152
Occnc inj; ^točita opuhlikacijah in razstavah
ARHIVI CXXI]il 199.«;
lirike in gicaanj kot zaradi opažanj, doživljanj in vsakdanjih razpplo/.cnj mladcca slovenskega liberalnega inteligenta tistega časa
Vasilij M "lik
Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Slovenf.kerr 1919-1929 s posebnim czirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani,
Ljubljana, Arhiv Republike S!9ventje/I994 123 itrant
Pričujoča knjiga je magistrske dele Jelke IvMik V njej je precej več kot bi lahko sklepali i/ naslova, saj imamr arhivisti pred sehoj delo, ki po svoji vsebini daje osnovne podatke za gradivo krzenskih zaaev od leta J8?3 do leta )9?9, pri ccmer nam postane jasna organizaciji in vloga sodišč in tožilstev na vseh stepnjah kazenskega pestopka ter sestava arhivskega gradiva prii organih. udcicžcnih v kazenskem pos'op-ku.
Knjigo s 2? poglavji hi lahko razdelili v štiri vse binske sklope. Prva štiri uvodna poglavja predstavijo položaj kazenskega sodstva v Kraljevini S H.S. ki ima na slovenskem ozemlju osnove v avstrij ;kcni pravnem sistemu in organizaciji sodne oblasti Se posebej po membr.oje poglavje o razvoju slovenska pravne terminologije, ki je imela posebno mesto v prizadevanjih slovenskih pravnikov 19, stoletja, ju pa danes nemalo krat težko razumljiva.
Osrednji del knjige so poglavja s področja kazenskega prava, to je o razvoja kazenskega procesnega prava s poudarkom na analizi kazenskopravdnega reda iz leta 1873. ki obsega opis subjektov in objektov kazenskega postopka ter vrste kazenskega postopka. Spoznamo zunanjo organizacijo kazenskega socstva (vrste sodišč ¡n njihove pristojnosti v kazenskem po stopkuj ter notranjo organizacijo in poslovanje sodišč od or^an ^.acijc sodne uprave in sodne pisarne, vrste in sestave spisov, vpisnike m drage pomožne evidence <er sistem odlaganja in označevanja spisov Nadalje je govora o ostalih subjektih postopka, to je o pristojno stih in organizaciji državnega pravdni5(va in o položaju zasebnih tožilcev ter obdolžencev jn njihovih zagovornikih.
Kar sedem poglavij je posvečenih vrstam kazen skega postopka, ker je poznavanje le-teh kljuf za razumevanje spisovnrga gradiva, ki sc nahaja v kazenskih spisih. ka™.Ioa;n je reden kazenski postopek zaradi hudodelstev in prekrškov od uvodnih poizvedh in uvodne prc'skr.vc do vložitve obtožnice, priprave na glavno obravnavo in ¿amc glavne obravnave pri sočnih zhorili prve stopnje in pri porotnih sodiščih. Za prestopke, ki so hili v pristojnost' okrajnih sodišč, je
postopek obsegal lc predhodni pejtopek in glavne ohtavnavo.
Sledijo poglavja o pravnih sredstvih oziroma o procesnih dejanjih, dovoljenih prizadetim osebam za izpodbijanje sodnih odločh. Govora je o rednih pravnih .sredstvih (s oper sodbe zbornih sodišč prve stopnje in porotnih sodišč ter zoper sodbe okrajnih sodišč) in o izrednih pravnih srctLtvih (obnova postopka, izredna revizija in ničnostna priužba za varstvo zakonitosti).
V zvezi s kazenskim postopkom je opisan še postopek proti odsotnim in pobeglim storilcem hudodelstev in piekrškov, skrajšani ali mandatni postopek ter pos'opki iz meddržavnih pogodb. Csrednji skiop poglavij sc zaključi s predstavitvijo kazenskega materialnega prava oziroma avstrijskega kazenskega zakona o hudodelskih, pregreških in prestopkih iz leta 1852 z vsemi kasnejšimi sprcmemlunii in s tiskovnimi zade vami kot posehnim. kaznivimi dejanji.
Tretji vsehinski sklop - arhivistični - predstavljata 18. in 19 poglavje o kazenskih zadevah obravnavanega časa kot arhivskem gradivu v slovenskih arhivih in vzrokih za skromne količine ohranjenega gradiva Če razumemo kazersko pravo, tako materialno kol procesno, sc Jahko le strin.amo z načinom urejania in popisovanja arhivskega gradiva kot ga je Rviorico predstavila, obrazložila oziroma predlagala.
Celotno delo zaokrožijo zaključna štiri poglavja z opombami, viri in literaturo.
Skratka pred nami je tfelo, ki ga noben ar.iii .isi pri svojem delt1 na gradi vu s področja kazenskega prava v obdobju od 1873 do leta 1929 ne sme prezreti, kei je v njem vse, kar mora če že ne vedeli, pa vsaj v polr, meri upoštevati.
Žarko Biijak
Vlfdlmir Sunčič, Komisija za agrarne operacije, 1085-1945, tretji del, 5p-Z.
Ljubljana, 1994. strani 313-1440
Po preteku dveh let je izšel 3. del inventarju Komisije za agrarne operacije 1885-Iy45, črka Sp . . ki ga je izdal Arhiv Republike Slovenije. Ta zvezek obsega strani 913 M40, in sicer dosjeje od štcvHkc 1495-2499. Gradivo teh Joijejev je vloženo v arhivske škatic od zaporedne Številke 169-?"55 Prvotni načrt inventarja je obsegal 3 dele, ker pa v inventarni po pir ni zajeto gradivo območja nekdanje Notranjske, k je bilo leta 1929 izročeno Kraljevini Italiji in je hilo v skladr /. mirovno pogodbo iz leta 194"7 vrnjeno Sloveniji, bo treba pi i pravili še 4 del tega inventarja.
Tretji del inventarja Komisije za agrarne operacije v Ljuhljan. po vsebini nekoliko oestopa od prvih dveh dclo\ in vsebuje, seznani sodnih okrajev ■/, agrarnimi