the oldest. and most, popular slovenian NEWSPAPER IN UNITED STATES OF, AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za tero in narod — za pravico in reanico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.

^najstarejši« in najbolj priljubljen slovenSKI
list v združenih drŽavah
AMERISKIHj
ŠTEV. (No.) 186.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 21, 1925.
letnik xxxiv.
Velikodušnost Italijanov.
ITALIJANOM BI SE NE BILO TREBA POGAJATI ZA PORAVNAVO DOLGA AMERIKI, KAJTI STRIC SAM SE IMA NJIM ZAHVALITI, DA JE — TO KAR JE?!
Rim. — Res, velika je dobrosrčnost sinov iz vroče Italije. Pa ne morda zato, ker so oni prvaki v rokomavharskem poslu in da maščujejo kri brata po takozvani krvni osveti, temveč, kakor poročajo iz Rima, zato, ker bodo plačali Združenim državam svoj dolg, ne da bi jim to bilo potreba. Sliši se res to nekam čudno, a po zatrdilu Mussolinijevega glasila, je resnica.
amemanške ujetnice y siriji.
Francija mobilizira v zgodovinski utrdbi iz križarske vojske. — Lebanon je središče upora proti Francozom.
ENKRAT MU JE SPODLETELO, A POGUM VELJA.
Beirut, Sirija. — Francozi koncentrirajo svoje sile v tu-kajšni bližini. Lebanon je daj središče upornikov. Oklop-V uredniškem članku glasi- in| avtomobili so poslani na po-Ja "Popolo di Roma" se čita, imoč in veliko število vojakov so %ii je Italija pokazala svojo izkrcali Francozi v tukajšneml velikodušnost s tem, ko je pod- , pristanišču. Nekateri parniki! * pisala washingtonsko pogodbo so bili natovorjeni le s konji za ? za odplačilo vojnega dolga. — "Italiji bi ne bilo treba niti misliti na ta dolg in bi lahko klju-
j\
"Obsojen na smrt, vendar še v zraku." Slika nam kaže morsko letalo PN-9 No. 1, s katerim je poletePpoveljnik Rogers in njegovo moštvo iz San Francisco proti Honolulu, ki -	, .	i je pa med potjo padlo v morje, kjer je moštvo preživelo ne-
francoske dragonce.	I: . .. . .. ..	. . .... . - , ....
. , v . , i kaj groznih dni m noci na morju ob pičli hrani, predno so bili
Vsa ta znamenja kažejo, da
j . .	,, .. rešeni,
se zdaj pripravlja Francija z j
Iz neodrešene domovine.
KRIŽEM SVETA.
— London. — Viharno morje zadržuje delo potapljačev, da se ne morejo spustiti v| glo-bočino, kjer leži podmornik M-l, ki se je potopil v angleškem kanalu, ko so imeli tamkaj pomorske vaje. Zadeva se preiskuje. Baje se je dogodila nesreča, ki je zahtevala 68 žr- določila državna meja "med Ju-
ODLOMKI PISMA IZ TRSTA LJUBLJANSKEMU SLOVEN-CU, KI PRIČAJO O GMOTNEM STALIŠČU NAŠIH BRATOV POD ITALIJANSKIM JARMOM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Smrti izročeni?
i se iluzijam. Mi smo zapisani
tev, radi defekta pri stroju. — Berlin. — Grofica Roth-
Trst, 24. oktobra 1925. - n*r?d™ smrti £ ta bo prej ali Ko se je z rapallsko pogodbo !slej gotoV° pnsla*
Žalosten konec samotarja.
V Šempasu pri Gorici je ži«
bovala Ameriki na njeno zah- vso resnostjo na odločilni na- -
tevo za poravnanje istega", ta-|pad na upornike in vzpostaviti iDM IQVA 7 A NOVI RP7IM ko modruje člankar, ki je prof. zon^t mrl v cvniih Vni.nUn^ UuIDlUl bl\ NUY1 tt&ZlliJl,
Mariotti.
"Ameriška civilizacija, napredek in bogastvo, za vse to je Stric Sam v veliki meri dolžan hvale znanosti, bistroumnosti in delu Italijanov od Kolumba pa do zadnjega italijanskega imigranta." Dalje pravi člankar: "Amerika nima niti sredstev, s katerimi bi mogla prisiliti Italijo do plačila. Absurdna je misel na napad od strani Amerike, da bi poslali semkaj preko Atlantika oboroženo silo."
zopet red v svojih kolonijah. Da bo še dosti krvi prelite Grof Skrzynski bo sestavil no-predno se bo to posrečilo, to je gotovo.
Značilno je, da so Francozi zasedli isto trdnjavo, katero je zidal francoski kralj Ludovik	—o-
IX., za časa križarske vojske. Varšava, Poljska. — Minuli Ta trdnjava se nahaja v bliži-•»teden je odstopil poljski kabi
vi kabinet na mesto odsto-pivšega. — Poljski parlament je sestavljen iz dvajsetih strank. *
ni Merjavyoun in je po šestih stoletjih kot razvalina zopet postala važna točka v bitki.
net. Velike povojne težave tudi Poljski ne prizanašajo in jo tepejo, kakor več drugih. Te-
nesrečni alkohol.
Zmešan od preveč zavžitega alkohola je oče usmrtil svoja dva otroka, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev.
Mohamedanski šejki so u- žavno delo sestave novega ka-
grabili ženske in otroke in jih držijo v svojih domovih kot ujetnice. Poročilo pravi, da je i med temi tudi veliko Ameri-tudi pravi v članku,j kank.	f
-o-
Dalje
da se Italiji ni treba bati e-konomične kazni od Amerike, ker ista bi ne imela uspeha. Italija nima ničesar za izgubiti, kajti ameriška tarifna pristojbina ne dovoljuje Italijanom uvoza v Združene države in tudi naselniška postava je tako stroga, da je naseljevanje Italijanov v Ameriko izključeno. Kar se pa tiče posojila, — tako modruje dalje člankar, — tistega pa tudi lahko drugod dobimp.
Članek zaključuje profesor kakor sledi: "Pogodba, katero je podpisala Italija za poravnavo dolga Ameriki, naj bo dokaz velikodušnosti Italije in da bo svet vedel, da vse, kar je res velikega, to je — italijansko." ("Za počt.")
Mussolini je dejal v poslanski zbornici, da je parlamen-
durkin je rekel "good-by"
Martin Durkin je zapustil Chi
bineta si je vzel na svoje rame grof Skrzynski, kateri je tudi zastopal Poljsko pri konferenci v Locarno.
1 Padec M. Grabskija se je »pričakoval že dolgo časa in ni prišel nepričakovano. Ko se je že držal na robu prepada, se je vendar še znal spretno ob-
Chicago, 111. — Gustav Pi-hart, star 29 let, 1411 S. Ked-vale Ave., izdelovalec lesenih zabojev, se je udal pijači in napravil iz mirnega doma pravi pekel. Žena ga je svarila in prosila, naj vendar skrbi za družino in opusti pijačo ter pije le za potrebo; a trdovratnež ni ubogal, temveč še bolj pil in zadnje 14 dni kar neprenehoma. Ko je v sredo večer prišel zopet pijan domov, sta se z ženo prepirala in je dejal, da bo odprl plin, da se bodo vsi zadušili ,kar pa ni storil. V
gosi a vi j o in Italijo, smo takoj vedeli, da se je s tem začel za mer^ iz stare aristokratične nas Slovane v Italiji križev pot'vel že delj časa v svoji samotni družine, katera se je družila na goro trpljenja, ker nam je hiši zapuščen starec Josip Merle z najboljšimi, je bila obdol- bilo jasno, da smo izročeni vič. Mož je živel ločen od svo« žena, da je kradla kakor sra- dednemu sovražniku naše na- je žene in pred par dnevi so ga ka pri vseh, ki so jo vabili na rodnosti na milost in nemilost, našli ljudje mrtvega v poste-čajne sestanke. Za njen pre- Vedeli smo že med vojsko, da Iji. Kakor je ugotovil iz Gori-stopek je bila obsojena na eno so obljube, ki so nam jih poši- ce došli uradni zdravnik, j<? leto ječe.	sijali Italijani preko fronte, starec podlegel srčni kapi.
—	Chicago, 111. — V groz- prazne obljube, vedeli smo tu-	-o-
nih mukah je izdihnila osem di, da bodo ostale slovesne ob- S trebuhom za kruhom, mesecev stara Julija Kan, 610 ljube, podane v italijanskem Koliko goriških ljudi se je že St. Francisco Ave., ko je padla parlamentu po zmagi v prestol- moralo izseliti! Vedno slabše v kotel vroče vode in zadobila nem govoru in od strani naj- gospodarske razmere ženejo hude opekline.	luglednejših italijanskih držav- naše ljudi na vse strani po svet-
—	Washington, D. C. — nikov, same lepe besede, go- tu. Eni delajo na Francoskem,
vorjene za vnanji svet, ker smo in v severnih deželah, drugi so predobro poznali Italijane ka- šli čez morje iskat si sreče v
na zahvalni dan purane iz dr-jterih prva in najnujnejša skrb Ameriko. Poleti se je bilo iz-žave Montana, katere bo pre-1 glede nas je, da nas čim prej seljevanje že sko^o ustavilo, skrbela okrajna družba za pe- poitalijanijo, kar je s kruto sedaj pa zopet narašča. Leti-rutnino.	i odkritosrčnostjo priznal tudi na je slaba, davki vedno večji,
—	Aurora, 111. — Charles sam Mussolini kot ministrski šikane na vseh koncih in krajih* Matusek, star 32 let, iz Chica- predsednik v zbornici. Vendar neznosnejše. Ljudje beže z do-go. 111., je bil nevarno obstre- je kljub temu tlela v naših sr- ma. Te dni je odšla večja' sku-Ijen od nekega neprevidnega cih še vedno mala/ iskrica upa- pina naših mož iz Prvačine, lovca kateri ga je smatral za nja.	| Dornberga in še drugih bliž-žival, ko se je premikal v grmovju.
—	Wilkes-Barre, Pa. — Radi stavke na polju antracita je
Predsednik Coolidge in njegov kabinet bo letos imel na mizi
Znano je bilo, da morata Ju- njih krajev v južno Ameriko, goslavija in Italija razen mej Za odhod v novembru se od-urediti med seboj še mnogo pravlja zopet večja skupina, drugih zadev: reško vprašanje. Tako se izgublja naš živelj po
bil ustavljen pouk v Pringle trgovsko pogodbo itd. Upali svetu — goriška dežela kaže
šoli. Kar je bilo stare zaloge premoga v šoli se je porabilo, nove pa ne morejo dobiti.
— Milwaukee, Wis. — Učenjaki so pri raziskovanju oko-istij prišli do trditve, da je človek hodil po zemlji že pred
držati na površju. Največ mu
je pomagalo, ker so ga srnat- četrtek jutro ni hotel iti na de-cago, ker sot mu bila tla pre- rali kot najboljšega politične- , lo, za kar se je zopet začel vroča »dasi se je prosto gi-ga voditelja, in je posebno ve- prepir med zakonskima in že-
bal med množico v mestu.
Chicago, III. — Dasi je na glavo Martin Durkina, katerega iščejo oblasti radi dvojnega umora, 2'azpisanih $1000, vendar, kakor je sam rekel zdravniku, ki je obvezoval njegove rane, da ga noče policija, kajti takoj drugi dan, ko je izvršil umor, je bil v gledališču in policistom tako blizu ,da bi se bil lahko enega ali drugega dotaknil. Od zdravnika je šel ravno opoldan in se zgubil med
množico. Sedaj so mu le že tarna oblika vlade pomanjklji- postala tla vroča, in kakor prava, fašizem pa je nova svetov- vijo, je dejal materi "Good-by' na sila, ki mora nadomestiti in neznano kam — to se reče parlamentarno vlado, da se za-j za oblasti — odšel iz mesta, dosti potrebam modernega živ-
ljenja. .
Poslopje zbornice, v kateri je imel govor premier, je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Poslanci in navzoči so kakor divji ploskali izvajanju
Po zadnjih poročilih posnemamo, da ima Durkin neko žensko, z imenom Mrs. Louise ne in za dobre odnošaje z Ru Decker, kot pomočnico. MrsJsijo, kakor tudi za trdno zvezo Decker je v rokah policije in s Francijo. Voditelj te skupine
je M. Dmowski, ki je obenem
ščak v finančnh zadevah. Že	na je šla v trgovino, da nakupi
med konferenco v Locarno je	nekaj živeža. Ko se je vrnila,
začela njegova zvezda ugašati	se ji je nudil grozen prizor,
in le ,da ni prišlo med pogaja-	Soprog je ležal na tleh v ku-
nji v Locarno do ministrske	hinji s prestreljeno glavo —
krize na Poljskem, je parla-	mrtev. Na kuhinjski mizi je le-
ment dovolil, da je še ostal na	žala šest mesecev stara hčer-
površju. -	jka Frances, tudi mrtva, ustre-
Sedanjega vzroka jtetftičnih	ljena v glavo. Ko gno gledati
nemirov na Poljskem je iskati	tudi v spalno sobo, kjer je le-
v slabosti državnih financ. Se-	žal 41etni sinček Elmer, najde
daj izdajajo denar, kateri ni-	tudi njega vsega v krvi, a ven-
ma nobene zlate podlage, to-	dar še pri življenju, umrl je pa
raj je toliko kakor nič vreden,	med potjo v bolnišnico. Ne-
Sedanji poljski parlament je	srečna žena ni vedela povedati
sestavljen iz 20 različnih	drugega, kakor da sta se z mo-strank. Največja je kmetska;žem prepirala, ker je bil ved-
stranka, ki ima 214 glasov in	no pijan, a vendar je rekla,
se imenuje desničarska.	|da je upala, da se.bo obrnil na
Smernica desničarske koali-	bolje. — Pijanec se preobrne,
cije je protinemška, proti po-	kadar se v jamo zvrne, moči in prijateljstvu manjši-
ščeno društvo.
Goriška podprefektura je
je obdolžena, da je ona preskrbela Durkinu orožje in av-
vodja narodnih demokratov.
Mussolini j a. Poslanci so culi iz( tomobil, v katerem so ga pred ust diktatorja, da morajo vpo-( kratkem videli, da se je vozil, števati le fašizem kot pravo Kakor sodijo oblasti,
vlado v Italiji, krona je le nekak simbol. Dejal je tudi, da je fašizem vkoreninjen v narodu, da, ako vsi voditelji odpadejo, četudi on sam, fašizem bo ostal.
Po zadnjih poročilih iz New Yorka posnemamo, da je J. P. Morgan* & Co. in skupina drugih ameriških bankirjev aranžirala posojilo Italiji v znesku $100,000,000.
-o--
— Mexico City, Mehika. — Delo v tekstilnih tovarnah počiva radi stavke. Prizadeta so vsa podjetja v zveznem okraju.
se ima
Durkin največ zahvaliti, da je še pri življenju, ženskam-, kajti ima jih več, ki so mu naklonjene. Mrs. Decker je pod policijskim nadzorstvom.
-o-
UMRL VSLED MRAZA. Chicago, 111. — Ko je pred kratkim še vladal mraz v Chicago in okolici, je zadobil John McNamara, star 40 let, 623 West Madison St., tako hude ozebline po nogah, da je na- posledicah istih v okrajni bolnišnici umrl.
-o-
Širite amer. Slovenca.
VPOŠTEVANJA VREDNO.
Ker je o praznikih velik naval s poštnimi pošiljkami, priporoča poštni urad, naj bi ljudstvo vpoštevalo nasvet in ne čakalo na zadnje dni pred praznikom, zlasti s paketi. Za razglednice in pisma priporoča poštni mojster v Chicago, naj bi se iste pošiljalo v Jugoslavijo pred 3. decembrom, v Italijo do 10. decembra in v Avstrijo (Koroško) tudi do 10< decembra. Kdor se bo ravnal po temu, bo gotovo, da bodo dobili pošiljke, kamor so namenjene, še do praznikov. Glede paketov je pa najbolje, da se takoj pošljejo.
LOCARNSKI PAKT V ANGLIJI POTRJEN Z VELIKO VEČINO.
London. — Poslanska zbornica v Angliji je odobrila lo-carnsko pogodbo z veliko večino in sicer 375 proti 13. — Austen Chamberlain, vnanji minister, je odprl debato za pakt. Vi svojem govoru je imel veliko hvale za R. MacDonal-da, kateri je tako rekoč bil au-tor ideje, po kateri se je prišlo do konference v Locarno, kjer se je izdelal pakt, katerega jedro je velikega pomena za o-hranitev miru v Evropi.
Glede razoroževanja je dejal Chamberlain, da na konferenci v Locarno ni bilo mesta za to razpravljanje, pač pa se hočejo v kratkem baviti s tem vprašanjem potom Društva narodov.
Ko so stavili vprašanje na
smo torej na ta pogajanja. Do- potniku na oko po obnovi pre-kler meje niso bile določene,' cej čedno lice, da se misli na se je vedno povdarjalo, da bo ugodne razmere po lepih va-težko kaj doseči, ker da ima seh, toda gorje je v njih. Ali Ji^goslavija proti Italiji težko velja to, da je obnova dežele stališče, ker da stoje za Italijo namenjena drugemu življu, I	zavezniki. Menili smo torej, da kateremu mora napraviti pro-
150,000 leti. Trdijo, da so na- bo vsaj pri prihodnjih pogaja- stor naše ljudstvo, ki biva tod
šli neke vrste orožja v Aziji, njih, ko b<| ta žrtev doprinese-, že stoletja in stoletja......
katero dokazuje, da je staro na, znala Jugoslavija kot su-	-o-
150,000 let. Ako je bila letni- verena država iztisniti kaz za Po petindvajsetih letih raipu ca zabeležena na tej najdbi, nas, da bomo mogli vsaj kul-poročilo ne pove.	turno in gospodarsko napredo-
—	Agattu je ime otoku, ki j vati. Toda zaključek vsakih ta- razpustila prosvetno društvo v je med zapadnimi aleutskimi kih pogajanj je značil za nas Dobravljah pri Ajdovščini na 'otoki, na katere, trdijo, da še novo bridko razočaranje. Taj- Vipavskem. To je ,prva organi nikoli solnem posijalo.	nost pogajanj in hitrica, s ka- nizacija na Goriškem, katero
' _ Yuma, Ariz. — William tero je bilo rešeno to vpraš^- je oblastvo razpustilo v prav-
Schroder. star 58 let. prospek- nje, sta bila zelo sumljiva. Mo- cu noye obmejne politike. Dru-tor. se je zgubil v puščavi in goče da bodo poznejši rodovi Stvo je pred dobrim mesecem blodil brez cilja šest dni in rto- kedaj zvedeli, zakaj je takrat obhajalo svojo 251etnico in je Či brez hrane. Najden je bil v Jugoslavija pred Italijo kapi- P° sodbi politične uprave do-kritičnem stanju in prepeljan tulirala, ker te rešitve ni mo-;zorel° za smrt-
[v bolnišnico. Ker pa je vsled goče drugače klasificirati. Ni-j	-
prevelikega izpostavljenja in ti izgovor z notranjimi razme-lakote zelo oslabel, ni bilo več rami in valitev krivde na ta-za njega pomoči in je umrl. j kratno rovarenje Radiča, ne
—	Ceylon se je imenovalo more tega opravičiti in razjas-mesto, katero je danes zapu- niti. Takrat je padlo naše upa-ščeno in deloma razdejano, nje pod ničlo. Razvaline imenujejo "čudovi-j Edina slovenska šola, ki jo tosti sveta". Mesto je najbrže še imamo, je privatna šola pri izgubila svoje prebivalce vsled sv. Jakobu v Trstu, v katero se nalezljive bolezni, kateri so je letos vpisalo nad 1000 otrok.
vsi podlegli.
Po izjavi italijanskih nadzornikov je ta šola uzorna in ena najboljših. In vendar so jo letos, komaj se je bila odprla, zaprli. To je bilo čisto navad-
SLANA V IMPERIAL VALLEY.
El Centro, Cal. — Zadnje dni je napravila slana v Im-jno šikaniranje; hoteli so ljudi perial dolini veliko škodo na| oplašiti, da bi ne vpisali otrok grahovem polju, kjer je po-j v to šolo. Zaenkrat se je še pokončala tega pridelka, kakor srečilo jo zopet odpreti, toda
Ko p reči ta te list, dajte ga se svojemu sosedu, da se pouči, kaj je "Amer. Slovenec!"
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO,
AVSTRIJO, it<L Naša banka ima svoje lastne zveie s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemnika na dom ali nm zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
cenijo, 225 vagonov.
Chamberlaina radi Rusije, zakaj se ni vdeležila konference v Locamo, je minister odgovoril, da je to odvisno od ruske
vlade same, kajti nihče ne mo-j pretje in do dpnes ni še nobe-re zahtevati, da bi se jo prosi- den odprt.
500 — Din.	$ 9.55
1,000 — Din.	$ 18.75
2,500 — Din. _	__$ 46.75
5,000 — Din. _... .	..... $ 93.00
10,000 — Din......	-------- $185.00
100 — Lir___	__$ 4.70
200 — Lir__	_ $ 9.05
500 — Lir	$ 21.75
1,000 — Lir____	___$ 42.25
Pri pošiljatvah nad	10,000 Din. ali
lo; ako pa sama želi pristopa, je pa tudi dobrodošla. Kakor pa stojijo razmere sedaj, bi Rusija ne pristopila k Ligi pod nobenim pogojem. To zabra-njuje temelj na katerem je zidan komunizem.
nad njo visi zmiraj Damokle-jev meč. Dosedaj smo imeli v tržaški okolici tudi še nekoliko
slovenskih, dobro USpevajoČih nad 2000 lir poseben popust, otroških vrtcev. Tudi tem od-j Ker se cena denarja čestokrat me-
rekajo letos šolske oblasti od-j ^J^Tn^"«^
vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme«
mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite ca SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK S 455 W. 42nd S t. New York, N. Y.
O nas, primorskih Slovanih, se rado pohvalno omenja, da smo narodno zelo zavedni. Res je. Toda ne smemo se varati. Tudi ta zavednost nas ne bo rešila, ker mi tega pritiska ne bomo prenesli. Ne udajajmo

—
"XMERIKANSKI SLOVENEC
[kanski Slovenec
jii sloveiMld Ibt
ICIiAli
vljcn l«u 1891.
dan rurun nedelj, pon-po prmxnikih.
Izdaja in tiska:
PUBLISHING CO.
edništvft in oprave: St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Za celo leto . Za pol leta -Za Chicago, Za celo leto -Za pol leta -
Naročnina:
Kanado in Evropo
„$5.00 _ 2,50
6.00 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
je izdelal projekt rudniške reforme, ki ga je javno mnenje sijajno sprejelo. Zdaj pa se peča z načrtom agrarne reforme, ki postaja v Angliji vedno bolj pereče.
Pisava angleškega tiska je nadvse jasno opozorilo za tiste, ki smatrajo, da je Lloyd George za vedno pokopan.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day alter holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscription: For one year ...-. .—.	. $5.00
For half a year___2.50
Chicago, Canada and Europe: Fqr one year .... ■ — 6.00 For half a year - 3.00
POZOK:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številkc| v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
sprotnim listom, je mogoče sa-! mesto in omogoči tako veles!-| mo pri Slovencih, ker brivci druge narodnosti so gentlema-
ni.
Rev. John Miklavčič, svetni duhovnik.
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Politična situacija v Angliji.
Če bi človek sodil po navdušenju, s katerim je London sprejel Chamberlaina po povratku iz Locarna, bi prišel do vti-j sat da uživa današnja konservativna vlada še vedno iste simpa- . ti je kot koncem lanskega leta. Taka sodba bi bila površna, napačna. Chamberlain je bil tako enodušno pozdravljen le, ker "vodi z uspehom angleško zunanjo politiko, ne pa kot član Bald-j winovega kabineta. Chamberlainovi uspehi ne zadostujejo, da bi se popolnoma umirilo vedno večje nezadovoljstvo s kon-( servativci, od katerih je narod toliko pričakoval, ki pa doslej , še ne morejo pokazati — vsaj v najbolj perečem vprašanju: brezposelnosti in splošni gospodarski krizi — nobenega vidnega uspeha.
Da izgublja Baldwinov kabinet popularnost, so pokazale vse dosedanje nadomestne volitve. Najznačilnejši pa je poraz konservativnega kandidata pri delnih volitvah v Stockportu. > To volilno okrožje je bilo vedno konservativno. Pri zadnjih splošnih volitvah je bil konservativni kandidat izvoljen z veliko večino. Tokrat pa so konservativci ne-le nazadovali, ampak so bili docela poraženi. V Stockportu je zmagal kandidat delavske stranke.
Ta "opomin" je zalegel v toliko, da se je v političnih krogih začelo resno računati z rekonstrukcijo vlade. Zahteva se nič manj kot glava samega voditelja kabineta in stranke Stan-leyja Baldwins.
Ko se je moral Baldwin vsled neugodnega izida volitev 1. 1923. umakniti Macdonaldu, so se čule proti njemu ostre kritike v vrstah lastne stranke. S strahom so pristaši ugotavljali, da Baldwin nima tistih vrlin, ki so danes neobhodno potrebne vodilnemu državniku največje države sveta. Baldwinu sicer nihče ne odreka visoke morale in čistosti namenov, toda docela j mu manjka energija in duh inieijative. On je brez dvoma človek močne volje. Ker pa Angleži niso nestrpni ljudje in zla-ati, ker nimajo navade zapuščati svojih voditeljev ob prvi nezgodi, je Baldwin še nadalje ostal na čelu konservativne stranke.
Pri naslednjih volitvah je imel Baldwin nenavadno srečo. Lanskega novembra se je vrnil v parlament na čelu ogromne večine, nevidene v zgodovini Anglije. Dogodki so iz njega naredili popolnega gospodarja položaja in podoba je bila, da bo konservativna stranka mogla gospodovati celo vrsto let.
Ta iluzija je bila le kratkotrajna. Danes zgublja konservativna stranka dan za dnem na terenu. Težki problemi se kupičijo nad Baldwinovim kabinetom. Najhujše je, da se prihodnjo pomlad otvori z vso silo vprašanje rudarstva. Dotlej podpira država rudniške podjetnike, da bi le-ti mogli izplače- j vati delavce v današnji višini. Posebna komisija pa je dobila ■ nalog, da izdela končni predlog, kako naj se reši rudarska in-< dustrija. Vrh tega groze za pomlad konflikti tudi v drugih vitalnih industrijah. Opozicija sicer ne bo mogla vreči Baldwino-ve vlade, morda je tudi ne bo hotela, pač pa je pričakovati ponovnega pojava nesloge v samem kabinetu. Demisiji dveh. treh ministrov mora neminovno slediti ostavka celokupnega ministrstva. Pri taki operaciji bo žrtvovan v prvi vrsti Baldwin.
Kdo bo njegov naslednik? Lord Balfour ima mnogo šans, toda on je odločno prestar. Chamberlain je izvrsten zunanji minister, ima pa preveč nasprotnikov v lastni stranki. Ostane finančni min. Winston Churchill, ki komaj čaka na uresničenje svojih življenskih sanj. Toda stari konservativci ne pozabljajo njegovih čudovitih in opetovanih presedlanj iz liberalnega v konservativni tabor in narobe.
Mnogo se piše in govori o možnosti nove koalicije med konservativci in liberajci, ki naj odbije ofenzivo delavske stranke. V tem slučaju bi zopet bila ura Lloyda Georgea. Ne da se tajiti, da ta državnik postaja zopet popularen v Angliji. Zanj pišejo ne-le časopisi lorda Bearverbroocka in Rothermera, zanj se zavzema celo ultrareakcijonarni "Daily Mail." Lloyd George
Ely, Minn.
Zadnjo soboto se je poročil v cerkvi sv. Antona rojak Jožef Pluth z Emilijo Kajut. Poročne obrede je izvršil domači g. župnik Rev. Mihelčič. Ženin je najstarejši sin družine Jos in Marije Pluth. Nevesta je pa hčerka starišev finske narodnosti. Pred par meseci je prestopila iz luteranske v katoliško vero.
Po poroki je mladi par odpotoval v južne države, da si ogledata nekaj večjih mest ob južnem Pacifiku. Čez kak mesec se bosta vrnila na Ely, kjer ima ženin službo v državnem uradu za gozde. Poročen-cema želimo obilo sreče v novem stanu!	P-
-o-
Forest City, Pa.
Od vsepovsod se pripoveduje o raznih razmerah v A mer. Slovencu. Pri nas pa. ki imamo sedaj najbolj čas ker smo še vedno na stavki pa le malo pišemo. Vzrok je seve v tem, ker do zadnjih časov so ga stiskali, sedaj pa hodijo na lov. Lovcev je sedaj posebno veliko ker ima vsak čas jagati in zgleda, da bodo lovci spravili zajčji rod in drugo tako divjačino s sveta.
Ker pa ljudje streljajo vsa-kojako divjačino, tudi tako, ki je v tem času prepovedano je oblast mnogim lovcem odvzela licence — lovsko dovolenje. Postava je stroga. Komur se licenca odvzame nima pravice za gotovo dobo do lova. Če bi se drznil, .dp bi šel in vzel li^ cenco pod drugim imenom je za takega določena visoka kazen $10. za vsak dan lova.
Mi's. Jožef Piškur iz Vand-linga je bila operirana te dni slepiču. Počuti se boljšo in bo kmalu okrevala, kar ji vsi njeni prijatelji in znanci iskreno želijo!
Mrs. Louis Zupančič, ki je morala tudi na operacijo v Mid-Valle.v bolnišnico je na potu okrevanja in bo kmalu sv krogu svoje družine.
Poročevalec.
-O—-
Joliet, 111.
. Na operacijo je moral te dni znani rojak Mr. Frank Vrani-char starejši. Nahaja se v bolnišnici sv. Jožefa. Mu želimo skorajšnjega okrevanja!
P.
Chicago, III.
Odgovor. — Nek neizpove-dan grešnik v Chicagi opazuje slovenske frančiškane in njihovo delo oziroma delovanje. Ker mene omenja v kratki notici in ker jaz nočem, da bi zaradi mene kaj trpeli frančiškani zato napišem odgovor
dotičnemu grešniku. *
Naj prvo on kritizira farno šolo sv. Štefana. Lansko leto so dobile sestre in otroci iz 8. razreda pohvalno priznanje od merodajne strani. Sola tudi lepo napreduje in slovenski stari-ši uvidevajo to in zato je danes v šoli nad 400 otrok.
Grešnik v Chicagi naj ve, da dobri graduanti farne šole sv. Štefana ne silijo v publične višje šole, ker imajo na razpolago dosti katoliških šol. V publične šole le tišče graduanti, ki so po velikem usmiljenju ''skoz prišli."
Saj vem od doma, kako je bilo v gimnaziji. Nobenega predmeta se n? naučil temeljito, a v osmi šoli je bfi že 2 leti, zato so se nazadnje- profesorji usmilili in je v vseh predmetih dobil zadostno, najslabši red izmed dobrih redov. Tako se tudi po katoliških šolah usmilijo teh duševnih revčkov in revic, pa "jih skozi spuste. Ti se ne upajo v katoliške višje šole, ki strogo zahtevajo prav dobro znanje iz gramatične šole. Ker ti revčki ne smejo še delati, zateko se v publične šole, ki so veliko lažje in tam je tudi bolj "ge-muthlich." Iz usmiljenja so prišli skoz, zato niso kos izpraševanju iz raznih predmetov in nimajo zadostnega znanja. To je vzrok, da jih publične višje šole odklanjajo.
K drugi 10 vrstic broječi notici pa pripomnim. Pred par dnevi je bilo v Prosveti. da je nek frančiškan prišel k brivcu in da sta imela nek pogovor zaradi šole. Ampak to vam rečem, imenitne novice bero prosvetarji v svojem "listu. To, kar grešnik poroča sredi novembra, se je vršilo pred dvema mesecema in to je tudi jako klaverna notica, ki vsebuje v sebi samo neresnico.
Dotični brivec kot poročevalec Prosveti bo vedno prišel z novicami prepozno dva meseca. Kot notica kaže. je že pozabil, kaj mu je nek frančiškan pravil pred par meseci. Dotični brivec naj ve, da jaz nisem frančiškan. A ko kdo frančiškane in svetne duhovne dev-lje v en*koš, je gorostasno neveden. Jaz sem svetni duhovnik, ki bivam kot gost pri frančiškanih.	» I Drugič naj on zabeleži moje besede, kaj sem pri njem govoril, ko sem bil na stolu, takoj, ko jaz odidem, da bo poročal Prosveti resnične besede, ne pa neresnične.
Jaz mislim, da brivci niso vohuni za Prosveto, če so pa vohuni, pa naj bodo samo vohuni in brivsko obrt naj puste. Da se pri brivski obrti vohuni in besede navzočih sporoča na-
raznoterosti. ,
SMRT ZADNJEGA GUVERNERJA KRETE — BERO-VIČ PAŠE.
V Dubrovniku je umrl te dni v starosti 83 let zadnji mednarodni guverner Krete Gjorgje Berovič paša, eden najodličnej-ših državnfkov srbskega poko-ljenja stare Turčije.
Rojen v Skadru, je pripadal Berovič paša ugledni srbski (rodbini, ki se je pred več stoletji preselila iz Berija pri Pod-gorici v Črni gori v Skadar. (Skadarski Srbi so kmalu spo-jznali izredno nadarjenost in čvrst karakter mladega Bero-,viča in mu prorokovali sijajno bodočnost .V njegovih mladost-jnih letih so se vršili v Turčiji ,veliki pokolji kristjanov in ve-, lesile so se zaman trudile, da I bi takratnega sultana Abdula H ami da prisilile, da izvede obljubljene reforme, ki naj bi napravile konec neznosnemu trpljenju kristjanov v Turčiji. Šele na njihov energični nastop je Abdul Hamid končno privolil da vzame v državno službo tudi svoje krščanske drŽavi ja-jne, ki naj bi izvedli mladega ,Beroviča na studii v Carigrad in v inozemstvo. V svoji uradniški karijeri je uporabil pokojni Berovič vso svojo energijo, da olajša krščanskemu živ-ilju na Turškem položaj. To se mu je tudi posrečilo, ker je izvrstno pozual turške zakone, koran pa celo bolje, kakor mnogi turški državniki muslimanske vere. Prebivalstvo brez .razlike veroizpovedi ga je zato silno spoštovalo, a obenem tudi balo radi njegove strogosti in pravičnosti. Zakon mu je bil nadvse in zato si je kmalu pridobil ne samo zaupanje sultana temveč tudi mnogih poslanikov na turškem dvo ru. Talentirani diplomat je prijel tako že v mladih letih do najvišjih položajev v bivšem turškem cesarstvu. Bil je vice-guverner Bitolja, Drinopolja in Krete, ter je bil 1. 1895. imenovan za guvernerja Samosa. i Takrat je dal sultan Abdul Hamid kristjanom na Kreti gotove koncesije. Poznavajoč sposobnost in Berovičevo naklonjenost napram kristjanom, so poslaniki velesil v Carigra-
Neki gospod je bil tako len,
lam, ki so podpisale pofodbo glede uvedbe reform, da postavijo otok Kreto brez komplikacij in krvi pod svoj pro-tektorat in nato odstopijo Grški.
In Berovič si je izbral drugo , .	.
i. * m * u • i ©nT j« 1 da ga je moral sluga oblačiti, pot ter 12. februarja 1897. de- XT . „ .	.	, ,
-v Nekoč je prišel prenočevat v
misijoniral kot guverner Krete . J	6 , , ,
! in šel prostovoljno v prognan-	Je sPat'
stvo. 2e dan nato so velesile o- sk'bel0 ^ f-	8e bo ,dn"
kupirale Kreto, nakar je sledi-'«1 dan oblekel, ker mma slugo
,	• • .__. _ , s seboj. Modra glava sj zna po-
la avtonomija m potem anek-	J.	6	1
sija Krete s strani Grške. Čud-	vsak kos'
'na usoda, slavni Kuperli Meh- Je odlozi1 s	s"hega
'med paša, rodom Srb Sokolo-	f "aP13aI žilico m to
vič, je potolkel Benečane na |P° redu-	M *	na
Kreti in pridobil otok Turčiji. ^ na palico 1 na klobuk 2, na
Čez več stoletij pa je Srb Be-<Povrsn,k 3' tako da Je Prisla
Irovič paša, čegar ljubezen na- št- 12 na	Ko »e
pram svoji veri in narodu je bila tako velika, da niti na dvojem najvišjem položaju ni zapustil krščanstva, s svojim nastopom povzročil, da je prišel | otok Kreta zopet v krščanske |roke.
V srbskih vojnah proti Turkom, Bolgarom in Avstro-Ogrski je izvršil pokojni Berovič paša svojemu narodu s svo-. jimi izrednimi izkustvi neprecenljive usluge. Po prevratu se je preselil v Dubrovnik, kjer je sklenil ,da preživi zadnje dne-,ve svojega življenja.
jutro prebudi, se začne oblačiti po številkah, kakor jih je postavil prejšnji večer. Najprej vzame palico, nato povezne klobuk na glavo, nato obleče površnik itd. Srajca je prišla vrh vsega. Kako je bil oblečen, si lahko predstavljate. * ★ *
"Kalko, da gospod Pika ne prihaja več pijan domov?"
"To ima poseben vzrok. Ko je prišel nekoč pijan na prag svojega stanovanja in je videl vse podvojeno, se mu je pokazala tudi žena v podvojni podobi. To ga je tako preplašilo, da je postal trezen."
Dolžnik: Oprostite, če bi ne
IZSELJEVANJE IZ HERCEGOVINE.
Hercegovina spada med naj-I nerodovitneiše pokrajine v na-, ši državi. Njena kamenita tla bil° tako daleč od P°šte' bi ne rode sladkega zrna, v her-;vam bil denar že davnaj po-cegovinski zemlji uspeva ko- . slal.
maj tobak nod hudo solnčno Upnik: Toda to ni nikak
,orinalico. Ljudstvo živi v zelo vzrok.
Dolžnik: Vselej, kadar sem nesel denar na pošto, sem ga Herce- P°	polovico zapil.
bo
. t
; jug države, v Srbijo, — v Ameriko.
bednih razmerah in mora stra-' dati.
Pred par leti so se , govci še nadejali, da jim država olajšala življenje s pametno in smotreno kolonizaci-1 Prispevano. — Nespokornik jo, čas pa je pokazal, da so bi- iz Barbertona vprašuje v "Zar-le njihove nade v tem pogledu ( kometu", kdo je divjak, on, ki zaman. In prišlo je do tega, da Izroči civilno, ali oni, ki se se je začelo ljudstvo izseljeva-' poroči v cerkvi in nato dirja ti. Seveda ne v druge kraje, na P° ulicah ob hreščanju harmo-
temveč nike. kakor divjak v južni Af-| riki ? Kadar se mi katoličani Potovalni agenti, ki povsod poročimo v naših cerkvah, ta-zavohajo priliko za dober za-! krat obhajamo tudi dostojno služek, so se vsuli v Hercego- j ženitovanje, kadar se pa brez-vino kakor kobilice v hudem!verci poročijo civilno in ne obletu in so res premamili mnogo ( hajajo ženitovanja. je zname-, ljudi s svojimi obljubami, nje. da so že vsega presiti, ker Ljudstvo jim naseda, prodaja že itak praznujejo svoje div-borne domačije in se odpravlja iaško ženitovanje vsako sobo-na pot. A nihče ne ve in ne slu-	traja pogosto do pon-
ti, kaj ga čaka tam daleč on-jdeijka zjutraj, kjer se ne sliši t stran morja. Država bi bedo I samo hreščanje harmonike, | Hercejfovincev lahko omilila s temveč tudi divje vpitje in raz-tem. da bi jim nekoliko dražje. grajanje ter pretepavanje s
du izrazili željo, naj imenuje plačevala tobak, toda monopol, stoli in s pestmi. Kaj je civil-
vztraja trdovratno pri svojem na poroka in kaj je cerkvena, in noče zvišati svojih cen za nam pojasnuje chikaški sodnik odkupovanje tobaka, narod pa Mr. John T. Lupe, kateri na-obupuje, prodaja svoje bajte glasuje med drugim tudi to, da in koče'ter se seli v Ameriko je civilna poroka le pasja po-ter postaja mrtev kapital za roka; poročna dovoljenja se domovino.	izdajajo tako, kot se podeljuje
-o--strankam pasje licence ; šele
Prvi general: Kaj so tvoji(cerkev podeljuje pravo vzviše-i ljudje taki bojazljivci, da si.nost in dostojanstvo zakra-5 niso upali dalje?	i mentu sv. zakona. — Roža iz
Drugi general: Ja, veš, bilo, Barbertona. je tako. Godba je po pomoti zaigrala poročno koračnico in so se zbali.
sultan Beroviča za guvernerja Krete. To se je leta 1896. tudi zgodilo in je dobil Berovič obenem nalog, naj kot guverner izvede na Kreti obljubljene reforme. Njegova akcija pa je naletela na krvav odpoi muslimanske opozicije. Niti navzočnost mednarodne eskadre v krečanskih vodah ni mogla iz-jpremeniti položaja, kajti vsemogočni kalif je skrivoma huj-skal muslimane na odpor proti I stremljenju kristjanov. Bero-jvič se je nahajal tedaj pred di-[lemo: da sledi vzgledu Abdula tHamida in s pokoljem zaduši ivsako muslimansko gibanje, ali ,pa po svoji vesti demonstrativno resignira na guvernersko
i A.: Kaj je največja zaprav-| Ijivost ?
B.: Ako Človek za svoj zadnji dolar kupi denarnico.
Hribolazec: Očka, kaj misli-kaj o vremenu ?
Domačin: Ja gospod, jaz že mislim 60 let na vreme, pa vam ne morem drugega povedati, kakor da sem sprevidel, da je zelo spremenljivo.
teden posvečen vzgoji.
(American Education Week.)
"Reklo se je večkrat, da par dobrih knjih napravi učenjaka. Velike zbirke knjig, dostikrat mešanega značaja, nas zbegavajo. Šolske knjige provzročajo vtis — seveda nezavestno —, da, ko se je človek naučil njihovih vsebin, on zna nekaj — kot zgodovino znanost ali matematiko......Trohico
znanja iz kakega predmeta, dana učencu, da se je naučil in kf jo on zopet pre d naša učitelju na predpisani način, nas vara s
tem, da mislimo, da je to vzgoja......
"Vzgoja je odločno in nadaljevano prizadevanje resno navdahnjenega človeka, da s tem, da si nabira večje znanje, izuri svoje zmožnosti za opazovanje »mišljenje in premišljevanje. Dijak, v pravek zmislu besede, je človek, ki prihaja na vseučilišče, : poaluži tamošnjih prilik za samo-
vzgojo.
"Umno poizvedovanje iz lastnega nagona — v tem je vzgoja. Ali zmožnost za to
treba pridobiti žd mno v življenju......"
F. L. I. S.
Al. Kokelj.	,
spomini ruskega državnika vitteja.
Grof. Sergej Juljevič Vitte, eden prvih državnikov ruskih in v prvih letih vladanja' znameniti svetovalec carja Nikolaja II., inia za liusijo velike zasluge. Bil je v odličnih službah; eno leto.je bil prometni, deset let finančni minister in šest mesecev ministrski predsednik. Kot finančni minister je uredil ruske finance in je rešil valutno vprašanje. Zastopal je tudi Rusijo pri raznih trgovskih in mirovnih pogajanjih. Da bi bil car Nikolaj II. njega bolj poslušal,
bi ne bilo prišlo do rusko-japonske vojne! Umrl je meseca februarja leta 1915. Po njegovi smrti je izdala njegova soproga dva debela zvezka "Spominov." V teh Spominih nam opisuje carja Nikolaja II., razne velike kneze, ministre, diplomate pa tudi postolovce. Slika nam intrige na carskem dvoru, kako so visoke osebe druga drugi podkopavale vpliv pri vladarju itd. Dostikrat se je zgodilo, da je padel poštenjak, intrigant in nesposobnež pa je prišel na površje.
Car Nikolaj II. je bil jako dober človek, a mehek omahljiv in brez energije. Bil je pod vplivom svoje matere, svoje žene in velikih knezov* ki so mu vsiljevali svoje pro-težirance, dostikrat prav nesposobne ljudi. To je privedlo Rusijo do katastrofe v japonski vojni do prve revolucije, pa tudi do silnega ponižanja v svetovni vojni, ko je stara Rusija žalostno podlegla. Naj navedem tu nekatere podrobnosti iz L zvezka
Spominov.*) (*Grof S. J. Vitte: Vospo-minanija, torn. I. Berlin 1922.)
Rusija je skušala priti do vojnega pristanišča na odprtem morju. Aleksander III. je nameraval napraviti mogočno vojno pristanišče na murmanskem obrežju, na severnem polotoku Kola. Tam morje nikoli ne zmrzne, ker tok iz Atlantskega oceana prinaša gorkoto. Isti načrt si je osvojil car Nikolaj II., toda vsled carjeve omahljivosti in raznih spletk ni prišlo do uresničenja. Ce, bi bilo do tega prišlo, bi si Rusija najbrž bila prihranila poniževalno japonsko vojno.
Vsled opustitve pristanišča na Murnra-nu je Rusija stremila na Vzhod. Sibirska železnica je bila že v delu. Rusi so želeli da bi glavna proga mesto ob reki Amur šla naravnost skozi Mandžurijo v Vladivostok. Da bi se to zgodilo, je bilo treba pogajanj s Kitajem. Za časa kronanja carja Nikolaja II. v Moskvi leta 1896 je prišel v
Petrograd znameniti kitajski državnik Li-hungčang. Takrat sta Vitte in Lihungčang, pooblaščena vsak od svoje strani, sklenila tajno pogodbo med Rusijo in Kitajem. Po tej pogodbi Kitaj dovoli, da Rusi zidajo železnico po kitajskem ozemlju skozi Mandžurijo v Vladivostok. Pri železnici se Rusom dovoli nekaj ozemlja, njihova policija in varnostna straža. Rusija se pa obveže, da bo varovala integriteto kitajskega o-zemlja vseh agresivnih nastopov od strani Japonske. Ta pogodba se je sklenila v Pe-trogradu. Da bi jo le Rusi bili držali.
Nato je odšel Lihungčang s svojim spremstvom h kronanju v Moskvo, kjer so bili že zbrani zastopniki raznih držav. "Pravitelj-stvenij vestnik" je o vseh korakih teh visokih dostojanstvenikih pri kronanju natanko poročal, kje so bili, kaj so delali, kdaj jih je car sprejel itd., le o Lihungčangu ni nobeden list nfti besedice omenil. Iz tega je razvidno, kako delajo diplomati, kadar hočejo kaj zakriti.
fjWPJIJi^
I
5
f
Ženski Svet
V.
za matere.
Resnicoljubnost.
Resničnost v besedi in dejanju je neposredna opora in dopolnitev verske vzgoje. Odkritost do Boga, do bližnjega in do samega sebe je podlaga moralnega življenja in jo je treba že zelo zgodaj zasaditi v o-trokovo srce.	'
Cot za resnico je že v otroku. Najboljši dokaz zato je o-trok, ki ga zasačimo na laži: zardi in sram ga je. In vendar je lažnivost tako zelo razširje-
spridi: z* par minut ga peti
potem pa shrani.
Meso v testu pečeno^ —
Stegno ali pleče omij v gorki vodi in ga namakaj par ur v mrzli vodi, da se zmehča. Nato zamesi testo, 6e ni pleče veliko zadostuje en funt najcenejše pšenične moke in mlačne vode, ki naj bo mehko kakor vlečeno. Ko se testo nekoliko spočije, ga raz valj a j za prst na debelo in položi v sredo bleka no, škodljivo in nedopustno je, omito in obrisano stegno ter ga občudovati otroka, ki se je iz- [zavij v testo. Nato ga položi na najdijivo izognil kazni a spret- pekačo in peci v peči s kruhom no lažjo. Vsako sladkanje in ali v pečici. CWshlajenega od-
kaznijo. V družinah, kjer se mnogo kaznuje, se zatekajo boječi pa tudi trmasti otroci kaj radi k laži. Zelo neprimer^
prilizovanje, kadar gre za kazen, je zavrniti. Najgrše je na otroku hinavščina, ker ima se-
loči testeno skorje ter meso rabi kakor kuhano. Tako pečeno stegno je zelo okusno in
bičnosrt; in lastno korist za te- se ohrani dalj časa kakor ku-melj. S potvaro, hinavščino hano. Ce je meso mladega pra-in zvijačo hoče neodkriti otrok šička, ga peci eno uro, od sta-
doseči svoj namen. Za odpra-irega pa od 1 in pol do dve ure.
vo tega grdega prestopka] vlaganje grozdnih jagod v
» ^^ ,	m*Ve zamudi nt>bene pri" kozarce. Grozdne jagode se
na med otroki. Ako iščemo like. Dokazati mu mora, kako da jako , ohraniti in
vzrokov zato, najdemo, da je grdo m brezkoristno je tako viti Deni v kozarec lepe zdra.
prvi vzrok slab zgled odrastlih.	zavijanje, ker človek velja v've trde jagode katere gi obra.
Tudi majhne lazi. ki jih vidijo	resnici m pred Bogom le toll- ,a od da vloži jih na
ali slisijo otroci pri odrastlih,	ko, kolikor je v resnici vreden. L „ ^ ttu 0
mom, obenem naj pa kdo drugi drži nad dimom rjuho. Ko se je ud dobro segrel, ga ob vi j z bato, vse telo pa v tisto rjuho, vlezi se in pokrij dobro. Ako ne preide otok prvič, ponovi.
Kamen v mehurju povzroča hude bolečinfe. Kuhaj na mleku'seme starega bukovega drevesa (bukvice) in pij toplo. Delaj to kakih 14 dni. Na mehur naveži ob hudih bolečinah obkladek gomilic in pšenične moke. To se skuha kakor gost močnik in naveže gorko.

_
2. Josephine:—2alna doba po možu ali stariših traja eno leto, pol leta traja pa še polu-žalost. Tukaj v Ameriki ne držijo tako dolgo, razun katoliških narodov vržejo žalno obleko kmalu iz sebe. Katoliški narodi v Amerifci pa drže in se držija tega pravila:
Obleka za popolno žalno dobo je črna iz črnega nesvitlega blaga (volne ali svile, ali pa-volnate tkanine brez bleska).
Po žalnih predpisih se nosi dolga tančica iz krepa čei hrbet tekom celoletne žalne do-
Skula aH zazobica je gnoji- ] be, za dobo prvih treh mese-tev za zobor, ki povzroča silne 1 bolečine. Olajša bolečine in pospeši dozoritev suha smokev. Razpolovi jo, prevrej na mleku in stavi toplo na skulo. Me-
česa mote saj ne stwm0?
neprebavnosti.
Ne pozabljajte, da dete dostikrat joka, ker se je utrudilo ležati na eni strani in je prešla-
--bo, da bi se samo zaobrnilo.
Ne hraniti otroka z drugim Ne pozabljajte, da dete <io-nego z materinim mlekom, ra- stikrat joka, ker mu je prevro-zun ako je zdravnik drugače če ali premrzlo, predpisal. Materino mleko je Ne pozabljajte, da dete do-najboljše.	stikrat joka, ker je mokro ali
Ne dajte detetu'pomirjeval- umazano ali ker ga naprsnik nih sirupov.	odrga.
Ne hranite ga ob nenednih Ne pozabljajte, da dete do-urah.	stikrat joka, ker je žejno. Daj-
Ne hranite ga vmes med red- te mu piti nekoliko hladne, po-nimi urami.	'	prej zavrete vode.
Ne dajte otroku ostankov Ne pozabljajte, da dete do-cev tudi tančica čez obraz. — zadnje hrane.	stikrat joka, ker je zaspano in
Klobuk je iz krepa ali primer- Ne dajte detetu čaja, kave, je čas, da ga položite v poštenega motnega črnega blaga, piva ali običajne hrane, ki-jo ljo.
Rokavi pri obleki morajo biti odrasli jedo.	Ne pozabljajte, da dete do-
^ j i , ® , ^dolgi, po letu so lahko iz tanj- Ne jiajte detetu preveč hra- stikrat joka radi kake igle: zalijaj večkrat, dokler ne dozo- še ne pregoste tkanine, a ne ne.	to rabite vedno varnostne za-
že zelo škodujejo vzgoji čuta Pri takih prestopkih za resničnost. Nagajivosti in biti mati neizprosna; z resno laži v šali, ki jih otrok za take besedo naj ožigosa laž in hi-spozna, niso tako nevarne. Ako navščino. da taka laž ne poštarjih pa ne spozna, zatro prav ne navada, tako kot prave laži otrokovo Vendar ni vsaka neresnica, resnicoljubnost. Posebno lahko zlasti pri malem otroku, že laž. opazimo vsak dan, kako otro- Morebiti otrok ni pravilno raz-ci, ki slišijo pri domačih izgo- umel vprašanja in je le v nagli-vore. prikrivanja, hitro sežejo ci povedal neresnico. — Pri la-po laži. Ako pa otrok sliši in žeh in strahu je navadno že o-ie priča, kako nalaže oče. ma- pomin ali graja zadosti, da se ter ali mater očeta, potem je otrok poboljša. Premišljena in zrel za vsako laž.	{trdovratna laž pa zahteva stro-
Da ne zavede otroka mati go kazen, celo telesno kazen, sama k laži, naj zlasti pazi,I Potrebe vzgoje k resnico-kako ga zaslišava po kakem ljubnosti ni mogoče dovolj po-prestopku. Ako mu je ves od- udariti, saj sloni na njej skup-govor tak o rekoč položen na je- nost človeške družbe. Resnic -zik. ga seveda otrok vesel za- nost napram Bogu se javlja v grabi .četudi je neresnica. Do- ponižni molitvi in kesanju in v bri vzgojitelji zato svetujejo močni dejanski ljubezni. Res-materi, naj ne zaslišava otro- ničnost do bližnjega izražamo ka. ako ji je potek prestopka v svojih besedah in dejanjih, že znan. Če mati pričakuje, Resnični do samega sebe pa da otrok ne bo povedal resnice, smo takrat, kadar vsa naša de-naj jra rajši ne izprašuje, ker janja soglašajo z našimi misli-s tem prepreči laž.	mi.
Včasih pa tudi materina lah-] Neresničnost in hinavščina kovernost ali tudi nezaupnost pa zlasti zakrkne otrokovo sr-povzročata otrokovo lažnivost, ce vsemu materinemu vplivu;
no, na kar jih zalij s sladkor-mora'no vodo (na kvart vode deni
eno petino funta sladkorja). Nalij polen kozarec, tako da voda pokrije vse jagode. Zapri in kuhaj v sopari 15 minut. Nato postavi na hladen prostor. Take jagode so potem zelo okusen priboljšek za po kosilu ali večerji kot dessert.
raznTnašveti
Cvetje pozimi. — "Pozimi pa rožice ne cveto, dekle kaj pa za pušeljček bo?" pravi narodna pesem. A kljub temu si tudi v zimskem času pričaramo, oziroma izvabimo lepega raznobarvnega cvetja, ki je kras naših sob. — Korčki (ci-klame), hijacinte in tulpe posajene po lončkih cveto v primerno toplih sobah, menjajoč se, celo zimo. Poleg teh je pa nekaj grmov, ki ozelene in raz
ri in se ne razpoči. Tudi ža keljčki z vročim ovsom pomagajo, če jih slaviš na lice, in pogosto izpiranje ust z gomi-ličnim čajem. Ob j^ko hudi bolečini v glavi je dobro, če umiješ telo z mrzlo vodo ali iz-drgneš saj noge s kisom.
Fisteljni ali cevke so luknjice. iz katerih teče gnoj. Nare-de se rade na licu, ali gnije ob zobu in pregnije. Staro domače zdravilo je bilo izmivanje z lugom brezovega pepela. Za zaceljenje so delali obliž iz lu-štega olja in ovsene moke. -o-
preveč prozorni. Obleka ne Ne dajte otroku cuclja (com- ponke. sme biti dekoltirana in ne pre- forter) v usta, s katerim dete ___ kratka, nogavice ne preveč vsesuje le zrak. Cucelj kvari DRUŠTVO prozorne, rokavice iz neblešče- otrokova usta, provzroča ve-jče se svile, pa vole ali volne, trove in dostikrat prenaša bo-Telo mora biti sploh kolikor lezni.
mogoče pokrito. Seveda mal Ne dovolite da dete sesa svoj izrezek pri vratu ne greši proti palec.	j
žalnim predpisom.	f Ne privezujte otroškega na-
Tekom 6mesečne polužalne prsnika pretesno, dobe je predpisana polučma Ne oblačite otroka (črna in deloma bela) ali tem- poleti in premalo po zimi. nosiva obleka. K tej spada se- Ne pustite nikogar, da bi po-veda primeren klobuk, črn, ljubil vaše dete na ustih ali ro-
SV. DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse/' Odbor za leto 1925. preveč predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........ Frank Videč
! žalna
temnosiv s črnim nakitom. Za kah. I a njjc jog tastom ali taščo veljajo ista Nikar naj dete z vanfTne spi.1	..........Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov in
pravila, ki veljajo za	Ne zibajte deteta. Ako en-
moža, kateri kot sin mora biti	krat to začnete, ne boste imeli
j v popolni žalosti.	več miru.
To so v glavnem pravila za	Nikar ne pestujte deteta vsa-
razgovori.
Vprašanja:	__________ urufttvo	a .'i-n—uu t
1. Kljub temu, da nisem al-, žalno dobo. Seveda se je treba	kikrat, čim zajoka. Poskusite, '^janjc 282 otr k Za 50c
kol olistka, imam vedno rde- v mnogih slučajih prilagoditi	da-li bo imelo kaj uspeha, če„o __ _ co na nosu; s čim bi jo odpra- razmeram, ki so vzrok, da se ga malce zaobrnete v postelj-vila ? Tudi sem zelo suha, rada ne more vedno slediti navede- čki.
bi postala malo debelejša. Kaj nim pravilom.	| Nikar ne mislite, da je dete
-o--vedno lačno, kadarkoli joka.
NAROČNIKI. PODPIRAJTE	Ne pokrivajte glavico, kadar
naj vživam, da bi mi teknilo? —Minka.
2. Kako dolgo traja žalna doba, n. pr. za možem in drugimi sorodniki ?—Josephine.
Odgovori:
1. Minka:—Rdečica na nosu je navadno posledica zaprtja.
TRGOVCE IN OBRTNIKE, /*pi, kajti dete potrebuje polno KI OGLAŠAJO V "AMER. svežega zraka.
SLOVENCU r
cveto v topli sobi sredi zime. Vsled nerednega odvajanja si-To so: dren, japonska kutna,]Ii kri v kožo mesto v drobovje.; češnja, marelca in divji ko-Zato J"e ^ba skrbeti, da se u-stanj. Koncem meseca novem- redi Prebava. — Ker pa pravi-bra ali začetkom decembra se te' da ste Jako suhi- naJbrie nei narežejo vejice zgoraj imeiio- trPite na zapeki, ozir. bi uteg-
Brez gotovega vzroka nikoli ne kajti le preko njegove resnic- vanih grraičev in kostanja Iz- nil° čisti,° vplivati celo tako, dvomi nad resničnostjo otroko- nosti in verodostojnosti ima do- beri Je vejice z dobro razVjti- da bi še bolJ shujšali. Pri vas
mi popki, odreži jih poševno, bo rdečici na nosu najbrže kri-da je ploskev, ki usrkava vo- va nervoznost; namesto v mož-
do, kolikor mogoče velika. Ta- *ane sili kri v kožo- Zato si Pa
zdravite živce. Da se boste zre-
če se stop v njegovo notranjost.
-o-
kuhinja.
ve izjave; dobro pa je, včasih prepričaš, ali je povedal resnico ali ne. Nikoli ne žugaj s takimi kaznimi, ki jih ne misliš izvršiti! Drži vselej svo- f jo besedo ali obljubo! Zavrni,
vsako pretiranost in bahavost j base zdrave ohraniti par dni?
,ko narezane vejice postavi v
--primerno posodo, vazo ali pre-jdili* Pa uživajte sladko in moč-
Kako krvave in jetrne klo- cej gjobok kozarec> Najboljši jnato hrano ter ne Preveč zele-
Zelenjava namreč po-
.. . t	... _ , , , . , , ,	je kozarec, ki se rabi pri vku- ,njave.
ter prepreči otrokovo gostobe---Zaklali ste in klobase nare- tavanju sadja Kozarec napol- spešuje prebavo, zato se jed
sednost! Otroci navadno mno- dili; kar nastopi južno gorko ni do polovice z m^no vodo premalo zadrži v želodcu in go govore, da zvabijo zanima- vreme in nevarnost, da se klo- iVodo moraš najmanj dvakrat |crevesu, pa ne utegne oddati! nje svoje okolice nase; da se base spridijo. Da to preprečiš, na teden menjati v zakurjeni organizmu vseh potrebnih sno-jim pa laže to posreči, preide- deni klobase na pleh, prideni isobi bodo razcvetele že mese. jo k pretiravanju in k laži. nekoliko masti in postavi v peč ca januarja aH pa se prej Mr.
za nekaj minut, da se napol spečejo. Potem jih postavi na hladno. Ko jih rabiš, jih seve-
k laži
Najboljše sredstvo, da ozdraviš takega dolgojezičneža je, ako ga z mirnim dokazom osramotiš.	da dodobra speci in prepeci.
Največ otroških laži izvira iz Podobno ravnaj s svežim bahav ost i ali iz strahu pred svinjskim mesom, da se ti ne'
i +
4» +
+ * * ♦ *
4» +
i
VA BILO
Na Prvo Veliko Plesno
VESELICO
ki jo priredi
Društvo sv. Martina
št. 178, K.S.KJ.
V nedeljo, dne 22. nov. 1925
v šolski dvorani, W. 22d & So. Lincoln Sts., Chicago Začetek točno ob 2. uri pop. Vstopnina 35c za osebo
Igrala bo naša domača godba, ki je že vsem znana.
Vsa chikaška katoliška društva, kakor tudi posamezno občinstvo prav uljudno vabimo na to prireditev.
Za dobro zabavo in točno postrežbo VanMamči
ODBOR.
4*
4-*
4-
4-♦
4» 4-
4» +
4» 4-
t 4-
4* ♦
4* ♦
zla zima, gorka soba, pisan cvet. ali ne-bo to nekaj prijetnega? Malo truda ti napravi veliko veselja.
Za oteklino: Nastrži na žerjavico čebelinega satovja in drži zatečeni ud nad tem di-
ŠIR1TE "AMER. SLOVENCA"
NA PRODAJ po nizki ceni hiše—7 sob $5500 — ena hiša z 10 sobami samo $9500, — 4 sobe $4500.
Dobi se na lahke obroke. — Več se poizve pri John Mlakar, West Allis, Wis.
864—74th Ave. s.t.s.
The WU1 County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poiilj» denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C E. WILSON, predsed
Ne pozabljajte, da grizenje
i na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je iznla-
plačalo $14,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše ve-(kolika) je v splošnem znak'liko društvo, kjer se lahko z%-———[ varujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Druži-
knjige družbe sv. mohorja
so dospele. Udje jih dobijo naravnost iz Preval j po pošti. I .	., ... ,
. .. . « .7 . , i didata, ki ga pridobite v dru-Kdor zeli imeti družbeni dar
ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan-
za I. 1926, g a dobi takoj, in sicer:
Ll.) Koledar za 1. 1926.
2.)	*Slov. večemice 78 zve-
zek.
3.)	Apostoli Gospodovi II. zvezek.
4.)	Lepo povest 'Božji mejniki."
Te 4 knjige stanejo en dolar, ki naj se naprej uposlje na naslov: L	-r
REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colorado.
štvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. V« v Jolietu. TU.

'»WWWWWUMMWt1
•	V:47' jI
i!
halijanske hornonike.
j
s Mi izdcljujemo in i m po rti ra.- ]
mo vse \rstc harmonike, prvo t vrstifc, n« roko delane Italian * , Accordeons, ki so najboljše na ! | svetu. Jamčene 10 let. Naše ce- j ij , ne so najnirje. Vsak kupec dobi J brezplačen pouk. Pišite po cenik, ffj
| ruatta sehenelli & co.
Dept. 96
»17 Blue Island Av., Chicsgo.nl. j -------------—------
Pridite po spominek!
7,i\ vse naše vlagatelje, klijente in prijatelje imamo ob priliki ob-hajanja NA$E DESETLETNICE. OBSTANKA posebne spominke ali darove. Pridite po nje!
Največji dogodek v zgodovini naše banke je sedanje obhajanje NAŠE DESETLETNICE!
Tekom te izvanredne slavnosti smo razpisali PET KRASNIH AVTOMOBILOV ZA PET OSEB iN MNOGO DRUGIH KRASNIH NAGRAD.
Dalje prejme vsak, ki bo otvoiil v tem času vlaganje ali account, poseben iznenadljiv paket.
Pridite gotovo v tem času v našo banko, da dobite v tem času spominek na to priliko.
Pripeljite Vaše sorodnike in prijatelje. Mi bomo gledali za Vas in Vas pričakujemo, ker imamo DAROVE ZA VSAKEGA!	. ' . ;'
2201 We Twenty-Second St - -
"A Bank For All Tlw People"

Chicago, DI.

___

■j - ■ ■ i- • :">■ ■■_
«2DHERIKANSKI SLO
■ •


Ni bilo posebno težko delo, ker je ploščo še le pred kratkim razmajal Kalha. ^ezaupno in boječe je stopila po zasilih vlažnih stopnicah, ki so se zdele, da peljejo v osrčje zemlje.
Kamen je padel na odprtino in popolna teme jo je objela.
Previdno si je otipavala svojo pot ob opol-zlih stenah in mraz jo je stresal in strah, ko je premišljevala, na kaj vse utegne naleteti, reden zagleda spet površje zemlje. Groza jo je bila pred golaznijo, ki se morebiti plazi ob njenih nogah, s strahom je mislila, kaj bi bilo, če bi se pred njo in za njo sesul rov in jo živo, toplo pokopal v grob —, najhujše pa je bilo, če bi se bil naselU v podzemeljskem rovu blaznež, kakršnega je pred par trenutki srečala na vrtu —.
Take in enake misli so ji delale pot skrajno neprijetno in bridko. Zato si je globoko oddahnila in je zahvalila Bogu, ko se je končno zabliščala mesečna svetloba pred njo in jej napovedala, da je blizu konec rova.
Spretno razpostavljeno grmovje je zakrivalo izhod. Rahlo je odgrnila veje in pogledala skozi njega ter premišljevala, kaj storiti.
Pa nesreča — Rimljan je stal na straži čisto blizu rova. Cula je žvenket njegovega o-klepa, kadar se je zganil, in videla je celo rimskega orla na njegovi blesteči se čeladi.
Neopaženo nikakor ni mogla iz rova. Rimljan je stal nepremično in ni kazal nobenega nagnjenja, da bi stopil svojih običajnih par korakov gorindol. Mesec je svetlo obseval vso krajino, zastonj se je ozirala za kakim oblačkom, ki bi ga za trenutek zakril. In *ne-mi vojščak ni niti z glavo krenil, gori v mesto so bile uprte njegove oči. — Kakor okame-nela ga je gledala in ni vedela, kako si naj pomaga.
Vkljub svoji vznemirjenosti je opazila, da je bil Rimljan vitke, nežne postave, njegovo telo je bilo polno in krepko in valovitih Črt. Njegovo orožje je bilo dragocenejše ko navadnega vojščaka, njegova toga iz bogatega škrlata je bila na ramenih zapeta z zlatimi zaponami.
In čudno se je obnašal, ta vojak. Sedaj je dvignil roke k očem, kot da bi si brisal nepoklicane solze, pa jih je spet stezal proti Jeruzalemu, proseče in koprneče —, nato pa se je naslonil na sulico in skonil glavo.
Sedaj se ji je zdelo, da je prišel zanjo u-goden čas.	*
Stopila je iz rova.
Pa v hipu je bil rimski vojščak ves pozoren, nagnil je sulico proti njej in "Stoj !" ji je zadonelo nasproti.
Pa opazila je Mariamna, da je bil njegov glas negotov in sulica se mu je tresla v roki kakor trstika v vetru.
Spoznala je, da je najbolje, ako se ne skriva več, pogumno je stopila k njemu in ga je zaprosila, naj jo ščiti in nemudoma popelje k šatoru vrhovnega poveljnika.
Stražnik se je zdel, da sam ne ve, kaj naj stori, in je sploh kazal le malo tiste vojaške odločnosti in duševne prisotnosti, ki so se po njej odlikovali rimski legionarji.
Molčal je nekaj časa, nato pa odgovoril. Toda njegov mehki, prijazno doneči glas je bil nedvomno glas — ženske, ženske, ki je v svoji ljubosumnosti spoznala Mariamno, še preden je ta zinila besedico.
"Ti si tisto dekle, ki sem jo videla v amfi-teatru!" je rekla in položila svojo mehko, belo tresočo se roko Židinji na ramo. "Ti si ga gledala tisti dan, ko je ležal v pesku pod mrežo. Poznam te! Opazila sem, da si preblede-la, ko je dvignil tribun svojo roko v smrtni sunek. Ti si ga ljubila tistikrat! Ti ga ljubiš še danes! Ne ugovarjaj, dekle! Sicer ti zabo-dem tole sulico skozi telo ali pa te izročim straži kot vohunko! — Bleda si in slabo izgledaš !" je pridjala mehkeje. "Čemu si tukaj ? Zakaj si ga pustila samega za obzidjem ? — Jaz bi te ne bila zapustila v tvoji stiski, Eska, moj izgubljeni Eska!"
Mariamna je zatrepetala, ko je v tako ljubečih glasovih čula najdražje ime iz ust te ženske.
Kot pravo ljubeče dekle je čutila že zdavnaj, da je Eska vnel ljubezen kaki plemeniti Rimljanki. Te slutnje so ji še podkrepila njegova lastna priznanja in zatrjevanja, da ljubi le njo in da bo njej zvest. — Ganilo ji je dušo v tem trenutku najhujše nevarnosti, da je razkopavala stare, komaj zaceljene rane ista roka, ki jih je zadala, in v njen strah in nemir se je mešala bridka in bolestna zavest, da jo daleč prekaša v lepoti ta — brezstidna ženska, preoblečena iz nerazumljivih vzrokov v rimskega vojaka.
premog.
Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah.
Razvažam pohištvo ob času selitve.
Pokličite me na telefon: Canal 2686.
Priporočam se rojakom v na klonjenost.
JOE PAPESH
louis stritar
•e priporoča rojakom s a naročila premoga, katerega prip» ljazn na dom. Prevažam pobi itvi ob Času selitev in vse kai •pada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phon«: Rose vel* 8221.

DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE
DOMOLJUBNO
ravna, kdor podpira
trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce ▼ domači soseščini, podpirate one, ki pomaga-
fjo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače.
ZA DOBRO POHIŠTVO
se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se.
J. L. Telser
Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio
2107-11 WEST 22nd STREET,
Phones: Canal 6138
Roosevelt 2107
CHICAGO, ILL.
Ustanovljeno 1912
PISANO POLJE j
---—- J. M. Trunk. -^
"Bovške bilje" v — Ameriki.
Ko sem bil še otrok, so v jer seni pogostoma prihajale iz o-
kolice Bovca na Goriškem, ali celo iz laških Režij cele trume žensk, ki so "prejo pobirale." Dobile so odpadke in se zadovoljile. Imenovali smo jih "košare." Ce so v hiši prenočile, so morale nam otrokom zepeti "bovške bilje." Razumeli dosti nismo, ker je šlo, kakor bi žabe reglale v bajerju, a bil je nam to grandiozen špas. Šlo je, kakor preslca v mlinu, ali trlce, če je do 20 žensk trlo. Tudi rajna mama so se nekaj naučili in pogostoma smo deca silili v nje: "Mama, no, zapoj-te nam "bovške bilje." In oko se je nam zalesketalo od veselja, srce pa poskočilo prav do ust. Srečna doba detinskih let.
"Teh sladkih dni spomin" se mi je vzbudil, ko sem čital dopis iz Breezy Hill, Kans., v
riškem). . le podite ljudi proS od sebe (no, to je voda na njen! mlin, in naj zahvali za to delo naravo in mene). Ovčice bi lahko obrnile. . hrbet . . bi morali prijeti za bolj koristno delo. * ali pa iti se past s kozami.. (pa pravi g. Molek, da človek ni žival. . je toraj po ti izjavi, da bi se jaz moral pasti s kozam! in griztf travo, lažnik). . vse bi bilo kozji pašnik. Trrr. . .
"Menjala bi ne z vami. . pisala o naprednosti. . trgali hlače. . ne janke. . paganske zrno-te*. ali krščanske, . vseh smo se otresli. . so bili le nam v škodo. . Trunku v korist. Trrr. . .
"Trunk se še zdaj ni otresel paganskih zmot (če škof to izve, pridem še na grmado) verjame še v starogrško bogoslov-stvo??. . misli s temi bogovi ugnati delavsko ženo (pardon, vidim, da ste Mrs.) Človek se mu smeje (kakor vam dra-
Prosveti št. 251. Mrs. Frances
Šinkovec odgovarja na moj do-jgo. .) naj je on slaven ali. pis v št. 154 A. S., kjer sem jaz Trrr. . .
pisal o nekem njenem prejš- "Zavijati zna. . veter ni pri njem dopisu.	nesel. . le igral se je. . s fliko.
1 Gosh, to so prave amerikan- Ima pa Francka Šinkovec ske "bovške bilje." Tnrr tr. . .i dobro srce, dasi je samo žen-tr. . .trrrrr. . ., da skoraj pri- ska. Polaga mi na srce — flaj-manjkuje sape." Gospodin šter. Ne vtikati se v ženske. . Trunk pleše svoj divji ples po! Polomil sem ga, ko sem se ob-"Pisanem polju". . Kdo mu go5- regal ob krila. Ce se bodem z
de, ve le on sam.Ko si je do do bra nabrusil podplate, se je Bo še spoznal, vsedel k mizi, obloženi s ku- ske." Trrr.
ženskami, potrjujem smešnost.
ko obira žen-
Phone: Roosevelt 2086
Lincoln Beauty Parlor and Milinery Shop
1900 W. 22nd St., Chicago
Vogal Lincoln in 22. cesta.
Priporoča se v naklonjenost cenjenemu občinstvu. V zalogi ŽENSKE in OTROČJE KLOBUKE po zadnji modi in nizkih cenah.
t
pom brezverskih listov. . . in zablišči se mu dopis iz Breezy Hill. ." Trrr. . . trrrr. . . "Paz-no prebere vse. . civilni pogreb,
Še je srce polno. "Mrtve naj pusti pri miru." Zopet samo trrr. . Kdo je poročal o mrtvih? Ali ne ona?
'	Phone: Canal 1787
CVETLICE
?o izraz vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ne razveselite svojih dragih z nobeno stvarjo bolj, kot z lepimi svežimi, duhteči-mi cvetlicami.
Ko Vaš prijatelj (ica) leži bolan (a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo). Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja, je cvetlica ona stvar, ki izrazi najbolj Vaša srčna čutila. *
Kadarkoli rabite sveže ali Mmetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam bo nrjbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krizanteme, gartrože, nagelje in Sweet Peas".
Frank JIndrlch
Phone: Roosevelt 8840.
ANTON TOMAZIN
1903 West 22nd St., Chicago, III.
Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOŠČILNIH KART od lc do 50c.
- Pridite in prepričajte se! -
Najbolje in najceneje kupite vedno v slovenskem
" Dry Goods Štoru JOHN GOTTLIEB
1845 West 22nd St., Chicago, 111. - SLOVENSKI NOTAR -
Izvršuje notarske posle točno, lično in po ^ nizki ceni.	<
Se Vam toplo priporoča.	s.
viha nos. . nič za zveličanje Zdaj pa sem jaz kriv, da se žali čut! Ko bi bila ona lepo tiho, bi ničesar ne bilo prišlo na dan .Znanci in prijatelji naj se zahvalijo Mrs. Šinkovec, ako je razbobnala to v svet.
V amerikanskih "bovških biljah" pridejo na vrsto še dogme, potrebni dopisi, bolj poučno čtivo, boljše življenje, g. Mladič .frančiškanska flika, metla, blatna voda ,visoko ce-
duš. . rdeči venci. . sline po dolarjih. . civilna poroka, kurja polt. . nič za blagoslove. . . mlada nevesta. . . posvetne misli. Trrr. . .tr. . trr . . trrr.
"Trunk bere naprej. . . zahvala naravi. *. oh, ta nesrečna brezvernica. . kaj bo z dušo. . pride do verskega humbuga. . skoči pokonci. . kača ga piči, strupena celo. . sapo mu zapre
. . kuharica skoči. . zopet je njenje. .
nekaj sape. . odpošlje kutar- Konca koncem pride konec, skemu listu. . frančiškanski u- Jaz dobim še opomin, naj ne rednik mora še nekaj pristavi- lažem, ko baje ni bilo molitve, ti. . rad saj je duhovnik (g. Je- ,samo hvaležna je bila naravi, rič ali imate že kutoT) je pod Tudi odgovor bo še prišel, ker njegovim uplivom. "Drr. tr." "Trunk je sposoben (vendar "Onega dne. . brenči. . brrr nekaj!), da se bo smešil da-
proti Ije." Upam, da bo po široki A-no. . meriki še smeha, samo ona naj
. pa-
si c er (na-. pa-Drrr
nad
NAJBOLJ UDOBNE
J. SADOWSKI
■
Hihg Grade Housefurnishings 1617 West 18th Street	c«,«! isso. Chicago, III.
Pri nas dobite najboljše vsakovrstno pohištvo, karkoli rabite: od zibeli do groba.
Vsakdo, ki bo prinesel ta oglas v našo trgovino, bo dobil poseben dar naše trgovine. Ne pozabite tega!
so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z železom, katerega greje elektrika!
Ali ga imate v vaši hiši?
zato
ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas!
. . zrokoplov. . brrrr. . Koloredu. . Nekaj leti iz iz zrokoplova (k sreči) da, pada. . tik pred mene (hvala prisrčna naravi, da ni bilo kaj. . .) Amerikanski Slovenec št. 151. . namenjena Trurfku. . aj božja volja, rava je med tem crknila) de. . A. S. iz aeroplana. . . . trrrr.
"Gospod se je razjezil, dopisnico v Prosveti. . vse bi rad pohrustal, kar je razredno zavedno (hvala, bi se želodec pokvaril). . cika na rdečo barvo. . vse v trunk. . vsaj pa na grmado. Trrr. .
"Bovških bilij" še ni konec.
"G. Trunk, ali mislite, da bote pridržali ljudstvo zase?. . . Slep ste (ta izraz kaže, da je morala jezična F. Šinkovec zajedati luč sveta nekje na Go-
gleda, da pri tem ne pride prekratka. Pride peklenski ogenj in stok, pa škripanje z zobmi. . Mogoče je Mrs. Šinkovec škrbasta, ker ima že odgovor, da škrbasti ne bodo mogli škripati z zobmi. . toraj nič se bat. .
Po dežu solnce pride, in po amerikanskih bovških biljah v Breezy Hill in Prosveti up, da ne bo zamere (prav nobene, Mrs. Šinkovec, je bilo nekaj zabave), in voščilo dolgega, zdravega in zadovoljnega življenja ,kar je lepo, samo ne vem, kaj bo, ako bom moral iti se s kozami past. Vse dobro ji tudi jaz želim brez koz.
Morda se še enkrat oživi spomin na detinsko veselje, ko so Bovčanke in Rezijanke pele bovške bilje. Trrrr. . drrrr. .
Fidelity Electric Co.
2049 West 22d Street,
Chicago, I1L
Pošiljanje denarja za Božič.
Gotovo tudi letos ne bodete pozabili svojcev v starem kraju, temveč jim bodete poslali primeren denarni dar za božične praznike. Cim prej to opravite, toliko bolje!
Naša banka je ukrenila vse potrebno, da bodo njene božične
pošiljatve hitro dostavljene. i
. Denar lahko pošljemo potom poste, brzojava, ali brzojavnega pisma.
Denar poslan potom naše banke je izplačan prejemniku na njegovi domači pošti brez vsakega odbitka.
Dolarje v Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo pošilja naša banka
potom poste ah brzojava.
Naše cene so vedno med najnižjimi. Prepričajte se* V STARI KRAJ ZA BOŽIČ! Ako ste namenjeni pmznovati
2£ k t I?" JU' potem> v Vašo	da se poslužite
}t Zna"a PO tOCm. in SO,idni postrežbi. Ako ste namenjen. dobit, koga iz starega kraja, nam pišite po navodila.
Nasa banka sprejema tudi denarne vloge na obresti
ZAKRAJSEK & CESAREK
455 W. 42nd STREET
NEW YORK, N. Y.