsi večji narodi, v katero so hodili vsi največji talenti. Menimo, da v tem oziru ne moremo dovolj povdarjati pomena te knjižice. — A še bogatejši vir je ona za jezikoslovca. Ne le obširen besednjak na koncu zbirke, ampak vsak verz nam diha belokranjske moči in živahnosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno lehak in obenem lep izraz. Ta krasni jezik že izumira in velika škoda bi bila, da bi izumrl brez koristi za slovenski književni jezik, ki se obenem lahko oživi, pokrepi in obogati. Sploh je cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domovine, a pesem, ki izzveni in umrje vsak trenotek. Priporočamo knjigo zlasti Belokranjcem v tujini, ki jim bo kakor lepe sanje o domačih ložah in vinogradih. — G. Šašelj se je potrudil, da je ohranil jeziku v besedah in oblikah popolnoma belokranjski značaj. Zbirka je sestavljena skrbno in z velikim razumevanjem dane naloge ter služi gospodu nabiralcu v veliko čast, a nam še v večje veselje.
f Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marca 1.1. v naši drnžbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na jnžni in zahodni strani. Družbino vodstvo je vkrenilo potrebne korake pri višjih oblastvih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo, nasprotno toliko nizki naših sovragov in materijelna sreča, ker so nam donasala sijajnih domoljubnih preplačil. — Slovenci! Beležeč vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na nas kulturni zavod in ponosni na svojo olike vas prosimo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobraženja.
f Desetletnica. Hrvaško društvo „Prosvjeta" na Dunaju slavilo je nedavno v dvorani „hotela central" deseto leto svojega obstanka. Pri slavnosti je sodeloval mešani pevski zbor slovenskega društva „Zvezda", katera stoji pod vodstvom gospoda Vinka K ruši ¿a. Ta zbor je pel dve pesmi A. Nedvedov „Naša Zvezda" in dr. B. Ipavčev „Pozdrav". Nastop slovenskih pevk in pevcev je bil burno pozdravljen. Na vsporedu sta bdi še dve točki, ki so zbudile mnogo zanimanja, te ste: V. G. Broževa skladba: „Uspomena na bledsko jezero", kojo je igral tamburaški zbor društva „Prosvjete" in F. S. Vilharjeva „Rasti rožo«, katero je pela gospica N. D o le žal. Gospa S tanko vi č pela je več pesmij slavnega hrvaškega skladatelja Iv. p 1. Zajca. Mej programom bil je pozdravni govor predsednika „Zvezde" gosp. Jakoba Pukla, katerega je vse občinstvo živahno pozdravilo. Govornik je v navdušenem govoru naglašal hrvaško-slovensko vzajemnost, iz katere naj procvete boljša bodočnost obema narodoma. Ko je govornik čestital „Prosvjeti", končal je govor s trikratnim živijo-klicem na hrvaški narod. Po vsej dvorani donelo je viharno: „Živijo Hrvatje", „živijo Slovenci "1 G. Puklu so mnogi čestitali.
Drobtinice.
d Prazna vera. V nekaterih krajih Slovenskih goric imajo tole navado na pustni dan. Zgodaj zjutraj vstanejo in luščijo koruzo, ki jo namenijo dotično leto vporabiti za sejanje. To delo pa se mora izvršiti, predno izide solnce, se ne sme nič govoriti, dokler koruza ni zluščena. Iz tega semena zrastle koruze baje ne marajo vrane in srake.
d Nesreča v Courieresu. Dne 4. t. m. ob 9. uri popoludne so iz jame 4. izvlekli še enega živega rudarja. Ime mu je Berton, njegove noge so polne ran, ki pa niso nevarne. Berton je cenil, da je bival v jami osem dni, bil pa je celih 24 dni. V posodah svojih ponesrečenih tovarišev je našel kavo in žganje ter je spal približno desetkrat. Ker ni mogel računati na rešitev, je iskal sekiro, da bi si odsekal roko in tako pospešil smrt. Rešeni radar Berton je pripovedoval, da je po razpoku, ko je skušal rešiti se, padel in zaspal. Ko se je zbudil, se je nahajal sam v neprodirni temi. Pričel je blju-vati. Ulegel se je, da bi zaspal. Ko se je prebudil, je taval po temi. Z mrtvega konja si je s sekiro odsekal kos mesa, ali ni ga mogel vžiti. Kmalo ni mogel več računati časa. Ko je zopet zaspal, skušal je dobiti izhod ter je dospel v Jožefinin sklad, kjer je našel živila. Čuval se je mraza z obleko svojih ponesrečenih tovarišev.
d En trenutek. Čas, v katerem Človek enkrat trene z očmi, se smatra za en trenutek. Učenjaki so izračunih, kako dolg, oziroma kako kratek je en trenutek. Prilepili so na gornjo trepalnico majhen papirček, katerega premikanje se je potem foto-grafičnim potom dognalo. Našli so, da se trepalnica jako hitro navzdol premika, potem pa nekoliko postoji, predno se zapre. Navzgor gre mnogo počasneje. Pomikanje trepalnice navzdol traja povprečno 75 do 91 tisočink ene sekunde, potem počaka trepalnica 15 do 17 stotink sekunde, predno se popolnoma zapre. Pomikanje navzgor traja 17 stotink ene sekunde. En trenutek torej traja štiri desetinke sekunde, ali niti pol sekunde.
d Milo se podraži. Pred nekaj tedni smo poročali, da se je milo podražilo za 1 K. Dne 6. t. m. je pa zadruga izdelovalcev mila na Dunaju sklenila, da se cena vseh vrst mila podraži sedaj za 2 K pri 100 kg.
d Nestvor. Kmetovalcu Fr. Kante iz Sv. M. M. zgornje pri Trstu št. 175 je minoli teden vrgla svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eno, ki je imelo rilec vrhu glave, zaobrnjen nazaj. Pod rilcem ima ta nestvor, ki ga je Kante prinesel v mesto kazat, dvoje velikih, tesno združenih oči — takoj pod očmi, na zgornjih ustnicah (ustnice so podobne onim krastače) ima zopet mal rilček, obrnjen navzgor in precej sličen nosorogu. Ostali deli života so pravilni, le parkljiči so na vseh štirih nogah zavihani navzgor in podobni bolj govejim, a životek je popolnoma gol, brez dlake.
Narodno gospodarstvo.
Osrednji odbor štaj. kmetijske družbe ]e imel svojo sejo dne 21. marca 1906. Dovolilo se je razdeljeuje škropilnic proti peronospori in sicer «o dobile podružnice: Kozje 5, Velika Nedelja 6, Ljutomer 4, Vransko 1, Laško 3, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 5, Št. Ilj v Slov. gor. 8, Videm 5 občina Sv. Ema pri Šmarju 2 škropilnici. Predložilo se je dež. odbora v odobrenje poleg dragih
imenovanje veleposestnika Jos. Mursa na Krapji pri Ljutomera načelnikom živinorejskega okraja Ormož-Ljutomer.
Posredovalnica za kupčijo z živino. Kmetijsko društvo v Gonjah pri Bledu na Kranjskem je na občnem zboru dne 19. marca 1.1. sklenilo ustanoviti tako imenovano posredovalnico živinske kupčije, katera bo imela nalogo, svojim udom živino prodajati, in kupcem, živino prej in lažje kupiti, ker jim ne bo treba cele občine oblezti, predno izvedo, kje je kaka živina na .prodaj; v ta namen se bodo vodile knjige za vsako pleme domače živine posebej. V knjigi bode poleg imena in bivališča popisana približno tndi živina, in sicer približna teža, pri konjih in kravah visokost živine in prsna obsežnost, to je mera črez pas, v centimetrih, ali pa po stari meri na pesti in pedi, in barva živine, oziroma tudi napake, nadalje starost, pri kravah, koliko ima telet in koliko ima mleka na dan, čas brejosti in približna kupna cena živine, kedaj in kam je bila živina prodana in prodajna cena. Goveja živina je skoro čistega pincgavskega plemena, konji so domači in tudi pincgavski, in kar jih kupijo, so mešani z ogrskimi konji. Zato bode tudi plemska vrsta živine vpisana. Pri prešičih, ovcah in teletih ne bo tako obširne popisave, vendar pa starost, približna teža in ali je živina za pleme ali za mesarja sposobna, kolikor natančno in cena.
Ohranjevanje kuhinjske posode. Skoraj vsaka gospodinja ima navado, kadar izlije vročo jed ali tudi vodo iz posode, da jo obrne narobe ali jo pa dene na stran hladit. Ako v tem času pazno poslušamo, slišimo, da v posodi parkrat nekaj rahlo poči. To se stori radi tega, ker se je vroča posoda prenaglo shladila in vsled tega se nje blesk (glazura) razpoka. To se sicer takoj ne vidi, pač pa za nekaj dni se lahko opazi. Navadno se ta napaka očita potem neukretnosti dekle, četudi ona ni kriva; temu se da pomagati, ako v vročo skledo ali lonec vlijemo mlačne vode, da se posoda polagoma shladi.
Izbruh ognjenika Vezuva.
Blizu Napolja v Italiji leži ognjenik Vezuv, ki od 1. 1872. ni posebno vznemirjal svoje okolice. V sredo minolega tedna pa je začel bljuvati z velikansko silo. V njegovem okrožju bivajoče ljudstvo je prestrašeno zapustilo svoja domovja. Okoli 150.000 ljudij je pobegnilo pred to strašno naravno silo. Na jugovzhodni strani se je odprlo novo žrelo, iz katerega so začeli teči velikanski potoki žareče lave. Z neznansko hitrostjo so se pocedili navzdol, uničujoč vse, kar jim je prišlo na pot. Krasni južni vrti v najlepšem cvetu so zginili v trenutku. Žgoča lava je spremenila prej cvetoči kraj v pustino, iz katere se dviga dim in smrad. Potok lave širok 150 metrov se je zlil proti mestu Torre Annunciata. Na potu je uničil lepo vas Bosco-Trecase, ter jo pokopal žgočimi valovi. Neki očividec pripoveduje, da se je prebivalcev te vasi polastil grozen strah, ko se je približal ta potok lave, liki žgoče kače, nesrečni yasi. Bilo je okoli 3. popoldne, ko so zadnji ljudje, starčeki in bolni, na vozeh zapustili svojo rodno vas. Medtem je že dosegel potok lave, katere pot je značil dim in ogenj, prve hiše ter se razlil po cesti med hiše. V trenutku je bilo vse v plamenu. Kar pa ni zgorelo, raztopilo se je pri strašni vročini lave in lepe vasice ni bilo več. Težko si je predstavljati strašno moč tekoče lave. Ne da se primerjati z nobeno, še tako močno in strašno reko. To je tako kot morje. Svetlo, grmeče in goreče pri-drvi ta strašna tekočina, razširjajoč okoli sebe grozno vročino. In vse kar ji pride na pot, je izgubljeno.
Med tem ko teče iz postranskih žrel lava, meče ognjenik iz glavnega žrela pepel. V mestu Napolju, ki leži 12 klm vzhodno od gore, so morali ljudje nositi odprte dežnike, da so se obvarovali padajočega pepela. Dvanajst kilometrov in še dalje na okoli je vsa narava siva od padajočega pepela.
V okolici ognjenika ležeče vasi Bosco-Trecase, Annunciata, Ottojano, Torrento del Greco in druge manjše naselbine so popolnoma zapuščene. V soboto in nedeljo so ljudje zapustili svoje hiše. Na vozove so naložili najpotrebnejše stvari. Ubožnejši pa, ki nimajo vozov, so zvezali svoje stvari v culice. Ta dva dneva so bile vse ceste polne bledih, utrujenih ležečih ljudi. Tu je korakala žena, noseč na glavi cnlico, na eni roki majhnega deteta, z drugo roko /odeč večjega. Za njo pa je gnal mož domačo živino ter sam sopihal pod težo naloženih stvari. Strah in groza se bere na njih obrazih. Zapustili so svojo domačijo, katero ne bodo nikoli več videli. Pokopana ležijo pod lavo. In ko se bo ta čez dolgo časa ohladila in strdiia ter se bodo ti nesrečneži vrnili v svoj kraj, ne bodo ga več spoznali.
Železnica neprenehoma in brezplačno vozi bežeče družine. Ob obrežju morja pa križata dve vojni ladiji, ki sprejmeta begunce na krov. Vlada je vse ukrenila, da olajša njih nesrečo. Tndi kralj in kraljica sta se podala v bližino nesrečnega okraja.
V naslednjem prinašamo pozneje došle vesti:
Prebivalci v Torre Annunciata so jako prestrašeni. V soboto se je odprlo več novih žrel v smeri proti Napoljn. Eden izmed dveh Vezuvovih odprtin je ena v sredi, ena pa na vznožju hriba v ciaramellski pokrajini. Črni dim se je dvignil iz žrela, nakar se je izlila lava, ki je tekla proti Bosci-Tecasi in proti Pompejam. Uničenega je nad 1000 ha polja. Na tisoče in tisoče oseb je v soboto opazovalo krasno grozen prizor razdraženega vulkana. Vojaki so stražili, da se radovedneži niso preveč približali ognjeni lavi. Sodijo, da se zlije nova lava v morje. Lava prodira, kakor kaka reka. V soboto je lava prodirala v dolžini 1200 m, široka pa je bila lavina struga 400 m. V noči od sobote na nedeljo je začelo bljuvati s pomnoženo silo glavno žrelo. Plamen je švigal 150 m visoko. Bljuvanje je združeno z močnim ropotom in potresi ob Vezuvovem vznožju. Dva močna potresa so čutili v Napolju. Prestrašeno prebivalstvo moli po cerkvah. V Resini so najmočnejše čutili delovanje podzemeljskih sil v soboto ob polu 9. uri zvečer. Na pompejski jugovzhodni strani se je podrl Vezuvov strožec, na nasprotni strani se je pa odpno novo žrelo. V soboto je deloval ognjenik strašno. Belo žareči kosi se dvigajo 800 do 1000 metrov visoko in tvorijo nov stožec. Bljuvanje je v zvezi s strašnimi potresi. Lava je ranila več prebivalcev v Boscotrecasi. Črni pepelnati oblaki so pokrili solnce. Ob 3. uri 25 minut ponoči so čutili močan potres, prebivalstvo je bežalo v cerkve. Lavina reka se je nekoliko ustavila pri Terzigni, a je nato prodirala s podvojeno silo.
Nap olj 8. aprila. Položaj je zelo nevaren. Opazovalnica na Vezuvu in Cookova vezuvska železnica sta razdejana. Boscotrecase je poplavila lava. Promet na železniški progi Napolj-Pompeji so morali ustaviti. V Sangiuseppe so bili vulkameni sunki, vsled česar se je zrušili nekoliko hiš in cerkev. Več oseb ie bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Ottaianu. Lommi in Vesuviani je bila opoludne lava dva metra na visoko. V Lommi sta razdejani vsled potresa palača Scutari in ena tovarna, v Ottaianu pa se je porušilo več hiš. V San Giovanni se je zrušila neka vila, dva moška in en otrok so pokrile razvaline. V Napolj prihaja na stotine beguncev. Srednje-morsko brodovje je dobilo ukaz, da odpluje v Napolj.
Rim 9. aprila. Storžec iz pepela se je sesul, in zahodna stran gore se je razpočila med strašnim pokom na treh mestih. Trije strašni potoki lave so se z neznansko hitrostjo zlili po gori v dolino ter požgali vse. Ljudje so komaj ušli. V par trenutkih je bila vas Bosco-Trecase od žgoče tekočine preplavljena in sežgana. Uradniki in vojaki so se umaknili v zadnjem trenutku. Od Bosco-Trecase je tekla lava 7 metrov na visoko in 400 metrov na široko proti Torre d' Annunciata, kjer je že uničila pokopališče in na njem stoječo cerkvico. Na samem stoječo hišico je v trenutku obdala žareča lava. Rudeči in rumeni plamenčki so švignili bliskovito čez hišico in se zjediniti na njo v velikanski plamen. V par sekundah se je hišica zrušila in zginila. Lava je pritekla do mestnega vrta. Pijonirji hočejo tok lave obrniti proti morju, zajezili pot proti mestu ter so raztrelili železnični nasip, da bi naredili pot proti morju. Drugi potok lave je tekel proti Pompeji. Deset tisoč beguncev so sprejeli v Napolju, ostali so našli v dragih krajinah zavetišče. Ognjenik pa bljuje vedno naprej. Med zamolklim bobnenjem meče pepel in kamenje iz svojega žrela, da se trese vsa okolica. Pepel in zadušljivi plini ovirajo vojake pri delu. Zvonovi zvonijo, ljudje jokajo in tarnajo, samo vojaki delajo tiho z brezupno na-pornostjo. Veter raznaša pepel daleč na okrog. Na nekaterih krajih ga leži tri do pet centimetrov na debelo. Pri postaji Nola je vsled pepela obtičal vlak, dragi je pa skočil iz tira.
Napolj, 10. aprila. Vrh Vezuva je za 250 metrov nižji, razbilo ga je strašno tresenje. — Ker je včeraj bljuvanje nekoliko ponehalo, 'upalo sc je že, da se ognjenik pomiri, toda danes je začel z novo močjo. Vas Otajano je popolnoma uničena. Več Ijadi je mrtvih. Vsega skupaj je danes mrtvih več s to ljudi. Nekateri kmetje niso hoteli zapustiti svoje domačije. Vojaki so jih morali s silo odganjati. — V napolj skem zalivu ima voda 30 stopinj in to eno uro dale S od obrežja. Morje je viharno, kakor pri veliki burji. — Vsled pepelnega dežja, ki je pomešan tudi s paskom, se je mnogo poshpij zrušilo ter pokopalo pod svojimi razvalinami na
stotine ljudi. V San Ginsippe se je podrla cerkev. Dosedaj so izpod razvalin izkopali 75 mrtvih. — V Napoljn se je podrla pod težo pepela tržnica. Trideset mrtvih so dosedaj izkopali. Sedemdeset oseb je več ali manj ranjenih. Rešilno delo se nadaljuje. Po ulicah hoditi je nemogoče, ker leži pepel več centimetrov na debelo. Splošno zmešnjavo izkoriščajo lopovi, da kradejo po hišah. Nihče se ne upa bivati v hiši, vsled bojazni, da se mu hiša zruši nad glavo. Ljudje begajo prestrašeni semtertje.
O Vezuvu so menili ljudje v starodavnih časih, da je popolnoma ugasnil. Leta 63. po Kr. je pričel nenadoma bruhati n tedaj je najprej deloma porušil mesti Herculanum in Pompeji. Leta 64. je vsled bruhanja trpel tudi Napolj, dne 4. avgusta leta 79. je pa začel Vezuv grozno bljuvati ter je popolnoma pokril z lavo in pepelom mesta Pompeji, Herculanum in stahinae. Silno je bljuval po tem v letih 203, 474 512, 685, 982, 1036, 1139, 1306 in 1500. i otem je sledil dolg čas miru, celih 130 let, in Vezuv se je do samega žrela obrastel z oljkami, kostanji, hrastiči in rožiči. Koncem leta 1631. je začel Vezuv zopet strašno bruhati ter sta lava in pepel provzročila grozna opustošenja. O tej priliki je izgubilo življenje kakor pripovedujejo sedanji zgodovinarji okoln 18.000 ljudi. Skozi dva dni je ognjenik bruhal iz sebe goreče kamenje, goste stebre dima in ogromno množino pepela, tako, da je na nekaterih krajih ležal pepel 6 metrov na visoko. Lavo, ki jo je 1. 1631. izbruhal Vezuv, so cenili na 63 milijonov knbičnih metrov. Od tega časa so sledili le večji ali manji izbruhi skoro vsakih 10 let; 1. 1794. n. pr., je bilo mesto Torre del Greco skoraj popolnoma razdejano. V 19. stoletju je bil eden naj-večih izbruhov 1.1822. Zadnje veliko bruhanje ognjenika je bilo leta 1872. Tedaj se je razpočil stožec na severni strani, iz katerega je pritekla reka lava, glavno žrelo je pa metalo v zrak gorečo lavo, kamenje in pepel 1300 metrov na visoko. Lava seje pomikala proti nižini ter opustošila svet okolu Le N ;velle in San Sebastiano, od poslednjega mesta je odtrgala del hiš. V 13 urah je reka lave prodrla 13 kilometrov daleč. Iztečena lava je znašala okolu 20 milijonov kubičnih mestrov. Dne 1. maja 1872 je bruhanje prenehalo. V zadnjih letih je Vezuv silneje bruhal leta 1891, 1895 in 1904, ko se je odprlo novo žrelo lave, ki je pretila krajem S Giuseppe Vesuviano in Madonna dell' Arco. Ali to je trajalo le en dan.
Društvena naznanila.
Bralno društvo v Št. Ilju pri Velenju vabi k veselici, katero priredi na velikonočni pondeljek t. 1. v gostilni gosp. Ivana Krajnca v Št. Ilju. Pri veselici sodeluje šoštaojska narodna godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste 30 kr., ostali sedeži po 20 kr., stojišča 10 kr. K obilni udeležbi vabi odbor.
Središče. Pevski gledališki večer priredi središka šolska mladina dne 16. aprila t. j. na velikonočni ponedeljek v šolskih prostorih v Središču. Vspored: I. Slavadomovini! Izvirna spevoigra. Dvo- in triglasni zbori s samospevi in dvospevi ter z deklamacijami s spremljevanjem klavirja. Razporedba: A) Uvod,
B,	Slovo od doma. 2. Na tujem. 3. Vrnitev v domovino.
C.	Glej, to je slovenska zemlja. G. Uložka za deklice D. Konec. II- Čarovnik. Gledališka igra v dveh dejanjih. Spisala Roza Kosova. III. Ukradena klobasa. Dram. prizor v jednem dejanju. Spisal Fr. S. F. Začetek ob 7, uti zvečer. Vstopnina: sedež 80 h (40 kr.\ stojišče 30 h (15 kr.). Ker se uporabi ves čisti dohodek za šolske in učne svrhe, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo.
Najnovejše novice.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim naročnikom, dopisnikom in prijateljem.	UREDNIŠTVO.
Javen shod v Celju priredi tamošnje politično društvo dne 22. t. m. ob 2. popoldne v Narodnem domu. Na vzporedu je volilna preosnova, posvetovanje zaradi kandidata za V. kurijo in celjski okraj, in posvetovanje zaradi ustanovitve narodnega sveta. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Duhovske vesti. Č. g. Jakob P1 a n i n š e k, duhovnik v pokoju, je umrl dne 6. t. m. popoldne. Rojen je bil 1. 1840. v Zibiki. R. i. p. — V začasen pokoj je stopil č. g. Anton Kovačič, kaplan v Črešnovcu. — Razpisane so: žnpnija St. Jurij ob Pesnici do 15. t. m., Pišece do 18. t. m. in Sv. Martin pii Vurberku do 24. t. m.
Cven pri Ljutomeru. Vodstvo prostovoljnega gasilnega društva za občino Oven je v svoji seji dne 8. aprila imenovalo svojega načelnika g. Jožefa Raj ha vsled zaslug, katere si je pridobil na tem polju, častnim udom.
Nemški „olikanec." Jožef Lenko, pravnik in sin nemškega dež. poslanca iz Št. Petra v Savinjski dolini, je v neki gostilni v prepira sunil Martina Krampa tako, da je padel in si poškodoval roko. Lenko je bil obsojen na 100 K globe ali 10 dni zapora.
Sv. Martin v Rožni dolini. Umrla je na svojem gradu Prešniku gospa Ana Štrubecker. Vsled padca s stola na tla si je pretresla možgane ter dau potem izdihnila. Rajna je bila usmiljenega srca, zlasti domačim uložcem, kojim je ob raznih prilikah darovala znatne vsote. Čudna usoda! Pred nekaj leti je znorel lastnik grada, lani je oskrbnika zmečkal vol, letos je pa ona tako nenadoma, pred par dnevi še popolnoma zdrava, zapustila solzno
dolino; kakor ljudstvo govori, bili so vsi trije v krvni zvezi. Prepeljali so jo v rodbinsko rakev v Eruersdorf pri Dunaju.
Vezuv še vedno bljuje. Poročila od 11. t. m. so še hujša, kakor prejšnja. Pepel že leži na nekaterih krajih po več metrov na debelo. Pod pepelom sta pokopani dve mesti in več vasi. Mesto Torre del Annunciata ni več v nevarnosti, ker se je tok lave odvrnil od mesta. Torre del Greco je vsled pepela in padajočih kamnov popolnoma uničeno. Poročajo, da je tam tudi našlo smrt nekaj uradnikov in vojakov. Tam bodo imeli letos žalostne praznike.
Listnica urednifttva-
Veržej: Preveč osebno in žaljivo! — Sv. Florijan v Doliču: Razložite nam celo zadevo in tudi imena! Pozdrave! — Obrež: Za to številko, žal, prepozno! — Šalo vci: Istotakol
Tržne cene
v Maribora od 1. aprila do 7. apilla 1906
Živila,	100 kg	odL		dLo	
		K	h	K	h
		17	10	17	90
		14	90	15	70
		16	20	17	—
oves......		17	40	18	20
		16	20	17	_
		17	50	18	50
		15	60	16	40
		4	70	5	20
		5	50	6	20
	1 kg				
		—	28	_	30
		—	48	—	52
		—	80	_	9 i '
		—	—	—	7
»ir......		—	34	—	38
surovo maslo . . .		2	20	2	80
		2	20	2	40
špeb, svež ....		1	44	1	48
zelje, kislo ....		—	28	—	30
repa, kisla ....		—	22	—	24
	1 lit.				
		—	_	_	20
smetana, sladka		—	40	—	56
kisla . . .		—	60	—	68
	100 glav	_	_	_	_
jajce ......	1 kom.	—		—	6
Loterijske številke.
Dne 7. aprila.
Gradec Dunaj
64, 46,
15, 62,
86, 39, 4, 20,
59. 84.'
Iščem učenca, kateri ima voljo se slikarstva učiti na 3 leta, Učnina znaša 100 K. Naj se javi v kratkem. Anton Bratkovič, slikar. Tezno 243 pri Maribotu.	285 1
Nova hita s 3 sobami, 2 kuhinjami, 12 let davka prosta, z gospodarskim poslopjem, \rtom za zelenjavo in studencem se po ceni proda v Studencih št. 170 pri Mariboru.	184 3
Majhna pritlična hifta, pred 5 leti solidno zidana, z vrtom, tik mesta Celja se takoj proda. Plačilni pogoji zelo ugodni. Plačati je eno tretjino cene v gotovini takoj, ostanek se lahko v mesečnih obrokih odplačuje. Vse podrobnosti se izvejo v pisarni dr. Ivana Dečko, odvetnika v Celju.
282 3
i
Krojaškega pomočnika takoj sprejmem za naročena in sejmska dela. Dela bo vedno. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici št. 88. 277 2
Posestvo v obsegu šest oralov in 843 sežnjev, v občini Jelovec, dve uri od Maribora, se proda. Več se izve v upravništvu tega lista.	279 2
Iščem mlada vlničarja ali
pa mlajšo, močno deklo na deželo blizu Maribora. Vpraša se naj: Bismark-strasse 18, partere levo. 276 1
Malo posestvo je naprodaj, pripravno za enega rokodelca, dve sobi, kuhinja, hlev, drvarnica, vse z opeko krito, lep vrt, štiri birne njive, del lesa. Dvor št. 36, pošta Sv. Mihael nad Pliberkom, Koroško.	261 2—2
Absolvent vinorejske šole 25 let star neoženjen želi sedanjo službo premeniti. Naslov pove uprav. 234 1
Cerkovnik se takoj sprejme v Zavrču pri Ptuju; on dobi mesečno plačo po dogovoru, stanovanje in hrano. Tirja sa trezno in pošteno obnašanje. Oglasiti se. more pismeno ali osebno pri farnem orglavcu Dragotinu Faissu.
280 2
Omara-ledenica, pripravna za
gostilno ali večje gospodarstvo, se proda. Kje, pove upravništvo.	286 2
Službo občinskega tajnika
ali drugo primerno službo išče mladenič, ki je dovršil razrede nižje realke. Naslov pri upravništvu.	265 1
Priden učenec iz poštene hiše z dobrimi spričevali se sprejme. — M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni v Mariboru.	263 2
Pšenična moka, jako lepa in
suha, se vsak čas za pšenico zameni — na mero ali na vago — pri Alojzu Kukovec, posestniku velikega umetnega mlina v Ptuju. Tudi koruza in zmesna moka za zrnje in olje za jedrčje se v zameno dobi. Za gospode peke, trgovce in župnišča se zrnje po posebno dobrih pogojih v mlenje vzame.	262 1
Fant iz pofttene hifte išče službe v kaki tovarni v mestu. Naslov y upravništvu.	271 1
Trgovci pozor I Posestvo, 2 orala, njive in travnika, velik vrt, lepa hiša z večimi sobami in lepim velikim lokalom za trgovino (brez konkurence; poleg cerkve, blizu kolodvora v večjem kraju se zaradi preselitve po ceni proda. Kateri bi se pečali tudi s poljskimi pridelki, perutnino in sadjem bi imenitno izhajali. Naslov pove upravništvo tega lista.	268 1
Dva hlapca* Kravar, ki zna dobro dojiti in živinorejo razume, 20 kron; hlapec za poljska dela, ki zna s konji voziti, 16 kron, se sprejmeta na posestvo poleg Gradca, last zavoda Ma rijinih bratov, Kirchengasse 1, Gradec.
270 1
Vsako mizarsko delo, tudi najfinejše, izvršbe po ceni Alojzij Poš, mizarski mojster v Rogatcu na glavnem trgu.	221 2
Za ftafarja ali hišnega hlapca želi priti neoženjen mož, ki razume vso delo. Naslov pove upravništvo. [244 1
Kateri zakonski bi hoteli sprejeti 3'/«letnega fanteka za svojega? Pisma se pošljejo na upravništvo „Slov. Gospodar" pod L. C. 260 2
Trgovski učenec se sprejme pri tvrdki Al. Pinter v Slovenski Bistrici. 256 2
Dober dojilec, ki zna dobro dojiti, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo. 254 1
Enonadstropna hiša nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 7
Štampilje
iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—2")
Mala hifta, lepo zidana, z dvema sobama in kuhinjo z vrtom, za krojača najbolj primerna, proda Peter Ring, trgovec v Libeličah na Koroškem. Cena
K 1200.	240 1
Med. 250 kg iztočenega ajdovega medu, 1 kg po 1 K 20 h. Kdor vzame 40 kg skup*j, dobi po 1 K 10 v. — 35 plemenjakov mera 17X235 mm, cena pri čebelnjaku. Prodaja Jakob Lube-, Formin, pošta Moškanjci niže Ptuja.	278 2
Izjava.
Podpisani obžalujem svoje trditve, katere sem izustil napram Jožefu Rajšp, posestnika Binn v Radehovi, ter mu dajem s tem javno zadoščenje. ¿87 i	Jurij Lešnik.
Pozor!
Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini	' •'
klobuk
po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobučarju	, i
Francu Jankovič
192
v Vitanju. s
Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega
dela.:
Izjava.
Podpisani prekličem in ob* lojem kot popolnoma neresnih vse obdolžitve, katere sem pni kateri koli osebi izrekel o got Alojzu Schweigerjn iz Brežic g. Mariji Kunej iz StolovniH
Martin Hlebec, \
posestnik v Senovem!
Otvoritev nove prodajalne.
P. n. prečastitemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril dne 7. aprila t. 1. v lastni hiši pod trgovsko sodnijsko vpisano tvrdko —1 -i:
M. E. Sepec, v Mariboru, Grajski trg št 2 (Burgplatz 2)
„K novemu mostu64
od gospodov Albert Scliuster in Vilko Weixl peljano
prodajalno z modnim, manufakturnim, platnenim, suknenim, drobnim in konfekcijskim blagom kakor z raznimi krojaškimi potrebščinami.
Ker sem v zvezi le s prvovrstnimi domače in tujedeželnimi tovarnimi in ker sem nabavil ugodno in mnogo izborno dobrega zgoraj navedenega blaga, bom tudi vsakterega p. n. kupca popolnoma zadovoljil. Priporočam torej p. n. občinstvu pogledati mojo celo novo in dobro razvrščeno zalogo blaga. Zagotavljam brez-konkurenčne in nizke cene ter solidno postrežbo brez usiljevanja.	Z velespoštovanjem
Maribor, meseca aprila 1906.
. E. Šepec.
♦»♦»♦•♦«♦»♦«♦«♦«♦H
Zdravje Je največje bogastvo!
Sv. Marka
Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in I roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso- I nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krča. Pospešujejo in zboljšnjejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In Halo gliste ter vse od glist I izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. , Lečijo vse bolečine na Jetrih in alezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlloo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te I kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu , ter ne bi smele manjkati v nobeni meSčanski in kmečki hiši. Dobiva ! se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročn-, jqo točno pod naslovom:	483 20—13
Mestna lekarna, Zagreb Marioi trn it. 68, polen cerkve st. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Mam" kot ena dva-n%j storica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1
1	dnoat (12 ateklenio) 4 K.
2	dnoata (24 ateklenio) 8 M.
3	duoate (36 ateklenio) 11 K.
4	duoate (48 ateklenio) 14 60 K. B dno ato v (60 steklen.) 17-— K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tn tiskati, 1 zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom ' rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, I učiteij j Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, žnpnik; Ilija , Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ME* Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Marko? trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje Je največje bogastvo !
Na prodaj
je p. d. 'Mihevovo posestvo v Kotljah blizo trga Guštanj na Koroškem, obstoječe iz hlevov, novopozidane hiše z dvanajstimi sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski leto-viščarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure.	194 i
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
„CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta --- Zagreba	•
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .'.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718.	Štajerske in Koroške.	51—28
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
440 62-88
V

Zahvala.
Podpisani izrekam najtoplejšo zahvalo slavni zavarovalni družbi „Norih Britisch", katera mi je po zastopniku g. Fr. Paherju iz Mozirja v mojo popolno zado-voljnost škodo po ognju zavarovalnino izplačala.
Priporočam to kulantno družbo najtopleje.
Brezje, dne 25. marca 1906.
Dr. Paš, Janez Rak, A Stermšek,	posestnik.
priče.	275
Pšenično moko
najfinejo I kg 14 krajcarjev,
sladkor, kavo rozine, vinske jagode, fige, maslo, med, klo-= base, suho meso =
in vse druge potrebščine za velikonočne praznike, boljša in ceneje kakor povsod drugod, prodaja nova trgovina
S. Vertnik, Maribor
Koroška cesta št. 9. Nasproti požarne brambe. 273 1
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakraške kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priijubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
P&kr&ike k&pljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nojejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — n Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrišič, lekarnar v Pakraou štv. 100, Slavonija. — Denar se pošiija naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K dO v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z \p &v sijajnim in najboljšim uspehom s proti zastarelemu kaflju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, i težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter j deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje na-ravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. H
BILANCA
Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuju, reg. zadruge z neomejeno zavezo
Aktiva (Imetje).	za XXII. poslovno leto 1905.	Pasiva (Dolgovi).
1	Račun pisarniškega inventarja: Stanje vrednosti inventarja dne 31. dec. 1905	K	V	K	v	1	Račnn deležev: Staoje glav. deležev dne 31. dec. 1905	K	V	K	v 1.
				105	81			3.800	_		
2	Račun posojil:						Stan e i prav. deležev dne 31. dec. 1905 .	75.793	60	79.593	60
	Stanje dne 31. decembra 1905 ....			2,017.2*6	90	2	Račun hranilnih vlog:				
3	Račun naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih: Stanje dne 31. decembra 1905 ....			349035	22	3	Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred dne 31. dec. 1905 . . . Račun obresti:			¿,389.665	71
4	Račun vrednostnih papirjev: Stanje dne 31. decembra 1905 ....			123-457	35		Za 1. 1906 predplačane obresti od posojil . Stanje nevzdignjenih obresti glavnih deležev	16 013	87		
5	Račun obresti:						dne 31. dec. 1905 .......	236	41	16 250	28
	Vrednost kuponov dne 31. decembra 1905 Stanje zaostalih obresti od posojil 31. dec. 1905	2.700 20 831	09 57	23.531	66	4	Račun splošnega rezervnega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1905 ....			32.158	70
6	Račun tiskovin: Stanje dne 31. decembra 1905 ....			375	88	5	Račun posebnega rezervnega zaklada za slučajne zgube:				
7	Račun splošnega rezervnega zaklada: Stanje splošnega rezervnega zaklada naloženega ca hranilno knjižico št. 9981/13768 dne 31. decembra 1905......			32.158	70	6	Stanje dne 31. decembra 1905 .... Račun pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1905 ....			; 206 678 25.972	30 61
8	Račun hiš: I. Hiša vi. št. 346 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti hiše dne 31. dec. 1905 . Stanje vrednosti inventarja v tej hiši dne 31. dec. 1905 .........	87 698 456	04 45	88.154	49	7	Račun zgube in dobička: Cisti dobiček 1. 1905 . . .			9.059	74
	II. Hiša vi. št. 115 d. o. Ptuj:										
	Stanje vrednosti hiše dne 31. dec. 1905 .			64.709	57						
	III. Hiša vi. št. 253 d. o. Ptuj:										
.	Stanje vrednosti hiše dne 31. dec. 1905 .			15.681	60						
i 9	Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1905 . . .			- 44.881	76		\				
			2,759.378		94				¡2,759.378		94
1			■ 1!								
V Ptuju, dne 31. decembra 1905.
2i4 2
ačelstvo.
Dražbeni oklic.
A 126/5 122
Od c. kr. okrajne sodnije Ljutomer se bodo na predlog g. dr. Franjo Rosina odvetnika v Mariboru kot izvrševalca oporoke v zapuščini po dr. Ivanu Farkaš sledeče nepremičnine s pritiklinami in drugimi premičninami z določitvijo pristavljene izklicne cene javno dražbale ln sicer:
Vlož. št. 42 kat. občine Ljutomer izvzemši stav. parceli št. 78 in 49 (hiš. št. 65/66) po 19.520 K v stalni
vrednosti po
vlož. št.	244 kat. občine Ljutomer za
» »	-53 n „ ti n
n n	223 „ • n „	»
n n	247 „ „ „	„
„ ,	35
„ n	3
. „	2
4185 K 93 h 266 K — h 1382 K 16 h 129 K 04 h 1013 K 02 h 1127 K 46 h 4887 K 48 h 1697 K 62 h
„ Gomila „ Hermanec „ Stermec
s tem, da se vsi kupci brez ozira na narodnost k dražbi kot ponudniki dopuščajo in da se kot vadije tudi posojilniške knjige lahko rabijo.
Dražba se bode vršila dne 23., 24., in 25. aprila 1906 vsakokrat ob 8. uri loco rei sitae.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na zemljišča zavarovanim npnikom se njune zastavne pravice brez ozira na kupno ceno pridržijo. Dražbeno izknpilo je pri sodniji položiti.
Dražbeni pogoji se lahko pri sodniji v sobi št. 4 preg'elajo.
C. kr. okrajna sodnija Ljutomer, I. oddelek
281 1-1	dne 31. marca 19031.
Xa Marijine družbe
je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ----- vsakovrstne druge svetinje. -------

Častno priznanje
Maribor 1885.
Največjo izbiro
cvetličnega, travnega, deteljnega, poljskega in gozdnega aemenja
priporoča v najboljši kvaliteti
povsod znana trgovina s semenjem
Mi. Berdajs
v Mariboru
na Soiijinem trgu (na ogla .	grada).	:
Natančni cenik Je zastonj 173 na razpolago. 5'
V najem se odda
takoj: Njive (4 Or. 469 sežnjev) ležeče ob Vindenavski cesti (prej Jože Star-kova lastnina), skupno ali posamezno; dalje Skedenj hišna štev. 4 Heugasse (blizu dravskega mostiča) z vrtom. Več se izve pri Posojilnici v Mariboru. 267 1
Anton Sumrek
ehj podobar in pozlatar v Celju c=:
22 > ic—4	Graška cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pradstojništvom kakor slavnemu občinstvu
za napravo in popravilo oltarjev v raznih slogih ter vsakovrstnih svetniških podob
kakor sploh vse v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke!
Izvrstno žimo
v vseh vrstah in razne cene
258	prip roča	2
M. BERDAJS,
— trgovec v Mariboru —
na Sofijinem trgu (v gradu).
Poljski malec
(sadrp, gips) • najboljše gnojilo •
268 2 piiporoča
M. BERDAJS,
trgovina z mešanim blagom in semenjem
Maribor,
na Sofijinem trgu (v gradu).
Podobice
male in večje, zoboaste in gladke
-<— dobite prav po ceni =
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
so v 34 različnih vzorcih na prodaj.
Izdajatelj in založnik .Katol. tisk. drnitvo.'
Odgovorni uradnik: Fard« Leskavar.
Barthelnov apnenec
258 za pašo (pičo) «
se dobi v najboljši kvaliteti pri
M. Berdajsu,
— trgovcu v Mariboru, =
na Sofijinem trgu v (gradu),
Tiaii tiskarna it. Cirila.