83
Šolske novice iz Gorenskiga.
V naši nar bližnji sosednji, v Kraj nji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerb-Ijene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklet, 32 deklet pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po-
84
treba, de bo kot pridna gospodinja delala, ne pa na pručici noge zibala, v šticeljnih roke grela, z oprav-Ijivimi žnablji kotiček čivkala, nad možem se pa togo-tila, de naj ji za terde petice kupuje, kar bi lahko sama mogla narediti, ako 'bi le vedla, zakaj de jo je ljubi Bog vstvaril. Pa vender pri vsem tem se take robe, kakor povsod, tudi v Kraj nji marsikej stakne!
Kar zadene mirno vedenje in na tanjko in zastopno govorjenje in razlaganje, zasluži Krajnski učenik gosp. Engelman posebno hvalo; vsak, ki ga je slišal, nam bo poterdil, de če mu je kdo kos na Krajnskim in tudi dalej, bo težko kdo čez-nj. Veliko je, kar smo rekli, pa brez skerbi jo vender še enkrat poterdimo. —
V  Šenčurji so otroci posebno v številstvu tako izurjeni, kakor malokje drugod.
V  Kokri (pod oblakoslonama ;,Kočno" in „Grin-tovcam") pozimi med desetim opravilam in keršanskim naukam fantiče in dekline gospod fajmošter lepo uče krajnsko brati, jih do poletja z lepimi, svetimi bukvami preskejrbijo , in jih potem na napovedani dan po posebni maši, ko je mladina, ktera je te starosti, spoved in sv. obhajilo opravila, tako z dušno jedjo, s presvetim za-kramentam , in s svetimi bukvami preskerbljene, odpravijo noter do po velikim Šmarnu na visoke planine. Ali ni to serčno milo, ko dušni pastir mlade pastirje uči in odpravi iz globoke doline na snežniške planine!
V   Podbrezji so si gospod fajmošter iz lastne pridnosti zbrali že lani 42 otrok, ktere pod njih posebnim vodilam mežnar vsaki dan prav po šolski šegi uči; sami pa večkrat med tednam keršanski nauk učijo. Letaš žele iz čisto domačih naprav šolo zidati. Ali niso to verli gospod, neutrudljivo pridni oskerbnik šol? Bog daj srečo gospodu S.......!
V  Šmartnim zraven Krajnja je lanjsko leto neki dan peršel k učeniku kmet s košem na herbtu v šolo. ;,Oče! vun, vun iz šole! pa še s košem!" mu reče perjazni učenik. Kmet pa: „Naj ne zamerijo (postavi koš na tla} fanta sim pernesel; noga ga boli, de se nemore nanjo opreti, in še zima je; on pa le v šolo tisi." — Kako se je gospod učenik čudil, kako so se otroci smejali, ko je njih tovaršik iz koša v klop zlezel! In to je precej časa terpelo, dokler ni fantič ozdravel. Zdej naj pa še kdo reče, de učeniki, kmetje, otroci na Krajnskim niso vneti za šole! Kolikrat se je že kje drugej kaj taciga zgodilo? Vdšimo šolarčku (JanezuBogataju iz gorenje Save), de ko je v košu v šolo hodil, bi kedaj se v kočii vozil! —
Primskovski.