aterim sem te ža hočeš še v stiskih, dobri Jožef!« In ga objame. Od zdaj se je pri Martinu obračalo vse a bolje. Molitve in službe božje nista več rez tehtnega vzroka izpuščala. Jožef in Neika sta zdaj večkrat prišla in pomagala z obrim svetom. Tako se je tudi pri Martinu aselil angel božjega miru, svete ljubezni in he zadovoljnosti. PR»« .0 novi domovinski pravici. Drž. zbor ni že dolgo časa sklenil tako pravične in za avstrijske narode tako blagodejne postave, kakor je nova domovinska postava. Presvetli cesar jo je potrdil dne 3. decembra 1896 št. 222. Po tej postavi ima od 1. januarja 1901 naprej vsak avstrijski državljan, ki je v katerikoli občini bival nepretrgoma deset let, ki je dosegel 24. leto in ni bil kaznovan zaradi hudodelstva, pravico prositi domovinske pravice v dotični občini. To pravico imajo tudi ženske. Kaj raora storiti, kdor hoče v občini dobiti domovirsko pravico? Napraviti mora pred vsem prošnjo na dotično županstvo. Ta prošnja ne potrebuje nobenega koleka. V prošnji mora povedati: 1. da biva že deset iet nepretrgoma v občini, 2. da se je pošteno obnašal in da ni bil nikdar kaznovan zaradi hudodelstva, kar treba dokazati s spričevalom policije, v katerein morajo biti zapisane tudi hiše, v katerih je prosilec bival zadnjih 10 let. To policijsko spričevalo mora biti s kolekom 1 K. 3. da je dosegel že 24 leto, kar treba dokazati s krstuim pismom, 4. kje je imel do zdaj domovinsko pravico, kar treba dokazati z domovinskiru listom. Prošnji na županstvo treba pridjati kolek 30 vinarjev, da se porabi za novi domovinski list, katerega izda županstvo. Delavci slovenski! Spomnite se, kaj se je zdaj delalo po stari postavi z vami. Ce ste oboleli, niso marali nikjer za vas, ne v mestu, kjer ste služili, ne v domači vasi, kjer ste bili rojeni. Da, pripetilo se je pogosto, da so vas v bolezni le preklinjali. Zdaj je čas, da si po občinah, kjer delate, zagotovite domovinsko pravico. Živite pošteno, da vas ne kaznujejo radi hudodelstva, Delajte pridno, da ne bo treba prosjačiti, kajti v tem slučaju ima občina pravico vas pregnati. Ako vas prežene, se bivanje v občini pretrga, in treba bo z nova začeti. Kdor sam ne zna napraviti prošnje, obrne naj se do delavskega društva, katerega je ud, ali pa do županstva, kjer je bil do zdaj pristojen. Tudi dosedanja domovinska občina sme napraviti prošnjo ter zahtevati, da se sprejme kdo v tujo cu^ino, ako je že deset let tam stanoval. i >K.bi rnagistrat delal delavcem sitno.sti, obriAtt se je na namestništvo, katero mora skrLeti da se postave točno vrše! Slovenci, glejte, da dobite v spodnještajerskih trgih in mestih kmalu domovinsko pravico! Odmev volitev v Konjicah. j (Razgovor med Pohorcem Smerekarjem in j Konjičanom Brezarjem. Konjičanom in nji- I hovim okoličanom v premislek.) : Smerekar (pride v Konjiee in za-j gleda svojega znanca Brezarja): »Glej ga no, Brezarja! Kaj ti je vendar, da tičiš vednoi kot ruedved v svojem brlogu? Že devetin-i devetdeset let te nisem videl! Clovek bi skoro ! mislil, da si šel tja, kjer ni muh a da si se danes izkobsoal iz svoje luknje, je ravno prav. Bodeš mi vsaj povedal, kako je z vašimi volitvami — —.« Brezar (poda Soierekarju roko): Z našimi volitvami? Niti ni dobro, niti ni slabo. S m.: Kaj se pravi to ? Niti ni dobro, niti ni slabo. To se ne pravi nič. Jaz ti rečem: nana je šlo dobro. Mi kmetje smo pokazali, da smo rnožje. V peti kuriji srno si izvolili Žičkarja, v četrti skupini pa Robiča. Ti pa mevžaš kot razsoden tržan: ni niti dobro, ni niti slabo; kaj ne tako-le: pol miši, pol tiča. Pri moji veri! ne razumem te. Govori jasno, kakor se spodobi! Br.: Poleg vse jasnosti ti vendar pravirn: niti ni dobro, niti ui slabo. Slabo ni, ker smo spoznali, kdo je z nami, kdo proti nam, a dobro ni, ker . . . H m.: Hudirja! Torei niste zmagali! ? B r.: Ne. Izvoljen je Pommer, kaleremu se še ne sanja o naSih potrebah. Sm.: I, kaj ste vendar delali? Menda ste spančkali, moj ljuhi Brezar? B r.: Tega pa ne! Kot vi smo se izkazali i mi može. A kaj hočeš, če imajo oni denar in vse, kar hočejo! S m : Tristo zelenih! Kdo le ni volil Dečka ? Saj je Pommer Nemec, a v Konjicah oblazim lahko vse prodajalne in gostilne — povsod mi kličejo nasproti: Bog daj! očka Smerekar! Kaj bo dobrega? B r.: To je tohko 6asa, dokler ni volitev. Ko pa pridejo volitve, pozabijo ti ljudje na vse. Vsak hoče biti pm Nemec ter ne v6 druzega kot »heil«. Sm.: Zakaj? B r.: Ej, dragi moj, to je vprašanje, ki ti bi ga ne mogli odgovoriti niti oni. NaJbrže mislijo, da je bolj »nobel« zatajiti svojo kri in biti posilinemec. Sm.: Bolj »nobel« ? Ha . . ha . .! Sram jih naj bode! Za te bi že bilo boljše, da bi se ne bili rodili. Kdor namreč zataji svoj rod, že ni daleč od tega, da zataji mater, ki ga je rodila, kar je najhujše, kar more storiti človek. Kdo so ti ljudje? B r.: Tak na primer je Kupnik. Sm.: Kaj ta? Ce pa pridem k njemu po olje, pa rau teče tako gladko jezik v slovenščini. B r.: To dela zaradi zaslužka. On dobro ve, da živi od Slovencev. Sra.: Po tem pa naj ne brca Slovencev! B r.: Bil je najhuji in se je najbolj izkazal zvečer pri bakljadi. S m.: Kaj ? Bakljado ste imeli ? B r.: Kaj pa misliš ? Meniš li, da imajo naši posilinemci tako mirno kri? Treba je bilo malo razgrajati. Za groše, ki so jim jih znesli prej Slovenci vkup, so kupili lampijone in potem vpili po trgu: heil! Kupnik je bil eden prvih. Sm.: Ni mogoče! Br.: 0 je! In ne samo to! Lampijone so nosili šolarčki nemške šole, katere je že ondotni nadučitelj naučil na »heil«. Zibali so se po trgu celo s frankfurtarico. Sm.: A? Br.: Le čudi se? Tudi jaz se čudim, kakc morejo biti nekateri slovenski stariši tako malomarni, da pošiljajo svojo deco v nemšk v lolo k učiteljem, ki so pokazali svojo oliko i tem, da so demonstrirali pred Wallandovo hišo, ker je volil z nami. S m.: Veš kaj, Brezar, najbrže me hočeS nalagati prav debelo. Saj znarn, da ne delajo kaj tacega pri nas niti hlapci. Kaj Se le učitelji! B r.: Če ne delajo hlapci, delajo pa ti. Zato pravim. da ne razumem, kako morejo dati nekateri stariši svoje otroke takim učiteljem v roke. S m.: Brezar! to mi mora§ razložiti natančneje. B r.: Prav rad! Bilo je tako. Ko so se heilovci — med njimi tudi učitelji nemške ljudske šole — pri Vrbniku in Urbanu okrepčali, so si mislili. da ne gre drugače, kakor da gredo pred hišo starega Wallanda. Postavili so se torej pred hišo in nekateri izmed njih začeli — kakor so olikani — pljuvati na vse moči. Sm.: Zlodek! kje ste bili pa vi? B r.: Le počakaj! Vse pride še ko so nekaleri najlepše pljuvali, drugi pa gledali so se prikazali Wallatidovi hlapci — — Sra.: Vrlo! Br.: Ka| >vrlo«? Saj še ne znaš, če so bili tepeni posilinemci ali hlapci. S m.: Lahko si mislim, ker poznara neraške zajce. B r.: Ko so torej zagledali ljudje Wallandove hlapce, jim ie naenkrat zaostalo v grlu njihovo rjovenje: heil, stisnili so repke med noge, klobudke med ramo in jo odkurili pri mitnici ven na varno. S m.: Imenitno! Kako so prisli potem nazaj v trg? B r.: Hm . . . to je lahka stvar. Eden se je izmuzal do orožnikov, in pod njihovim varstvom so prihajali nazaj. Ker so se jim : pa tres!e od prestanega strahu hlačice, jim je ! trobil na rog požarne brambe veliki muzikant i Melhijor Miheljak. Pa veš, kdo }e bil Se zraven pri tem činu? Sm.: Kdo neki? Čakaj, da se domislim B r.: Že vidim, da ne uganeš pravega. Nadufiitelj slovenske ljudske šole. Sm.: Ta, ta? In k tetuu hodijo naši otroci? B r.: Tako so hajlali in razgrajali po našem trgu in praznovali slavno zmago. — Po volitvi so vrgli tudi Fallanta iz gostilne pri Vrbniku, ker ni bil hotel voliti. Pri ti priliki je povedal Fallant v obraz usnjarju Lavriču, ki se je najbolj ujedal: Kaj boš očital ti meni, ki še nemškega ne znaš! In glej spaka! Lavrič toži zdaj Fallanta zaradi razžaljenja časti; Fallant pa se ne da tako hitro ugnati v kozji rog, ampak ostane pri svoji trditvi, zahteva pa, da izpraSa kak profesor Lavriča iz neraščine. Sm.: To mi pa res ugaja. Hej, ali ni Pommer profesor? Zdaj lahko pomaga Lavriču v zahvalo, da ga je volil. Ha . . ha . . . ha . . . B r.: A najbolj me jezi, da so ravno taki najhujši naši nasprotniki, katerih ime jasno kaže, da so rojeni Slovenci. Poglej le Kupnika, Brezovnika, doktorja Kadivnika, Lavriča in druge! Posebno zadnja dva sta »ta prava«. Jaz vem trdno, da sta bila v mladih letih navdušena Slovenca, zdaj pa ne marata slišati o slovenstvu ničesar. Mnogo se je zadiral tudi Hasenbichl. Siromak je Kranjec, njegova pa komaj lomi nemščino. S m.: Da . . da. S temi ljudmi pa je res težko vkup hoditi. B r.: Tako je. Odslej se bodemo držali tudi dejansko gesla: Kdor ni z nami, ie proti nam. Če storiino to, pokaže prihodnjcst, čegavo je spodnie Štajersko. Kupuimo odslej pri Ogorevcu vse, obiskujmo Topolška, Ferjena, Fallanta, Fuhrmana, Wallanda, Očka in sploh svoje ljudi. Sm.: Prav imaš, Brezar! To je jedina pot, ki nam pripomore k naii stvari. Jaz se bodem držal odslej tvojih navcdil in z raenoj po mojem mnenju vsak zaveden Slovenec. Živeli slovenski obrtniki, živeli naši liudje. Kako \b pa vendar to, da niste zmagali? B r.: Ah, Smerekar, ko bi ti vedel, kako so *5^'ali, se. ne bi čudil. Vsako hišo so pi&obrnm petkrat, da so le dobili glas za , '. Posebno velikih zaslug si je hotel pridobiti nudučitelj Inemške Sole. Da mu ne bi učel na noben način mizar Fuhrmann, ga je spremil čisto do volišča, se oziral samozavestno na desno in levo, da ga ne bi prezrl kdo pri njegovem v učiteljsko stroko spadajočem delu; kot velik zmagalee je prignal Fuhrmana na voliščea Fuhrman mu je oddal pred nosom glasovnico za Dečka. Sm.: Hi-hi! Dobro, dobro Fuhrman! B r.: Roasbacher nam je pa prej obljubil, da se ne bode mešal v volitve, in je vender volil Pommerja. Hrvat Nemca! S m.: 0, jej! A solnce gre že v zaton. Brezar! domov moram iti z geslom v srcu: Svoji k svojitn! — hvaleč Boga, da smo spoznali svoje nasprotnike. Mojega obličja ne bodo nikdar več videle njihove prodajalne in njihove krčme. Srečno! Dva brata. Zgodba; spisal I. Toman. Večkrat sem že slišal govoriti: »Oženiti ali omožiti se, |e kakor loterijo staviti!« S tem so menda hoteli povedati: >Kakor malo- kateri, ki v loterijo stavijo, zadenejo in obo- 1 gat6, tako tudi malokateri, ki se ženijo ali ' omožijo, prav zadeneji...« Povsem te besede j niso resnične, kajti, najdemo še, hvala Bogu, | dosti sreCnih in zadovoljnih zakoncev. j Da se pa res tudi zdaj množijo nesrečni ; zakoni, tega je krivo, ker ljudje sklepajo po-