UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, MAREC 1985, LETNIK XXXIV, STR. 49—72 PROJEKT HIDROINŽENIRING VODARNA - FILTRNA POSTAJA JARŠKI BROD - LJUBLJANA,. KAPACITETA 2401/sek Društvo za ceste Ljubljana SO ZD združena cestna podjetja Slovenije Skupnost za ceste Slovenije organizirajo POSVETOVANJE O SODOBNIH DOSEŽKIH NA PODROČJU PROJEKTIRANJA, GRADNJE IN VZDRŽEVANJA BETONSKIH VO ZIŠČNIH KONSTRUKCIJ V Portorožu, 9. in 10. oktobra 1985 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 3 • LETNIK 34 • 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSEBINA-COIUTENTS Članki, Študije, razprave Stefan Faith: Articles, studies, proceedings PRIPOROČILA ZA SIDRANJE V ZEMLJINAH IN HRIBINAH . 51 Danijel Mejak: RAZISKAVE UTRUJANJA CEMENTNIH STABILIZACIJ . . . . 58 Jubilej INŽ. SVETKO LAPAJNE — 50 LET USTVARJALNEGA DELA V GRADBENIŠTVU........................................................................................... 64 Iz naših kolektivov OZD GIP GRADIS, L ju b lja n a ................................................................65 From our enterprises GIp VEGRADj Titovo V e le n je .................................................................... 65 SGP GROSUPLJE, G rosu p lje .......................................................................66 SGP PIONIR, Novo m e s t o ........................................................................... 66 SGP GORICA, Nova G orica ............................................................ 67 SGP PRIMORJE, A jd o v šč in a .......................................................................67 SGP KONSTRUKTOR, M a rib o r .............................................................. 68 GIP INGRAD, C e lje ...................................................................................... 68 Informacije Zavoda za raziskavo TERMOGRAFIJA V GRADBENIŠTVU................................................69 materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for Matjaž Zupan material and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni u redn ik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAlC Tehnični u red n ik ; DUŠAN LAJOVIC Uredniški odbor: NEGOVAN B 02IC , VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo Izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L jub ljana, E rjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun p ri SDK L ju b ljan a 50101-878-47802. T iska tisk arn a Tone Tomšič v L jub ljan i. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 300 din, za študente 90 din, za podjetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Splošnega združenja g radbeništva in IGM Slovenije in Zavoda za raziskavo m a­ teria la in konstrukcij L jub ljana. podjetje za urejanje voda 63001 celje Skvarieva 4,.p.p. 144 Priporočila za sidranje v zemljinah in hribinah STEFAN FAITH 1. Uvod Pomanjkanje ustrezne regulative pri nas za pod­ ročje sidranja v zemljinah in hribinah, kakor tudi njena aktualnost, nalaga čim hitrejše reševanje te­ ga problema. Kot eden najnovejših in najsodobnej­ ših predpisov za to področje je SIA 191/1977, ki je primeren za urejanje te vrzeli pri nas. Predpis vsebuje naslednja bistvena poglavja: — definicije, — planiranje, — izračun in dimenzioniranje, — material, — izvedba. V prevodu so na koncu še prikazani obrazci za izdelavo poročil, ki so nujni pri projektiranju, iz­ vedbi in nadzoru sidranja. Posamezna poglavja bo­ do obrazložena posebej in na koncu prikazana upo­ raba na računskem primeru. 2. Definicije V definicijah so podani nazivi posameznih delov sidra in sidranja (slika 1). — način pritrditve v vrtini (sidra z razpiranjem, s ploščo, injekcijska sidra itd.), — način delovanja (sidra s prosto dolžino ali brez nje), — način obremenitve natege. prednapeta sidra 0,5 < — 1,15 Vg Vg — Vu S V„ < 0,75 Vu Vp ^ 0,95 V6 Vp ^ 1,4 Vg Vg ^ — Vu S V„ < 0,75 Vu 5. Material Podani so pogoji za izvedbo posameznih delov sidra. Posebej so podani pogoji za material pri izvedbi sidrne glave za preizkusno silo napenjanja Vp > 200 kN. Za natego se lahko uporabijo materiali po standar­ du ali takšni, čigar uporabnost je dokazana z zadostnim številom preizkusov. Za vezni del sidra mora biti Vv i> Vz in sidranje v zemljinah takšno, da pri zmanjšanju sile v sidru Slika 3. Preizkus sidranja s konstantno deformacijo lom veznaga dela sidra in naknadnem nenadnem povečanju ne pride do porušitve. 6. Izvedba Pri vrtanju za sidranje naj se sproti ugotavlja se­ stav temeljnih tal in o tem vodi zapisnik. Kontrolo del pri vrtanju vrši vodstvo gradbišča. V hribinah se kontrolira izguba vode, ki ne sme presegati 1 Lugeon (1 liter na meter vrtine na minuto pri priti­ sku 1 MPa v času 10 minut). V kolikor je izguba vode večja je ukrepati z izvedbo injektiranja. Posebno pozornost je posvetiti vgrajevanju sider. Sidra morajo biti brez mastnih madežev in zajed od rje, ter centrirana v vrtini za čim boljše obdaja- nje sidra z njekcijsko maso. Sestav injekcijske mase je prilagoditi injektibilno- sti temeljnih tal. Vodocementni faktor lahko od­ stopa od običajnega. Vse važnejše podatke pri injektiranju je treba vnesti v zapisnik. Z injektiranjem se natega sodra v zemljino. Opisan je postopek za pravilno izvedbo injektfranja. Konstrukcija sidra in izvedba injekti­ ranja morajo zagotoviti s projektom predvideno prosto dolžino sidra in dolžino veznega dela sidra. Naknadno injektiranje proste dolžine sidra se lahko izvede le, če je to primemo napeto tako, da ne pride do naknadnih deformacij. Za zaščito sider proti koroziji je dolžan izvajalec predložiti pogoje na osnovi katerih se lahko izvrši ocena ustreznosti zaščite. Za zaščito sfdra v veznem delu mora injekcijska masa obdajati sidro z najmanj 20 mm debelo plastjo. Razen tega mora injekcijska masa biti obstojna proti razpadu od zunanjih" vplivov. Cas med izvedbo injektiranja sidra in napenjanja se določa s preizkusi, ali po podatkih proizvajalca veziva. Projektant mora predložiti program napenjanja in sicer: — preizkusno silo Vp, silo napenjanja V0, predvi­ deni raztezek /Ilt, predviden premik sidranega de­ la objekta, eventualno poznejše spremembe sil na­ penjanja in izvajanja preiskav in kontrol. Opazovanje pri preiskavah in kontrolah je vnesti v zapisnik. 7. Preizkusno sidranje Preizkusno sidranje se izvaja v skladu s prikazom na sliki 3 in 4. Projektant določi začetno silo na- penjanja Va, ki je 0,1 do 0,2 od Vp (končna sila na­ penjanja pri preizkusu). Področje med Va in Vp se razdeli v 6 do 10 stopenj. Za merjenje deformacij A L = A Le + A Lbi se določi fiksna točka. Določene so tudi potrebne natančnosti meritev. Pri izvedbi preizkusa sidranja je treba upoštevati določene ča­ kalne čase, ki zavisijo od sestave tal. Pri hribinah in nekoherentnih tleh je čakalni čas najmanj 5 minut, pri lahko koherentnih tleh in prekonsolidiranih glinah najmanj 15 minut in pri glinah in glinastih meljih v normalnem konsoli­ diranem stanju več ur ali dni. Teoretično elastično deformacijo določimo iz izraza: Vp . Lfr ZJLr Ee . Fe V vsaki stopnji lahko določimo trajno (A Li,l) in elastično deformacijo (A Le). Za sidra zV p > 200 kN morajo za določanje mejne sile Vv biti izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da v čakalnem času n. t povečanje deformacije na sme presegati 1—2°/o A Lr oz. zmanjšanje sile ne sme znašati več kot 1—2 % Vp. Čakalni čas prilagajamo pogojem v ta­ beli. Na sliki 3 je prikazan diagram sil in deformacij pri preizkusu sidranja, ko držimo konstantne defor­ macije. Na sliki 4 je prikazan diagram sil in de­ formacij, ko držimo konstantno silo. Na obeh dia­ gramih vršimo obremenitev in merjenje deformacij po vnaprej določenih stopnjah s tem, da se pri vsaki stopnji vrši razbremenitev na Va- Maksimal­ na sila pri preizkusu sidranja znaša Vp < 0,95 Vs. V Pri drugem pogoju mora biti t g « 2 tgai S> 0,9, tj. na­ klon obremenilne in razbremenilne premice oz. modulov elastičnosti. Dejanska prosta dolžina sidra Lf se določa iz slike 5 po enačbi: Lf = Le (X) . Fe . Ee V (X) - VA - R kjer je Fe prečni prerez natege Le (X) — modul elastičnosti natege Ee — elastična deformacija natege pri sili V (X) Va — začetna sila napenjanja R — torna sila (razdalja A — A’) p : 20 k N / m J ( s i r . 2 7 1 S I A 191 j V V V V \1 v ,=30 kN/m* Slika 6. Sidrna stena za računski primer Prosta dejanska dolžina sidra mora izpolnjevati naslednji pogoj: lf ^ 0,91„ lf sä lfr "h M lv kjer je « = 0,5 za sidra z veznim delom in ■/. = 1,1 za sidra s peto. Trajna deformacija A Li,i se določa po sl. 5 in nje­ no velikost fiksirajo skupaj projektant in izvajalec na osnovi preizkusa sidranja in se to vnese v za­ pisnik. Pri probni sili Vp <; 200 kN se pogoji poenostavijo. ^ ° 1 0,8 in trajna deformacija ne sme biti večja tg Ö2 od 18 mm oziroma 3 mm. O preizkusu sidranja je treba voditi zapisnik. Pro­ jektant lahko predpiše tudi dolgo trajajoče preizku­ se sidranja s katerimi se določa obnašanje sider v daljšem obdobju. 8. Napenjalni preizkus Napenjalni preizkus služi za presojo sidrnih del. Podlaga zanj so prej izvedeni preizkusi sidranja. Stevlo napenjalnih prezkusov se določa glede na velikost sile napenjanja (Vp večje ali manjše od 200 kN) in od razreda sidra. Napenjalni preiskus se izvaja v treh približno enakih stopnjah in sicer: V = Vp - VA 3 . Diagrami sil in deformacij so enaki kot pri preizkusu sidranja. Pogoji pri ovrednotenju napenjalnega preizkusa so enaki kot pri preizkusu sidranja in trajna de­ formacija A Lbi ne sme biti večja kot je določena s preizkusom sidranja. Enostavni napenjalni preiz­ kus se izvaja v eni stopnji in je presoja določena v predpisu. Končno je potrebno za vsa dela pri vrtanju in sid­ ranju idelati zapisnike o stanju temeljnih tal, načinu sidranja in izvedenih preizkusih sidranja in na­ penjalnih preizkusih. Gradbeno vodstvo mora vo­ diti zapisnik o kontroli pri sidranih delih. Vsa od­ stopanja od predvidenih pogojev v projektu mora izvajalec obvezno sporočiti projektantu. 9. Računski primer Za olajšenje uporabe predpisa za sidranje v zemlji­ nah in hribinah bo podan računski primer (slika 6). ea = 1,3 /0,5 . 0,333 . 20 . 7,0 + 20,0 . 0,333/ = 30,0 kN/m® M = 30.7,0 . /3,5 + 1,33/ = 1014 kN/m Pri razdalji vertikal a = 2,0 m je uporabna sila 2,0 . 1014 V0 = 6,33 320 kN Slika 7. Sidrni preizkus s konstantno deformacijo Slika 8. Diagram elastične in trajne deformacije Za sidranje je predvideno sidro0 26,5 mm Dywidag s porušno silo Vz = Fe . ß z — 5,52 . 103 = 570 kN. Mejno silo veznega dela sidra Vv določimo po čle­ nu 5 73 1 z izvedbo sidrnega preizkusa s silo Vp = = 0,95 . 5,52 . 38,5 = 440 kN — slika 7. Preizkus je izvršen v šestih stopnjah A V = 60 kN in začetno silo V a = 80 kN. Pri tem je zadoščeno pogojem la A L <[ 0,02 . A Lr in 2 tg ao 1,098---- 1 = ------- = 0,94 > 0,9 in lahko privzamemo, da tgai 1,167 je mejna sila veznega dela sidra VT > Vz. Slika 9. Skica za določanje varnosti proti zdrsu Iz diagrama na sliki 8 povzamemo, da je efektivna prosta dolžina sidra: L _ d Le (X) .F e E 3,10 . 5,52 V(X) — Va - r ' ° 440 - 80 = 35' . 21,000 = 1105,7 cm, kar je večje od 0,9 . Lfr = 0,9 . 1000,0 = 900 cm in manjše od Lfr + x Ly = 900 + 0,5 • 500 = 1150 cm. Trajna deformacija A Lu = 6 mm (slikal 8). VuPri uporabni sili Vg = 320 kN je varnost — = 1,8, VG kar zadošča za voljeni 3 razred sicer po diagramu na sliki 5. Sila napenjanja sidra je voljena V„ = 380 kN. Za vse voljene in izračunane sile so zadoščeni pogoji iz točke 3 4 1: Vp ^ 0,95 VA 440 < 0,5 . 570 = 542 kN Vp ^ 1,15 V g 440 > 1,15 . 320 = 370 kN Vq <; — Vu 320 = — . 570 S 1,8 V0 ^ 0,75 Vu 380 < 0,75 . 570 = 430 kN Varnost proti zdrsu sidranega zaledja se določi po sliki 9. 1 33 + 5 5 G + P = 12,0 -d-------- — . 20,0 + 20,0 . 12,0 = 2 = 1906 kN 5 5a 20Ea = -d— I---- 0,333 = 100,7 kN 2 F (G + P) sin a + Ea = (G + P) cos a tg ep F (1906 . sin 12,6° + 100,7) = 106 cos . 12,6° . tg 30» 1074p ---------- = 2,08 > 1,4 za sidra 3 razreda. 516,5 10. Zaključek Prikazani predpis dovolj natančno razčlenjuje po­ trebne pogoje varnosti za začasna in trajna sidra razvrščajoč jih v razrede, ter predpisuje potrebne preiskave za določanje nosilnosti sider in veznega dela. Računske dolžine veznega dela sidra je treba preveriti s preiskusi sidranja. Prevod naj bi poma­ gal pri reševanju problemov sidranja, ter poenotil stališča pri določanju varnosti. Preglednica 1. Osnovne karakteristike preiskanih cementnih stabilizacij Kamniti agregati drobljeni savski dravski apnenec prodec prodec 0/32 0/32 0/45 Doza cementa 3,0 °/o mase 4,0 °/o mase 3,0 °/o mase Stand. suha Proctor prost.masa 2,048 Mg/m3 2,151 Mg/m3 2,190 Mg/m3 optimalna vlažnost 5,0 %> mase 4,0 %> mase 4,8 °/o mase Tlačna 7 dni 2,1 MPa 2,3 MPa 2,3 MPa trdnost 28 dni 3,5 MPa 4,8 MPa 4,5 MPa Preglednica 2. Primerjava rezultatov Drobljeni Savski Dravski apnenec prodec prodec 0/32 0/32 0/45 d) > CÖ M Doza cementa MSS z 10 p 350 Salodur Anhovo ( % mase) 3,0 4,0 3,0 yi 'a> Optimalna vlaga (% mase) 5,0 4,0 4,8 TD Q) Tlačna trdnost po 2,1 2,3 2,37 dneh (MPa) Tlačna trdnost po 3,5 4,3 4,528 dneh (MPa) Dinamična natezna trdnost pri upogibu a0 (MPa) pri spodnji 0,956 (100 % > ) 1,030 (108 °/o) 1,170 (122 °/o) napetosti au = 0,1 MPa •r-a CÖ •i—> £ trdnost pri upogibu /?BZ (MPa) 1,543 1,477 1,620 £ Tlačna trdnost po > 90 dneh 5,571 4,990 7,880 X co ovv (MPa) Ou a Modul elastičnosti E (MPa) 17.532 16.216 22.533 g >o S G Trajna dinamična natezna trdnost pri upogibu O p (MPa) pri 0,60 /?BZ 0,68 0,71 />BZ •H Q spodnji napetosti ö u = 0 MPa /?BZ ß w 0,277 0,296 0,206 Raziskave utrujanja cementnih stabilizacij DANIJEL MEJAK 1. UVOD Na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij TOZD Inštitut za ceste Ljubljana je bila v letih 1981—1984 opravljena raziskovalna naloga »Od­ pornost proti utrujanju s cementom stabiliziranih nosilnih plasti voziščnih konstrukcij«, ki jo je so­ financirala Področna raziskovalna skupnost za gra­ diteljstvo. Namen raziskovalne naloge je bil: — uvesti metodo preiskave utrujanja cementnih stabilizacij z obstoječo opremo na ZRMK, —• testiranje rezultatov uporabljene metode preis­ kave glede možnosti klasificiranja cementnih stabi­ lizacij na odpornost proti utrujanju, — ugotoviti, ali je dimenzioniranje voziščnih kon­ strukcij, z upoltevanjem rezultatov preiskav utru­ janja, bolj selektivno, od pri nas običajne empirič­ ne metode dimenzioniranja po JUS U.C4.012. Avtor: Danijel MEJAK, dipl. inž., Zavod za raziskavo m a­ teriala in konstrukcij Ljubljana, 61000 Ljubljana, Di­ mičeva 12 2. RAZISKAVE UTRUJANJA 2.1 Predhodne preiskave Za raziskavo utrujanja so bile izbrane tri, za slo­ venski prostor reprezentativne cementne stabili­ zacije: — cementna stabilizacija drobljenega apnenca 0/32 mm, — cementna stabilizacija savskega prodca 0/32 mm, — cementna stabilizacija dravskega prodca 0/45 mm. Program predhodnih preiskav je obsegal analize zrnavosti kamnitih agregatov (slika 1) in laborato­ rijske sestave stabilizacijskih mešanic, katerih os­ novne karakteristike so podane v preglednici 1. Za vezivo je bila uporabljena vrsta cementa PC 350 iz cementarne Anhovo. 2.2 Dinamične preiskave Merodajna napetost, odločilna za vzdržljivost vo­ ziščnih konstrukcij, ki imajo s cementom stabilizi­ rano nosilno plast (kratica po JUS U.E9.024:CNS), je upogibno — natezna napetost a r 2 na spodnjem robu CNS (slika 2). Pri teoretičnem dimenzioni­ ranju voziščnih konstrukcij se računsko določi upo- PR ES EV EK S KO ZI S iT O v m as “ /j Slika 2. Merodajna robna upogibno-natezna napetost gibno-natezna napetost a r 2, ki je inducirana z nominalno kolesno obremenitvijo Q = 50 kN. Os­ nova izračunov napetosti je elasticitetna teorija večslojnega elastično-izotopnega polprostora. Za voziščne konstrukcije s težko in zelo težko pro­ metno obremenitvijo mora biti nastopajoča upo­ gibno-natezna napetost a rz na spodnjem robu CNS enaka trajni dinamični upogibno-natezni trdnosti cementne stabilizacije — öd- Trajna dinamična trdnost pa je tista velikost napetosti, pri kateri, ob neomejenem številu njene ponovitve, ne pride do utrujenostnega loma materiala. Pri določevanju trajne dinamične trdnosti v laboratorijih se običaj­ no vzame število repeticij obremenitve N = = 2 X 108, pri čemer se šteje, v kolikor pri nave­ R a z i s k o v a l n a s e r i j a P r i z m e 2 0 / 2 0 / 8 0 . ' 1 * 3 1 4 1 5 1 6 1 2 ^ B Z d i n a m i č n a t r d n o s t 6 0 ( p u l z a t o r ) 3 E E 4 Slika 4. Shema raziskovalnega programa denem številu ne pride do loma, da material vzdrži neomejeno število repeticij te obremenitve. Dina­ mična trdnost, v odvisnosti od števila repeticij na­ petosti, se prikazuje z Wöhlerjevo krivuljo utruja­ nja, ki je shematsko podana v sliki 3. 2.2.1 Opis metode preiskave utrujanja cementnih stabilizacij Od vsake stabilizacijske mešanice je bilo izdelanih po 24 prizem dimenzij 20 X 20 X 80 cm. Shemo ra­ ziskovalnega programa prikazuje slika 4. Za razi­ skavo so bile predvidene 4 serije po 6 prizem. Od vsake serije je bila na dveh prizmah izvedena sta­ tična kratkotrajna preiskava na upogib, s katero sta bili določeni naslednji karakteristiki: — statična natezna trdnost pri upogibu — /?bz, — modul elastičnosti — E (s pomočjo elektronskih meritev raztezka in napetosti; a — e diagram). Ostale štiri prizme so bile preiskane na dinamično trdnost pri upogibu — a0, pri najmanjši spodnji na­ petosti — öu = 0,1 MPa. Prizme, ki so po pulzira- N = števi lo obremenitev do loma Slika 3. Wöhlerjeva krivulja utrujanja nju do števila obremenitev N = 2 X 106 ostale cele, so bile preiskane še s statičnim preizkusom na upo­ gib in določena vrednost za /Sbz in E. Iz delov poru­ šenih prizem pa so bile izdelane kocke dimenzij 20 X 20 X 20 cm ter na njih določena tlačna trdnost — ß w - Za dinamične preiskave je bil uporabljen nizko­ frekvenčni pulzator, model AMSLER. Pulziranje prizem na upogib se je izvajalo z linijsko silo na sredini prizme, preko valjčka, ploščatega železa in filca. Razmak med valjastima podporoma je znašal 65' cm. Gornja napetost — a 0 je bila med preiskavo varirana po razredih širine 0,05 MPa, medtem ko je bila spodnja napetost — ou konstantna in je zna­ šala 0,01 MPa. Uporabljena frekvenca pulziranja je znašala 8 — Hz (500 nihajev v minuti). Pulzator se 3 je pri lomu gredi s pomočjo releja avtomatsko iz­ ključil. Shema pulziranja na upogib je podana v sliki 5. Fotografije na slikah 6, 7, 8 in 9 pa pri­ kazujejo detajle statičnih in dinamičnih preiskav cementne stabilizacije. Gredi so bile podvržene preiskavam po najmanj 90 dneh starosti, proti izgubi vlage pa so bile zaščitene s PVC folijo. Za izvrednotenje rezultatov dinamičnih preiskav je bila uporabljena numerično-grafična metoda »modificirani stopničasti postopek (2), ki ima na- pram klasični metodi izvrednotenja naslednje pred­ nosti: — upoštevajo se porušeni in celi vzorci, — določitev srednje vrednosti, standardne deviaci­ je ter procentualnih verjetnosti manjših in večjih rezultatov, je enostavna, — pri enakem številu vzorcev je natančnost re­ zultatov večja, v primerjavi s klasičnim načinom izvrednotenja. Navedeni postopek izvrednotenja preiskav utruja­ nja cementne stabilizacije savskega prodca 0/32 je prikazan v sliki 10. Pregled rezultatov raziskave za vse tri cementne stabilizacije je podan v preglednici 2. Na osnovi preiskav utrujanja so bili konstruirani Smithovi diagrami, ki se uporabljajo pri teoretič­ nem dimenzioniranju voziščnih konstrukcij z no­ silno plastjo iz cementne stabilizacije. Slika 11 pri­ kazuje Smithov diagram za preiskano cementno stabilizacijo savskega prodca 0/32. 3. OCENA REZULTATOV Recepture vseh treli stabilizacijskih mešanic so bile tako projektirane, da je bila njihova tlačna trdnost po sedmih dneh starosti na spodnji zahteva­ ni meji po standardu JUS U.E9.024 za I. n II. pro­ metni razred (2 MPa). si Hi CJ FJ F°W Slika 5. Shema pulziranja na upogib Slika 6. Dinamična preiskava prizme na pulzatorju Statične in dinamične preiskave stabilizacijskih mešanic po 90. dneh starosti so dale zelo intere­ santne rezultate: — Tlačne trdnosti se med seboj signifikantno ne razlikujejo, zato na osnovi tlačnih trdnosti ni mo­ goče sklepati na odpornost cementnih stabilizacij proti utrujanju. — Odpornost proti utrujanju cementne stabiliza­ cije drobljenega apnenca 0/32 je za 8 °/o manjša, kot pri cementni stabilizaciji savskega prodca 0/32. Slika 7. Statična preiskava prizme na upogib Slika 8. Lom prizme pri statični preiskavi na upogib Slika 9. Značilna lomna površina cementne stabiliza­ cije, nastala pri preiskavi utrujanja Oba agregata imata sicer približno enako zrna- vost, stabilizacijski mešanici pa praktično enake tlačni trdnosti po 7. dneh, statični nateznj trdnosti po 90 dneh in modula elastičnosti. Ugotovitev je toliko bolj presenetljiva, ker se je do nedavna šte­ lo, da ima cementna stabilizacija drobljenega kam­ nitega agregata boljše karakteristike od cementne stabilizacije prodca. Naše rezultate pa potrjujejo tudi rezultati opravljenih raziskav utrujanja dveh cementnih stabilizacij na Tehnični univerzi v Miinchnu (3). — Najboljši rezultat glede odpornosti proti utru­ janju je bil ugotovljen pri cementni stabilizaciji dravskega prodca 0/45, katere trajna dinamična upogibno-natezna trdnost je večja za 22 °/o od ce­ mentne stabilizacije drobljenega apnenca 0/32 in 14 °/o od cementne stabilizacije savskega prodca 0/32. Prav tako sta pri tej cementni stabilizaciji signifikantno večja: modul elastičnosti (E) in tlač­ na trdnost po več kot 90 dneh starosti (ß w ). Sta­ tična natezna trdnost pri upogibu pa ne izkazuje signifikantnih razlik v primerjavi s cementnima stabilizacijama savskega prodca in drobljenega ap­ nenca. Predpostavljamo, da na boljše karakteristike kvalitete cementne stabilizacije dravskega prodca 0/45 vpliva njegova ugodnejša zrnavost, z boljšo zapolnjenostjo votlin mineralnega skeleta. 4. VPLIV UPOŠTEVANJA UTRUJANJA CEMENTNE STABILIZACIJE NA DIMENZIJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Teoretično dimenzioniranje voziščnih konstrukcij je ob upoštevanju rezultatov preiskav utrujanja cementnih stabilizacij znatno bolj selektivno od pri nas običajnega empiričnega postopka dimenzio­ niranja po JUS. U.04.012, kar je prikazano na sle­ dečem primeru. Potrebne dimenzije zgornjega ustroja za neko moč­ no obremenjeno voziščno konstrukcijo znašajo: — po JUS U.C4.012 6 cm asfaltbeton 0/16 9 cm bitumenizirani drobir 0/32 25 cm cementna stabilizacija drobljenega apnenca 0/32 ali cementna stabilizacija savskega prod­ ca 0/32 ali cementna stabilizacija dravskega prod­ ca 0/45. 40 cm Debelina plasti cementne stabilizacije je enaka za vse preiskane vrste cementne stabilizacije, ker ima­ jo enako tlačno trdnost po 7. dneh. — po teoretičnem postopku dimenzioniranja, upo­ števaje dinamično trdnost preiskanih cementnih stabilizacij: a) 6 cm 9 cm 23 cm asfaltbeton 0/16 bitumenizirani drobir 0/32 cementna stabilizacija drobljenega ca 0/32 apnen- 38 cm b) 6 cm asfaltbeton 0/16 9 cm bitumenizirani drobir 0/32 22 cm cementna stabilizacija savskega prodca 0/32 37 cm c) 6 cm asfaltbeton 0/16 9 cm bitumenizirani drobir 0/32 21 cm cementna stabilizacija dravskega prodca 0/45 36 cm Debeline plasti cementne stabilizacije so različne, v odvisnosti od njihove dinamične trdnosti. 5. Zaključek Rezultati preiskav utrujanja izkazujejo signifikant­ ne razlike v kvaliteti cementnih stabilizacij. Testi- Slika 11. Smithov diagram za cementno stabilizacijo savskega prodca 0/32 ranje uvedene metode preiskave je pokazalo, da je metoda reproducibilna, z natančnostjo ± 4 °/o pri 95°/o verjetnosti, kar povsem odgovarja namenu uporabe. Analiza je prav tako pokazala, da je teoretično di­ menzioniranje z upoštevanjem rezultatov preiskav utrujanja cementne stabilizacije bolj selektivno od empiričnega dimenzioniranja po JUS U.C4.012. Potrebne debeline nosilnih plasti iz cementne sta­ bilizacije se lahko namreč znatno razlikujejo od debelin, določenih po navedenem JUS. Tako do­ sežemo ustrezno iskoriščenost nosilnosti voziščne konstrukcije, s tem pa je mogoče doseči tudi po­ membne prihranke v materialu in energiji. Zato se uporaba rezultatov predhodnih preiskav utrujanja cementne stabilizacije priporoča zlasti pri dimenzio­ niranju novogradenj in rekonstrukcij avtocest in drugih pomembnih močno obremenjenih cest. S preiskavami utrujanja cementnih stabilizacij na ZRMK nadaljujemo, v letu 1985 pa je predviden prenos rezultatov raziskovalne naloge v cestno gradbeno prakso (izgradnja in opazovanje poskus­ nih vozišč). Literatura: 1. D, Mejak, Odpornost proti utrujanju s cementom stabiliziranih nosilnih plasti voziščnih konstrukcij, I., II., III. in IV. del, ZRMK Ljubljana 1981, 1982, 1983 in 1984. 2. E. Deubelbeiss, Dauerfestigkeitsversuche mit einem modifizierten Treppenstufenverfahren, Materialprüfung (8) (1974) 240—244. 3. J. Eisenmann, G. Leykauf, Tragfähigkeit hydraulisch gebundener Tragschichten, Deutscher Strassenkongress, Hamburg 1978., str. 117—122. 4. D. Mejak, Odpornost cementom stabiliziranih masi­ vih slojeva kolničkih konstrukcija na umor. Ceste i mostovi, 29 (1983) 73—78. JUBILEJ Inž. Svetko Lapajne — 50 let ustvarjalnega dela v gradbeništvu V tem letu mineva 50 let, odkar je na ljub­ ljanski univerzi 1933. le­ ta diplomiral za gradbe­ nega inženirja Svetko Lapajne, eden izmed najbolj plodovitih av­ torjev strokovnih član­ kov Gradbenega vestni­ ka. Gradbeni vestnik je objavil njegovo biogra­ fijo ob šestdesetletnici v št. 11 leta 1971 in še enkrat se ga je kratko spomnil ob njegovi se­ demdesetletnici v št. 6—7 leta 1981. Sedaj je prav, da našemu zveste­ mu sodelavcu posveti­ mo nekaj vrstic tudi ob tem jubileju njegovega polstoletnega aktivnega in predanega dela v gradbeništvu, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod v SFRJ in inozemstvu. Inž. Svetko Lapajne je peljal svojo življenjsko pot skozi številne čeri gradbene dejavnosti, ki jih sreču­ jemo na poti od zasnove in projektiranja gradbenih objektov, operativnega izvajanja in do predavanja na univerzi. Na katedro statike konstrukcij na ljubljan­ ski univerzi je stopil šele, ko je imel za seboj že ob­ sežno gradbeniško operativno prakso. Kot mlad inže­ nir se je najprej podal «-na teren« na delo v gradbeni operativi in projektivi v gradbenih podjetjih v Slove­ niji in v Jugoslaviji. Tam si je pridobil izostreni čut ne samo za statiko konstrukcije, temveč tudi za ra­ cionalnost in ekonomičnost konstrukcij. Ta čut odgo­ vornosti projektanta za čimbolj racionalno porabo materiala in stroškov pri sleherni konstrukciji je ohra­ nil skozi vseh 50 let svojega inženirskega dela. To je redka lastnost projektantov v našem času. To ni samo strokovna temveč tudi etična zadeva čuta odgovorno­ sti, ki ga pri nas povsod tako zelo pogrešamo. Zato ni presenetljivo, če se je inž. Svetko Lapajne stro­ kovnega pristopa, kot sam pravi, najbolje počutil v Švici, kamor je obdobno odhajal pomagat pri projekti­ ranju in gradnji raznih objektov, predvsem za nizke gradnje. Tam vprašanju ekonomičnosti odmerjajo ve­ liko več pozornosti kot pri nas in znajo ceniti ustvar­ jalno misel v tej smeri. S tem občutkom za racionalnost in ekonomičnost je inž. Lapajne projektiral in nadzoroval izvedbo šte­ vilnih lepili mostov v Sloveniji, pa tudi drugih kon­ strukcij na področju visokogradnje in hidrogradnje. Pri tem je vedno sledil strokovnemu in znanstvenemu razvoju v svetu in hitro prenašal najnovejše dosežke na področju gradbeništva v našo prakso in v naše šole. Njegova Crossova metoda, ki je izšla že leta 1949, je takoj postala nepogrešljiv pripomoček na delovni mizi slehernega projektanta-statika, ne samo v Slo­ veniji temveč širom po Jugoslaviji. Ravno tako pozneje Csonkova metoda (Gradbeni vestnik 1963) in druga iz­ virna strokovna dognanja, ki jih je največkrat objav­ ljal v Gradbenem vestniku. Koristila so številnim na­ šim projektantom in študentom pri njihovem izobraže­ vanju in delu. Pri tem je vedno skrbel, da bi porab­ nikom ponudil čimbolj uporabne podatke (tabele) za reševanje številnih problemov statično nedoločenih sistemov, kot so to na primer: dimenzioniranje armi­ ranobetonskih rezervoarjev, preračun nosilcev na ela­ stični podlagi, račun uklona, dimenzioniranje ojačene­ ga betona (strig, odklonjeno armiranje, razpoke). Nje­ gova študija o varnosti konstrukcij, objavljena v Gradbenem vestniku leta 1951, je bila uporabljena tudi v zveznem merilu pri izdelavi predpisov za di­ menzioniranje gradbenih konstrukcij. Pomemben je bil njegov doprinos pri izdelavi naših prvih zveznih PTP predpisov in tudi slovenskih predpisov za grad­ njo v seizmičnih območjih. Njegov prispevek je bil najbolj obsežen na področju železobetona. Sodeloval pa je tudi z Inštitutom za varilno tehniko. Uspešno je reševal tudi marsikateri problem jeklenih in lese­ nih konstrukcij. Kot odgovorni projektant-statik in konstrukter ima zaslugo za vrsto novih konstrukcij v naši ožji domo­ vini. Prvi je konstruiral rudniške, izvozne stolpe, prvi preračunaval turbinske stebre rečnih hidroelektrarn. V mostnih zgradbah je prvi uvedel mostove z dvema glavnima nosilcema brez vseh prečnikov, ploščaste mostove na vitkih stenah, gobasto ploščne mostove tudi z zamaknjenimi stebri. Zelo gospodarne rešitve pred­ stavljajo njegovi lomljenolupinski obrežni oporniki mostov. Njegova modela supervotlaka in potresnika v opeki sta še danes iskana. Dobro poznavanje geo­ mehanike mu je omogočilo bistvene gospodarnostne poteze pri konstrukcijah, za pritiske v silosih je on odkril teoretski izvor nadpritiskov (Gradbeni vestnik 1979). V naštetih primerih je on prvi odkril nedosled­ nosti in negospodarnosti v konstrukcijah, bodisi v pro­ jektih, bodisi v izvedbi. Do raznih strokovnih in družbenih problemov je imel inž. Lapajne vedno svoja lastna, nekonformistična stališča. Njegova brezkompromisnost in neizprosna kritika napak tako v stroki, kot v okolju, mu je pov­ zročila tudi marsikatere težave na njegovi življenjski poti. Vsi očitno niso znali ceniti njegove premočrtnosti in doslednosti. Vendar pravilno sodbo o slehernem iz­ med nas prinese le čas. 50 let ustvarjalnega družbeno koristnega dela na področju gradbeništva je najbrž dovolj zato, da lahko rečemo, da je njegov prispevek k razvoju našega gradbeništva in naše povojne iz­ gradnje bil velik in pomemben. Pravijo: Kdor ustvari in nauči, mu gre vse priznanje! Svoje ustvarjalne moči je nabiral in se rekreiral v naših gorah. Med gorniki je znan kot planinec in neutrudni turni smučar. Se ga srečamo na smučinah, če ne v gorah, pa pozimi na Rožniku. V Planinskem vestniku je objavil nekaj člankov o vzponih v naših in švicarskih gorah. Inž. Svetko Lapajne je veliko ustvaril in je vse živ­ ljenje svoje izkušnje posredoval svojim kolegom in svojim študentom, z dobrim namenom, naučiti. Zato smo mu hvaležni tisti, ki smo z njim sodelovali in mu ob tem jubileju želimo, da bi dolgo ostal tako svež in čil, poln idej in želje učiti in pomagati, kot smo ga vselej poznali in kakršen je tudi še sedaj. Inž. Sergej Bubnov IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradis v Kuwaitu — podpisana nova pogodba Gradnja prvih 35 manjših objektov v Kuwaitu je za­ ključena. Prvo pogodbo je Gradis podpisal junija lani in to s Al-Mansoor & Al-Abdaly Trading and Contrac­ ting Company. S to družbo Gradis sodeluje nekako dve leti. Rok je bil zelo kratek in je tekel, še predno smo zasadili »pionirsko lopato« v tem emiratu. V tem mesecu je bila podpisana pogodba za nov pro­ jekt v vrednosti, nekaj nad šest milijonov dolarjev. S podpisom te pogodbe je dosežena kontinuiteta dela. Začetek del je takoj, rok za dovršitev pa 18 mesecev. In kakšna dela so to? Gre za pripravo zemljišč in in­ frastrukturo za stanovanjsko sosesko in firmo West Fintbs Housing Projects and Infrastructure works. Ovira pri gradnji SNG v Mariboru Delavci mariborske gradbene enote so pri izkopu za klet pri obnovi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru naleteli na oviro iz armiranega betona. To je del zaklonišča, ki je bilo zgrajeno med drugo sve­ tovno vojno pod gledališčem in sosednjem Slomško­ vem trgu. Bunker je bil pod prostorom dvorane male­ ga odra in je služil kot zatočišče visokih nacističnih veljakov v času bombnih napadov. Precej dela o imeli delavci tozda GE Maribor preden so ga »razbili« saj je bila trdnost betona nadpovprečno velika. II. etapa izgradnje naselja S-31 na Pobrežju Do avgusta prihodnjega leta naj bi delavci tozda GE Maribor zgradili na Pobrežju 266 novih stanovanj. Stanovanjski blok GR-6, ki je v tem času v gradnji bo vseljiv že konec leta, njegova investicijska vrednost pa je bila na začetku gradnje 322.734.000 dinarjev. Inve­ stitor je Samoupravna stanovanjska skupnost občin Maribor po pooblastilu mariborskega Staninvesta. Zataknilo pa se je pri pridobivanju gradbenega do­ voljenja za gradnjo sedem nadstropnega stolpiča GR-8, ki so ga pričeli graditi 1. marca. Ta bo imel 78 sta­ novanj, gradnjo pa naj bi končali junija prihodnje leto. Zanimiv je podatek, da so zaradi velikega pora­ sta cen gradbenega materiala na 16. seji odbora za gradnjo stanovanj v Mariboru določili novo investicij­ sko vrednost objekta in znaša sedaj 527.091.000 dinar­ jev oziroma kvadratni meter stanovanjske površine velja sedaj 117.778 din. V letu dni naj bi končali tudi gradnjo objekta GR-7, ki bi ga naj pričeli graditi v letošnjem juniju. V njem bo 85 stanovanj in bo po zunanjosti podoben objektu GR-6 v katerem pa bo 18 stanovanj več. Oba objekta so projektirali v Projektivnem biroju Gradisa, stolpič pa je delo projektantov mariborskega Projekta. Montažna hala GH-5 Investicija za katero so se odločili v tozdu Lesno in­ dustrijski obrat Škofja Loka — montažno halo v iz­ meri 30 krat 30 metrov, ki že stoji na nekdanjem od­ prtem skladišču žaganega lesa — je vredno okrog 29 milijonov dinarjev. To je prva Gradisova hala z razponom 30 metrov, elemente zanjo pa so že v ja­ nuarju in februarju izdelali v OGP, saj je bil rok dobave in montaže 15. marec. Gradisova montažna hala GH-5 po sistemu VELO je zaradi mnogih prednosti in hitre ter enostavne mon­ taže primerna za proizvodne namene, skladišča, telo- vaHnice, paviljone, trgovske hiše' in podobno, v zadjem času pa se za njo vse pogosteje zanimajo predstavniki lesno industrijskih organizacij in obratov. Dom, ki se ponaša z doslej najvišjim standardom samskega bivanja V mesecu aprilu je oživel nov Gradisov dom samskih stanovanj. Načrt je izdelal projektant prof. dr. Niko Seliškar s FAGG, dela pa prevzel tozd GE Ljubljana- okolica. Tloris je 53 krat 16,2 metra, po etažah pa si sledijo klet, pritličje in 4 nadstropja. V objektu je skupno 5150 kvadratnih metrov uporab­ nih površin, od teh je namenjeno za stanovanja 2442, kar 2708 pa prostora skupne rabe. Zemljišče je Gradi­ sovo. Ravenčani pozimi delajo na morju Večletno dobro sodelovanje in izvajanje investicijskih del za TAM Maribor, je omogočil tozdu GE Ravne na Koroškem pridobiti nadaljnja dela za tega investitorja. Tokrat so se preselili več kot 300 kilometrov južno in sicer v mesto Omišalj na otoku Krku, kjer ima TAM svoj počitniški dom. Adaptirali so dve vili, v katerih bodo sedaj samo prenočitvene kapacitete ter na novo zgraditi kuhinjo z restavracijo in zaklonišče. Do turistične sezone bo opravljena tudi zunanja ureditev okrog počitniškega doma, urejena pa bo tudi plaža. Predračunska vrednost vseh del za počitniški dom TAM v Omišlju na Krku se giblje od 100 do 120 mi­ lijonov dinarjev. Sklenjen dodatek k osnovni pogodbi Delo v Kamengradu, ki ga je tozd GE Ravne na Ko­ roškem pridobil prek Rudisa, opravlja pa ga skupaj s tozdom Strojno prometni obrat iz Ljubljane, se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Nedavno je bil podpisan aneks k osnovni pogodbi v višini med 60 do 70 milijoni dinarjev. Strojniki z mehanizacijo bodo do, letošnjega julija od­ kopali okrog 180 tisoč kubičnih metrov jalovine in okrog 60 tisoč ton premoga. Vir: Gradis Ljubljana Rezultati so zadovoljivi Poslovanje Vegrada v letu 1984 lahko ocenjujemo kot zadovoljivo. Rezultati so seveda realno slabši, kot so jih dosegli prejšnja leta, kar pa je seveda razumljivo ob krizi, v kateri se nahaja naše gospodarstvo, pred­ vsem pa gradbeništvo. Soočajo se še vedno z znižanjem obsega del za gradbeništvo, kar se odraža pri prido­ bivanju del zaradi nelojalne konkurence med grad­ binci, pritiskov in izkoriščanja investitorjev z roki, nizkimi cenami in pogoji kreditiranja. Zaradi tega in vsakodnevnih podražitev cen materialov in energije, ki jih pri investitorju lahko le delno uveljavijo, pada akumulativnost in reprodukcijska sposobnost, proble­ matični pa so seveda tudi osebni dohodki, ki so nižji kot v ostalem gospodarstvu. Ponudbe na domačem trgu V času od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1984 je bilo izdelanih 393 ponudb v skupni vrednosti ca. 165.019,243.037,00 din. Od 1. 1. do 31. 12. 1984 je bilo torej sklenje­ nih 255 pogodb in aneksov v skupni vrednosti 4.801,363.887,40 din, leto prej pa 151 pogodb in aneksov v vrednosti 1.817,168.201,99 din Za leto 1984 ugotav­ ljamo, da je bila realizacija sklenjenih pogodb v pri­ merjavi z danimi ponudbami 65 %> glede na vrednost sklenjenih pogodb pa je bila uspešnost le 3 %>, kar kaže na razdrobljenost del, ki so bila v primerjavi z vrednostjo ponudb, po vrednosti zelo majhna. Vir: Vegrad Velenje Triglavska restavracija Januarja letos je bil uspešno opravljen tehnični pre­ gled objekta Triglavska restavracija v Ljubljani, ki ga je tozd SG S-l gradil za investitorja Gostinsko pod­ jetje Ljubljana. Sedaj, ko se lepi objekt že stiska med stare hiše centra Ljubljane, se vrnimo na sam začetek. Utesnjenost gradbišča je bil prvi in eden največjih problemov, s katerimi so se srečali gradbeniki že kar na samem za­ četku del. Najprej je bilo treba porušiti staro restav­ racijo. Februarja 1984 pa so pričeli z izkopom grad­ bene jame. Tu pa so se začele težave. Ugotovili so namreč, da je prav na tem mestu speljan električni vod, zato so morali prestaviti električni kabel, preden so lahko nadaljevali z izkopom. Za zaščito 5 m glo­ boke jame so bili potrebni tudi visoki finančni stro­ ški. Med samo gradnjo so se na gradbišču spopadli s težavami zaradi utesnjenosti delovišča. Beton je bilo mogoče voziti le z manjšimi avtomešalci, za betonsko črpalko pa ni bilo prostora na gradbišču. Objekt je delno montažne konstrukcije »SGP Gorica« (stebri so dolgi 11 m, ponve pa 8 m). Dovoz elementov nä gradbišče je popolnoma zaprl pot nanj, tako da je bilo v času raztovarjanja delo na gradbišču okrnje­ no. Tako je na lokaciji stare Triglavske restavracije zra­ sel nov modern trietažni objekt, za katerega so pro­ jekte izdelali v Emona projektu v Ljubljani. V kletnem delu so zaklonišča, energetski del, skladišča, hladil­ nice in garderobe, toda za obiskovalce bo vsekakor zanimivejše pritličje: kuhinj, samopostrežna in kla­ sična restavracija ter snack bar, medtem ko ostaja nadstropje neobdelano, vendar predvideno za hotel B kategorije. Prizidek k reaktorju in skladišče jedrskih odpadkov V Podgorici pri Ljubljani (Šentjakob) za investitorja Institut Jožef Stefan gradijo prizidek k reaktorju in skladišče jedrskih odpadkov. Reaktor v Podgorici služi predvsem študijskim na­ menom, delno pa tudi obsevanju izotopov za potrebe naše industrije. V prizidku, dimenzije 12 X 15 m, (klet, pritličje in nadstropje) bodo poslovni prostori, laboratorij in dvonamensko zaklonišče. Skladišče v iz­ merah 10 X 25 m, je v principu betonska zasuta klet, med katero je 1 m debela zemeljska plast. Sklddišče jedrskih odpadkov bo služilo za shranjevanje zaščit­ nih sredstev in raznih pripomočkov, ki jih uporablja naša medicina, imajo pa izredno majhno količino seva­ nja. Po določenem času, ko se sevanje izniči, te pri­ pomočke (razne pincete, klešče ipd.), vrnejo upo­ rabnikom. Rok dograditve skladišča je po terminskem planu v maju letos, vendar bo podaljšan zaradi zimskih raz­ mer. Prizidek naj bi predali investitorju v oktobru 1985. Pogodba je sklenjena »na gradbeno knjigo«, to je po ugotovljenih količinah in cenah, določenih v po­ godbi. Nadzidava šole tiska in papirja Objekt so začeli graditi v mesecu avgustu 1984. In­ vestitor gradnje je Šolski center tiska in papirja. Po programu bo v nadzidavi 5 matičnih učilnic, 1 ri- salnica, večnamenski^ prostor za sestanke, predavanja in seminarje, 2 kabineta in 2 prostora za arhiv ter sanitarne prostore, ločene za učence in pedagoške de­ lavce. Predračunska vrednost za omenjena dela znaša okoli 23 milijonov din. Objekt so dvignili za eno etažo — svetle višine 3,10 m, nad tem pa postavili obstoječo strešno konstrukcijo in kritino. Tako predelne kot obodne stene so betonske, debeline 15 cm, nad njimi je armiranobetonska plošča, debeline 10 cm. Naknadno so pričeli tudi z gradnjo prizidka telovad­ nice in učnih delavnic. Predračunska vrednost prizidka bo okoli 24 milijo­ nov din, rok za izvedbo pa je 6 mesecev. Vir: SGP Grosuplje Most prek Krke v Dragi Na kraju sedanjega dotrajanega mostu čez Krko v Dragi bo investitor Cestno podjetje Novo mesto gradil nov most. SGP Pionir se vključuje v gradnjo tega mostu kot izvajalec del pa tudi kot projektant in izvajalec glav­ nih vzdolžnih montažnih prednapetih nosilcev, ki jih bo v svojih obratih izdelal tozd Togrel. Projektant ce­ lotne konstrukcije mostu je DPB. Most je dolžine 104,80 m, med osema krajnih oporni­ kov je 85,60 m, med opornikoma pa so trije vmesni podporni stebri, ki vzdolžno nosilno konstrukcijo mo­ stu dele na štiri polja: dolžine 2 X 21,10 m in 2 X 21,70 metra. Širina mostu je 7,40‘m, od tega širina vozišča 5,50 m, dva pločnika po 50 cm, robna pasova pa 20 cm in ograja. TOZD Mehanizacija, Kovinarstvo, Instalacije Sektor mehanizacija predstavlja pomemben člen v reprodukcijski verigi DO SGP Pionir. V proizvodni proces sektorja je trenutno vključenih 350 delavcev, ki delajo na področju gradbene mehanizacije, prevo­ zov in vzdrževanja. Gradbena mehanizacija kot osnova delovanja sektor­ ja ima v svoji sestavi težko gradbeno mehanizacijo s 97 enotami, žerjave s 40 enotami, srednjo gradbeno mehanizacijo in tunelske ter velikostenske opaže z možnostjo opažen j a približno 2500 m2. Prevozne usluge nudi sektor v obliki tovornega prometa, dvigal, avto- betonskih črpalk in avtobusnega prometa V svoji se­ stavi ima 79 enot. Vzdrževanje kot posebna enota v sektorju opravlja vzdrževalna in servisna dela na gradbeni mehanizaciji, prevoznih sredstvih in drobni mehanizaciji. V svoji sestavi ima tudi obrat elektro vzdrževanja, ki opravlja usluge za potrebe gradbišč. Nova tehnologija v Keramiki TOZD Keramika in zaključna dela zaključujejo ve­ liko naložbo, s katero bodo posodobili proizvodnjo ke­ ramičnih pečnic. Dosedanji ročni način izdelave nam­ reč ni rentabilen, zato je bila posodobitev več kot nujna. V novi ̂proizvodni hali je postavljena sodobna električna peč, stiskalnica in sušilnica. Naložba je veljala 70 milijonov dinarjev, denar zanjo pa sta pri­ spevala Pionir in Kovinotehna iz Celja. Keramika sedaj izdela 70 tisoč enot pečnic letno, z novo opremo in novo tehnologijo pa se bo kapaciteta povečala za več kot trikrat, saj računajo, da bodo z enakim številom zaposlenih izdelali 220 tisoč pečnic letno oziroma kar 800 kosov dnevno. Nova tehnologija, predvsem električna peč, zahteva tudi štiriizmensko delo, saj traja sušenje 20 ur. Zato se bodo morali tudi kadrovsko okrepiti. Montažna stanovanjska gradnja sistem 50 Koncepcija razvoja delovne organizacije, ki temelji na obvladovanju čim širšega tržišča doma in v tujini, ter specifične zahteve in potrebe prilagajanja na posa­ mezna tržišča so privedle do potreb po novih tehno­ logijah gradnje. Na področju stanovanjske gradnje manjših objektov nižje etažnosti v družbeni in privatni lastnini so osvo­ jili tehnologijo popolnoma montažne gradnje pod ime­ nom SISTEM 50. SISTEM 50 temelji na minimalni stanovanjski enoti, ki ima na voljo vse nujno potrebno z možnostjo rasti in nadgradnje. Struktura sistema je odprta za notranje in zunanje dopolnitve in spremembe. Površina enote osnovnega prostora je okoli 50 m2. S po­ večanjem tega prostora z dodatno enoto okoli 12,5 m2, ki jo je mogoče dodati na katerikoli strani, ustvarimo namenski enoti z različno površino in različna stano­ vanjska prostora. Več namenskih celot lahko postav­ ljamo in razvijamo po vodoravnici ali navpičnici okrog skupnega stopniščnega prostora. Tako ustvarimo ce­ lote, ki lahko imajo poševne ali vodoravne strešne ravni. V enoti je edina omejitev sanitarno jedro, okrog katerega oblikujemo prostore s sanitarnimi priključki. Preostale prostore lahko urejamo glede na zahteve uporabnika. S sistemom montažno-demontažnih pregrad projek­ tant lahko predvidi spreminjanje prostorov med upo­ rabo. Sistem omogoča gradnjo stanovanjskih enot viši­ ne do štirih etaž. Predvidena etažna višina je 2,80 m. Možnost povišanja prve spodnje etaže (pritličja) omo­ goča vključevanje spremljajočih dejavnosti kot so go­ stinska, trgovska in obrtna. Vir: Pionir Novo mesto Montaža kalupov na gradbišču Arzew v Alžiriji zaključena Vrednost opravljenih del je bila 39,000.000,00 din. Na videz majhna vsota, vendar za 30-članski kolektiv ko­ vinskega obrata, velik zalogaj. Dela so obsegala izde­ lavo tehnologije, delavniških načrtov ter samo izde­ lavo in montažo naslednjih kalupov: — 19 vibracijskih miz s kompletnimi stranicami za vlivanje 200 tipov enoslojnih in trislojnih fasad s hidravliko za dviganje miz in vibracijsko tehniko; — 17 kalupov zelo zahtevnih kombiniranih dimnikov in veritilacij; — 6 stopniščnih kalupov; — vrsto raznih kalupov betonske galanterije. Pogodbeni rok za izdelavo in dostavo kalupov v Luko Koper je bil 60 dni. Montažo so opravljali od 16. 12. 1984 do 20. 1. 1985 v zelo težkih delovnih pogojih, saj je bilo obilo deževnih in vetrovnih dni, oprema pa je nameščena na prostem. Znanje — delo — napredek Občinska raziskovalna skupnost v Novi Gorici že več let prireja razstavo z naslovom »Znanje — delo — na­ predek«. Namen razstave je prikazati inventivno de­ javnost, ki se odvija na našem območju vse od vrtcev in šol do organizacij združenega dela. Novogoriška raziskovalna skupnost je precej aktivna, saj deluje na več področjih: — s sofinanciranjem razvojnih nalog v delovni orga­ nizaciji spodbuja razvojno delo v združenem delu; — sofinancira občinske programe, za katere so zainte­ resirani vsi občani; — spodbuja množično inventivno dejavnost s podelje­ vanjem letnih nagrad za inovacije; — organizira razstavo, posvete in podobne akcije; — z mentorstvom spodbuja inventivno dejavnost pri mladini. Letos je bila razstava organizirana v Lesnem šolskem centru in predstavlja kvaliteten premik v pristopu k selekciji ustvarjalnih dosežkov. SGP Gorica se je predstavila z risbami in fotografija­ mi na nekaj panojih in s prototipom sanitarne kabine, ki je bil zaradi svojih dimenzij razstavljen ob vhodu v šolski center. Vir: SGP Gorica Cementa bo dovolj Vse kaže, da cement ne bo več spadal med izdelke, ki so najbolj iskani na tržišču. Bolj kot rast proiz­ vodnje cementa je vzrok v upadanju naložb. V letu 1985 bodo vse jugoslovanske cementarne izdelale 10,6 milijona ton cementa, porabili pa ga bomo 8,8 mili­ jona ton. Cilji se odmikajo Že nekaj let se tempo gradnje cest zmanjšuje. Po prvotnih načrtih bi morala biti povezava Vrtojbe in Fernetičev z Razdrtim že zdavnaj končana. Osiroma­ šeno je že vzdrževanje cest; novogradnje pa so ome­ jene na najnujnejše objekte. Predlog Republiške skup­ nosti za ceste za leto 1985 predvideva gradnjo nasled­ njih' objektov sistema avtocest: — začetek gradnje predora Karavanke—Hrušica, ce­ lotna dolžina 7874 m, na jugoslovanski strani 3450 m, vrednost 18.041 milijonov din — rok dokončanja leta 1990; .. i — začetek gradnje cestnega odseka Vič—Dolenjska cesta, dolžina 7700 m, stroški 6900 milijonov din, rok dokončanja 1987; — začetek gradnje cestnega odseka Šmarje Sap—Viš­ nja gora, dolžina 11.300 m, vrednost 3558,9 milijonov din, rok dokončanja 1987. leta; — Maribor, III. etapa, dolžina 4780 m, vrednost 3221,6 milijona din, rok 'dokončanja 1987. leta; — obalna cesta, priključek Ruda—P. Dobrava, dolžina 5100 m, vrednost 1193,4 milijona din, rok dokončanja 1987. leta. Načrt izgradnje avtomobilskih cest je izdelan za ob­ dobje do leta 2000. Začetek gradnje odseka Selo—Vr­ tojba je predviden za leto 1988, odseka Vipava—Selo za 1997 leto in odseka Razdrto—Vipava za 1999. leto. Gradnja slednje in ne izboljšanja. Cestni odsek Raz­ drto—Podnanos je najslabši del magistralne ceste med Gibraltarjem in Vladivostokom. Vir: Primorje Ajdovščina Ob delu DGIT Maribor V delovni organizaciji Konstruktor je toliko gradbenih tehnikov, inženirjev in diplomiranih inženirjev ter ostalega tehničnega kadra, da namenja Glasilo deiu Društva gradbenih inženirjev in tehnikov (DGIT) v Mariboru ustrezno pozornost. Strnimo v kratkem smeri lanskoletne društvene de­ javnosti: 1. strokovne ekskurzije, 2. seminarji, 3. posvetovanja in 4. predavanja, razprave, okrogle mize in druge oblike strokovne dejavnosti. Razen strokovnih ekskurzij, ki trajajo praviloma več dni, so bili organizirani krajši ogledi posameznih gradbenih zanimivosti v Mariboru in okolici. V preteklem letu je poudariti vsestransko aktivnost pri razpravah o novem zakonu o graditvi objektov. Pomembne so tudi priprave za posvetovanje, ki bo na ravni vsedržavnega reševanja določenih gradbenih problemov. Med večje naloge društva sodi akcija za izdelavo geotehničnega katastra Maribora. Posamezne akcije društvenega dela so smotrno raz­ porejene na vse leto. Omenimo le dvoje predavanj, ki sta bili v februarju. Dne 5. II. je delovna organizacija Smreka predstavila številnim udeležencem proizvodnjo in uporabo steklene volne-novoterm s poudarkom na njeno uporabo v gradbeništvu. Naslednje predavanje je bilo 14. februarja. Tema je bila snemanje toplotnih mostov in toplotnih izgub na gradbenih objektih s po­ močjo infrakamere s praktičnim prikazom postopka. V času energetske krize sta bili obe predavanji zelo aktualni. TOZD Gradbenik gradi obrat za proizvodnjo gentamicina Pričeli so gradnjo obrata za proizvodnjo gentamicina za investitorja LEK Ljubljana. To je tretji večji ob­ jekt, ki ga gradijo za istega investitorja in drugi na področju občine Lendava. Objekt je v tlorisu 44 X 24 m in v več etažah. Značil­ nosti objekta so, da je konstruktivna izvedba pred­ videna v Klasični obliki, streha pa iz montažne armi­ rano betonske konstrukcije. Temeljenje je opravljeno na kolih po sistemu »Benetto«. Na ta način je v 40 dneh bilo opravljeno kompletno temeljenje brez šte­ vilnih nevšečnosti, ki se pojavljajo na gradbiščih z zelo visoko podtalnico in slabo nosilnih temeljnih tleh. Montaža strešne konstrukcije je bila zelo zahtevna za­ radi izredno visokega proizvodnega stolpa in zaradi razčlenjenosti objekta — previsi na I. etaži, s čimer je bila občutno zmanjšana normalna nosilnost dvigal pri montaži. Obrat je povezan še z izgradnjo celotne infrastrukture in drugimi spremljajočimi objekti. Posebej zahtevna je gradnja objekta za nevtralizacijo odpadnih voda, saj ga je treba zgraditi v podtalnici, v globini petih metrov. Vir: Konstruktor Maribor Gibljivi delovni čas Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je končno po širokih'razpravah v temeljnih organizacijah, bil sprejet predlog o enotnem delovnem času. Predlog je zasledoval dva cilja: 1. Doseči čim večjo enotnost pokrivanja delovnega ča­ sa vseh delov delovnega procesa; — DSSS — pripravljalna faza, — TOZD — skupnega pomena — IMG Mehanizacija, Proizvodni obrati, — za čimbolj usklajeno in produktivno delo temeljnih organizacij gradbene operative; 2. Delovni čas ima bolj gospodarno organiziranost — prerazporediti v času težjih pogojev za gradbeno de­ javnost, »delati krajši čas« in obratno, v idealnejših pogojih — delati daljši delovni čas. Upravičenost ta­ ke razporeditve se je pokazala že v izredno ostri ja­ nuarski zimi. Izvoz v tozd MOBILIA Prvi 40 ft kontejner konferenčnih miz za ameriškega kupca je bil pravočasno odpremljen. Konec decembra lani so poslali preko luke Livorno v Italiji 170 različ­ nih konferenčnih miz v Baltimore v ZDA. Pohištvo spada med tisto blago, za katerega je na zunanjem tržišču zaradi ostre konkurence zelo težko doseči ustrezne cene. Našo ponudbo ogroža na eni strani visoka stopnja tehnologije držav razvitega sve­ ta, na drugi strani pa dumpinške cene pohištva iz vzhodnoevropskih in še nekaterih drugih držav. Na­ ša proizvodnja bi se intenzivneje vključevala v izvoz, če bi bila ob neprestanem naraščanju stroškov delež­ na večje družbene spodbude, kamor poleg izvozne pre­ mije šteje tudi ugodnejša obrestna mera za kredi­ tiranje izvozne proizvodnje in povečana pravica do razpolaganja z ustvarjenimi devizami. Bencinski servis Ponikva Po skoraj osmih letih priprav in naporov je bila lani na Ponikvi zgrajena bencinska črpalka. Investitor Petrol je sam izdelal projekte, kakor tudi vršil nadzor, izvajalec gradbenih del pa je bil In­ grad, TOZD GO Šentjur. Ker stoji objekt na strmini, so morali ojačati temelje in dodatno zgraditi oporni zid. Objekt je bil zgrajen v dogovorjenem roku. Vir: Ingrad Celje Lojze Cepuš INFORMACIJE 2« Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI - 3 MAREC 1985 Termografija v gradbeništvu 1. Uvod V gradbeništvu in tudi na drugih področjih ima pogosto veli£ pomen poznavanje porazdelitve po­ vršinskih temperatur objektov. Take meritve nam omogoča termografija, to je metoda zaznavanja energije sevanega infrardečega valovanja, ki je od­ visna od površinske temperature objekta. Napravo za termografsko snemanje ima že pol leta oddelek za toploto v TOZD Inštitut za gradbeno fi­ ziko in sanacije na ZRMK. To je kamera švedskega proizvajalca AGA, tip THV 182 SW. Kamera je prenosna, snemanje pa beleži videore­ korder, tako da je možna nadaljna obdelava pos­ netkov, analiza in fotografiranje v laboratoriju. Energijo infrardečega sevanja meri polprevodniški detektor, ki mora biti med snemanjem hlajen s tekočim dušikom. Prenosni komplet je nekoliko lažji od 10 kg. Celoten pribor je na sliki 1. Pri kameri lahko nastavimo temperaturo, ki jo želimo meriti, v območju od — 20 do + 800° C. 'Največjo natančnost dosega pri 30 stopinjah Celzi­ ja in sicer 0,1 stopinje. Posneto površino sproti opa­ zujemo na monitorju, kjer se deli z različno tem- Slika 1. Celotna aparatura za termografijo — z leve so barvni monitor, videorekorder, prenosni monitor ln stojalo s kamero peraturo pokažejo v različnih odtenkih sive barve. Najtoplejši deli so beli, najhladnejši pa črni. V la­ boratoriju lahko sliko s posebnim dodatkom gle­ damo v 10 barvnih odtenkih za lažje določanje tem­ peraturnih razlik. Širino temperaturnega območja lahko nastavimo od 2 pa do približno 500 stopinj. Slika je točkovna, sestavljena pa je iz 100 X 100 točk. S tem je določena tudi ločljivost kamere. Kot snemanja je 20 stopinj. Temperaturo površin izračunamo iz poznane na­ stavitve kamere, umerilnih krivulj in pogojev sne­ manja. Na to vplivajo predvsem: — emisivnost objekta (okoli 0,9 za gradbene ma­ teriale), — temperatura okolice (odbito IR valovanje od objekta), — razdalja do objekta (absorbcija in emisivnost atmosfere). Snemanje izredno moti direktna sončna svetloba, delno pa tudi odbita in difuzna svetloba. Zaradi vsega tega je merjenje absolutne temperature ob­ remenjeno z določeno napako. Temu pa se izogne­ mo z referenčno temperaturo. Zelo dobro lahko tudi določimo razlike v temperaturi med posamez­ nimi deli objekta. Najbolj zahteven del termografije pa je interpre­ tacija izmerjenih temperaturnih razlik. Vzrokov za razlike je lahko več hkrati, zato je potrebno poiska­ ti pravo razlago zanje. Termografija zahteva po eni strani strokovnjaka, ki bo znal predmet opti­ malno posneti, po drugi strani pa strokovnjaka, ki bo znal razložiti nastanek temperaturnih diferenc in možne posledice. 2. Uporaba Kamero uporabljajo v svetu in delno tudi pri nas na veliko področjih. Naštejmo le nekaj najbolj po­ membnih: — gradbeništvo, — strojništvo (preventivna kontrola in diagnostika kritičnih elem entov, strojev ter naprav s stališča obrabe in poškodb), — procesna tehnika (preventivna kontrola in dia­ gnostika kritičnih elem entov procesnih postrojenj v energetiki, kem ijski proizvodnji, gradbeni­ štvu . . . ) , — energetika (daljnovodi, toplovodi, rafinerije, ogrevanje, kontrole vseh vrst toplotnih izolacij . . . ) , — elektronika (kontrola proizvodnje in delovanja elektronskih elementov), — medicina, biologija, veterina, meteorologija, ekologija, restavratorstvo, i t d . . . Uspešno služi tudi za iskanje ljudi, na primer brodolomcev, v dimu ali požaru, izgubljenih v ve­ likih prostranstvih, alpinistov v stenah, v ruševi­ nah in potresu itd. 3. Uporaba v gradbeništvu Gradbeništvo je eno klasičnih področij za uporabo termografije, ki nam omogoča: — kontrolo toplotne zaščite, — kontrolo toplotnih mostov, — iskanje napak v talnem ogrevanju, — iskanje napak v toplotni izolaciji, — iskanje toplovodnih napeljav, — ugotavljanje vlage, — kontrolo sestave zidu iz različnih materialov, — iskanje nosilne konstrukcije pod ometom, — iskanje zvočnih mostov, — požarne preiskave, — kontrolo tesnosti oken, vrat, lahkih stropov in montažnih elementov, — kontrolo dimnikov in peči. . . Izvajamo lahko več vrst meritev: — kvalitativne meritve, — kvantitativne brez pripomočkov, — z referenčno temperaturo na samem objektu merjenja, — z referenčnim sevalcem, — z referenčno sevalno površino, — kombinirane z merilnikom toplotne prehodnosti (k), — kombinirane z računalniško obdelavo slike. Izbira vrste meritve je odvisna od iskanega rezul­ tata, časa, ki je na voljo, dodatne opreme, pogojev snemanja itd. Pri meritvah na stavbah morajo biti izpolnjeni po­ goji glede temperaturnih razlik, okolja, sončne svetlobe, vetra, lastnosti materialov, ozračja in še kaj. 4. Kontrola toplotnih izolacij Danes povejmo še nekaj več o kontroli toplotnih izolacij, iskanju toplotnih mostov in napak. Snemamo lahko tedaj, kadar je temperaturna raz­ lika med notranjostjo in okolico vsaj 15 stopinj. Slika 3. Primer 1 — Neizolirane stropne plošče Slika 4. Primer 1 — Neizolirana klet Slika 5. Primer 1 — Nedokončana izolacija strehe Slika 7. Primer 1 — Tudi pri oknih so vedno izgube toplote Slika 8. Primer 1 — Vidimo posamezne zidake brez izolacije (svetle pike) Slika 11. Primer 2 — Termografski posnetek iste stavbe Slika 12. Primer 3 — Druga vrsta montažne gradnje (svetlo) Slika 13. Primer 3 — Termografski posnetek iste gradnje Šele tedaj so na površini stavbe dovolj velike tem­ peraturne razlike zaradi razlik v toplotni prehod­ nosti, da je interpretacija dovolj jasna. Snemati je treba zgodaj zjutraj, po možnosti še pred sončnim vzhodom ali pa v oblačnem vremenu dopoldne. Hitrost vetra mora biti manjša od 0,5 m/s. Ozračje ne sme biti megleno, pa tudi padavin ne sme biti. Ugotavljamo lahko razlike v toplotni prehodnosti, ki so posledica: — napak v projektu, — napak v izvedbi, — naknadnih poškodb. Dokončen odgovor, za katero vrsto napak gre, nam da pregled objekta in dokumentacije. Toplotne mostove lahko ocenjujemo kvalitativno ali pa tudi kvantitativno. Za slednjo vrsto meritev potrebujemo še natančne referenčne sevalce in termometre ter konstantne pogoje na objektu v zadnjih 10 do 12 urah. Največkrat se odločimo za kvalitativne meritve. 5. Primeri Na nekaj primerih si oglejmo najbolj tipične na­ pake v toplotni izolaciji. Te se pojavljajo tako na starih, kot na novih objektih ne glede na vrsto gradnje. So pa seveda tipični za posamezne vrste objektov. 1. Primer 1 (slika 2) kaže stanovanjsko stavbo, zi­ dano z zidaki z vložkom izolacijskega materiala. Napake so: a. Napake v projektu: — neizolirane stropne plošče (slika 3), — neizolirane kleti (slika 4), — nedokončana izolacija strehe (slika 5), — balkonske stene in plošče (slika 6), — okna (slika 7). b. Napake v izvedbi: — posamezni zidaki brez toplotno izolacijskega vložka (slika 8), —• posamezni deli zidu brez izolacije (slika 9). 2. Primera 2 in 3 (slike 10 do 13) kažeta montažno gradnjo s prefabriciranimi montažnimi elementi. Tu so naslednja kritična mesta: — stiki med elementi, — pritrdišča elementov na ogrodje, — povezave znotraj elementa, — pomanjkljiva izolacija zaradi nevestnosti pri izdelavi. 3. Primer 4 (slika 14) kaže starejšo zgradbo brez ustrezne toplotne izolacije, ki v celoti seva in se vidno razlikuje od okolice. 4. Za konec podajmo še primer dvojčka, kjer je ena stanovanjska enota izolirana, druga pa ne (slika 15). Razlika je očitna. Zadnja slika (slika 16), kjer so vidna pritrdišča (sidra) izolacije, pa nam po­ kaže občutljivost kamere. Slika 14. Primer 4 — Starejša neizolirana stavba Slika 15. Dvojček, pri katerem je leva polovica izoli­ rana, desna pa ne Slika 16. Kamera zazna toploto, ki uhaja pri sidrih skozi izolacijo, tudi preko ometa 5. Zaključek Termografija ima veliko prednosti, ki jih nima noben drug inštrument za m erjenje temperature. Omogoča nam relativne m eritve površinskih tem­ peratur na zelo velikih površinah. Meritve so sprotne (real time), zelo natančne in sproti zabe­ ležene za kasnejše obdelave. Seveda pa same termografske m eritve še ne dajo dokončnih rezultatov, zato je potrebna še strokov­ na interpretacija, dodaten natančen pregled in me­ ritve na mestih, ki jih določimo na podlagi termo- grafskega posnetka. Matjaž ZUPAN, dipl. inž. fizike