Poštnin;. plaSana v gotovini
Maribor, ponedelfek 1Q. aprila
Stev. 86 Leto vil! '*v.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradnlitvo bi uprava i Maribor, Osapoaka trt. 11 / Talatoa uradnlitva 3440, uprave 2458 Izhaja rezan nadalja In praznikov vaak da« ob 16. url / Valja maaaiao pr«)«mar v upravi a« po poiti 10 Din, dostavljen no dom 1* Din / Oglasi po aaaikii t Oflaaa aprajema tudi oglasi oddalab _lirtnr" v L|ub»|anl # PoSM čakovol raibai «. 1140C
JUTRA”
Itaamki emigranti in Juliltka Krajina
Stališče protilašistov do naše narodne manjšine
Znano je, da je po zmagi fašizma v Italiji zapustilo domovino več stotisoč Hasanov, ki se niso strinjali z režimom in so bili zaradi tega preganjani ali pa so se bali preganjanja. Ta italijanska politična emigracija je stalno naraščala in naraščanja tudi še sedaj ni konec. V emigraciji so mnogi bivši voditelji in pristaši vseh nefašističnih strank, od liberalnih demokratov preko republikancev, demokratičnih popolarov do socialnih demokratov in komunistov. Med njimi so tudi zelo ugledne in znane osebnosti, bivši ministrski predsedniki, ministri, senatorji, poslanci itd. Večinoma so se zatekli v Francijo, žive pa raztreseno tudi v Švici, Belgiji, Španiji, Portugalski, Angliji in Ameriki, posebno v južni, v Argentini in ®raziliji. Vsi ti emigranti so ostali sicer tudi v pregnanstvu organizirani po svoji strankarski pripadnosti, vendar pa imajo tudi skupno emigrantsko politično organizacijo, katere glavno glasilo je dnevnik »La Liberta«. Glavni namen emigrantske lige je rušenje fašizma in pripravljanje obnovitve demokratične Italije.
Kot ljudje, ki gledamo objektivno in realno na dana dejstva, ne pripisujemo tej protifašistični emigraciji nobenega večjega pomena, kakor ga dejansko ima. Časi. ki jih preživljamo, niso naklonjeni demokraciji, še manj seveda socialni de-ki tvori veliko večino italijanske politične emigracije. Veliko bolj kakor izgledi za njeno zmago, ki so zaenkrat več ko minimalni ali jih prav za prav sploh ni, nas zanima stališč«, ki ga zavzemajo emigranti napram vprašanju naših rojakov v Italiji, v takozvanl Julijski Krajini. V tem oziru vemo iz neštetih izjav in člankov, da so desničarski emigranti ne samo proti vsaki spremembi meje v Julijski Krajini, temveč tudi proti vsaki kakršnikoli zadovoljivi rešitvi vprašanja tamkajšnje slovenske in hrvaške narodne manjšine. Celo socialni demokrati ne mislijo na odstopitev te?a našega ozemlja! Edini Gaetano S a l-Ver"ini, človek najširšega horiconta lned socialističnimi emigranti, je govoril ••ekoč o eventuelni možnosti plebiscita v delu Julijske Krajine, toda s prepričanjem, da bi ta plebiscit izpadel v korist Italije (?). Ko pa je drugi socialistični voditelj Modigliani pretekli mesec z?trieyal v listu >La Liberta«, da bi so-Cla lsti morali biti sploh za revizijo mej, mu je isti Salvemini odgovoril z vprašanjem: Koliko italijanskih socialistov bi pustalo na to, če bi se danes ali jutri postavilo vprašanje potegnltve nove meje v Jnhjski Krajini in na Južnem Tirolskem?
Med tem je pa imela ob koncu pire-teklega meseca v Lionu na Francoskem
svoj kongres emigrantska republikanska stranka, na katerem so se obravnavala najrazličnejša protifašistična vprašanja, na koncu pa je tržaški republikanec Giuliano Viezzoli javil kongre-sistom, da se je v Parizu ustanovila »Lega per 1’ autonomia della Venezia Giulia« Liga za avtonomijo Julijske Krajine, ki itna v programu 4. točke: 1. K ligi lahko pristopijo vsi primorski Italijani in Slovani, ki se strinjajo z bojem za republikansko, demokratsko in socialno vlado. 2. Pod pojmom Julijska Krajina se razumejo 1. 1918. zasedene nove pokrajine brez Zadra in Lastova. 3. Nameni lige so: popolna kulturna, upravna in carinska avtonomija za vso Julijsko Krajino; popolno izenačenje Italijanov in Slovanov v političnem in gospodarskem oziru: ustvarjanje gospodarskega blagostanja, ki bi zadovoljevalo najširše revin-dikacije delavskega razreda. 4. Da bi vse to dosegla, se bo liga pridružila vsakemu gibanju, ki se bo s kakršnimikoli sredstvi borilo za demokratsko in socialno svobodo. O tem, kako je kongres sprejel to Viezzolijevo poročilo in kaj je nato sklenil, »La Liberta« ne poroča. Vendar je verjetno, da se je z načrtom avtonomije Julijske Krajine solidariziral, kair bi se dalo sklepati tudi iz tega, da je bil v vodstvo stranke izvoljen tudi omenjeni predlagatelj.
Tako nam je torej tudi ta kongres potrdil, da ni med Italijani ne v fašistični Italiji ne v protifašistični emigraciji nikogar, ne posameznika ne stranke, ki bi bil pripravljen pristati na samoodločbo primorskih Slovencev In Hrvatov in je vse, do česar se lahko dvignejo tudi najbolj širokogrudni samo — avtonomija! Toda nam se zdi, da govore italijanski emigranti o tej avtonomiji najbrž« samo dokler so v emigraciji, čim bi pa imeli v svojih rokah vlado Italije, bi kaj hitro pozabili tudi na to obljubo. Če pa bi na koncu vseh koncev ta svoj načrt tudi izvedli, bi Slovenci in Hrvati imeli od njega prav malo koristi. Fašizem je pregnal iz Julijske Krajine desettisoče naših ljudi, ki bi se tudi v avtonomno pokrajino težko vrnili: prignal pa je tja najmanj 100.000 Italijanov iz stare Italije, ki bi tam ostali kot enakopravni in soodločujoči faktor! Uprave, višje vsaj, Italijani ne bi dali iz rok, in tako bi bili Slovenci in Hrvati, dasi v večini, v resnici le drugovrsten, podrejen faktor. Pa še to bi bilo negotovo, ker bi vsaka sprememba vlade lahko z eno samo potezo peresa izbrisala primorsko avtonomijo! Zato tako rešitev hvaležno odklanjamo ter ostanemo pri svoji edini zahtevi: Hočemo brez omejitve vse, kar je bilo In je naše!	~~'r*
Zborovanje katoliških kmetov v Gradcu Sporazum med Dollfussom in Starhembergom — Vrhovni voo-a Dolifuss, podvodja Starhemberg
GRADEC, 16. aprila. Včeraj je bilo tu veliko zborovanje štajerske Katoliške kmečke zveze. Kmetje so prispeli v Gradec s 24. posebnimi vlaki, z rednimi vlaki, avtobusi, tovornimi avtomobili in vozovi. Pred glavnim kolodvorom se je nato pod vodstvom ravnatelja Papeža formiral sprevod, v katerem je bilo 30 do 35 tisoč ljudi, ki so manifestirali po mestu za katoliško Avstrijo ter se nato podali na zborovališče na dirkališču, kamor se je pripeljal tudi kancelar dr. Dolifuss. Govorili so razni govorniki, med njimi tudi dr. Dolifuss, ki je dejal uvodoma, da je srečen, ko vidi na zborovanju združene vse formacije nove Avstrije, tudi hajmverovce. Izjavil je:	»To	je	zame
tem večje veselje, ker sem sinoči dokončal pogajanja z zveznim vodjem knezom Starhembergom in je vse pripravljeno za popolno strnitev v eno enoto vseh forma cij in ljudi, ki so zvesti Avstriji in slede rdečebelorc’-eči zastavi. Današnji dan bo
vprašanjih. Zborovanje je bilo končano ob 13.15.
DUNAJ, 16. aprila. Vladni krogi na-glašajo, da je med kancelarjem Dollfussom in knezom Starhembergom dosežen sporazum o fuziji vseh borbenih organizacij pod eno vodstvo. Kancelar ja Dollfussa smatrajo kot zmagovalca idej, ker je na podlagi sporazuma postal vodja vseh borbenih organizacij, dočim je knez Starhemberg samo njegov namestnik. Po vzorcu Nemčije je torej sedaj tudi Avstrija dobila svojega vodjo, ki ga že prvi komentarji o sporazumu nazivajo kot »vodjo« in ne več kance-larja. Te dni bo sporazum podrobno izdelan in podpisan. Nova skupna organizacija se snuje na temelju neodvisnosti Avstrije po krščanskih principih in na socialno-stanovsk! bazi. Trdijo, da je po porazu marksizma in odstranitvi drugi ■ nevarnosti nujno potrebna enotna mi
rdecebelorceci zasiavi. uau«a.u. — ,	-	i7Vedla
*• ™*vol Avstrije nalvečta pomen... ;	a'*°“V„»£
Nato je govoril o ustvaritvi nove Avstrije, kateri mora biti kmečka hiša podlaga, o gospodarskih in o raznih drugih
vse načrte. Taka organizacija bo _ najmočnejša opora vlade za izvedbo njenih smotrov.
FRANCOSKE OBLASTI NISO VED ELE, DA ŽIVI ŽE NEKAJ MESECEV V BLIŽINI FONTAINEBLEAUJA*
nobenega pooblastila, da bi ga aretirali. Pri njem so našli dva nabita samokresa in mnogo korespondence.
PARIŠ, 16. aprila. Organi javne var nosti so Izsledili v neki vili v bližini Fontainebleaua bivšega sovjetskega komisarja Leva Trockega v d™žb' njegove žene in treh mlajših ljudi« O tem so bile takoj obveščene pristojne oblasti v Parizu. Trocki ima namreč dovoljenje od francoske vlade le za bivanje na Korziki in se ne sme zadrževati nikjer drugje na francoskem ozemlju. S tem, da se je tajno nastanil v neposredni bližini Pariza, je prekršil pogoje bivanja v Franciji. Izpr-■\ a ga varnostne oblasti niso mogle iz slediti, ker se je spretno skrival. Neki pariški list ttaglaša, da je bil Trocki zasleden le po srečnem naključju, kar bo najbrže tudi res, ker organi javne varnosti, ki so ga izsledili, niso imeli
Nova Mussolinijeva Iziava za revizijo
ČE SE REVIZIJA NE DA DOSEČI Z MIRNIM SPORAZUMOM, SE BO Z
VOJNO.
PARIZ, 16. aprila. #N®w-York Times« j Italija vselej pripravljena pristati na ko
objavljajo intorwicv, ki ga je dal Mus solini poročevalki ge. Cormickovi. Mussolini jo med drugim izjavil, da odobrava stališče Francije v pogledu jamstva, ki jih zahteva za spoštovanje odredb bodoče konvoneije o omejitvi oborožitve. »Želim mir«, je rekel Mussolini, »ker je mir tudi Italiji prepotreben. In prav zaradi tega se bom trudil na vse načine, da ga ohranim. Pravite ml, da pričakujejo mnogi veliko od mene in vidijo v meni rešitelja miru. Te nade so upravičene, ker ne bo Italija nikoli povzročila vojne. Toda to ni vse. Politika, ki jo vodi fašizem, je pozitivna in ie zaradi tega
rlstno sodelovanje pri rešitvi problemov, ki so danes na dnevnem redu.« Nato je Cornlckova vprašala Mussolinija, kaj misli o vprašanju revizije. Duce je odgovoril, da se mora zemljevid Evrope, ki ga je ustvarila verzajska pogodba, nekoliko spremeniti, bodisi mirnim potom ati z vojno. In če se da to doseči mirnim potom, bi bilo še najpametnejše.
Pristojni državni pravdnik je takoj za hteval navodila iz Pariza, ker je Trocki baje izjavil, da pripravlja ustanovitev četrte internacionale. Nekateri trdijo, da bodo Trockega, če mu bodo mogli dokazati, da se ukvarja z nedovoljenim političnim delom, takoj spravili zopet nazaj na Korziko in ga tam zastražili. Desničarski tisk pa napada vehementno bivšega notranjega ministra Chautempsa, ki je Trockemu dovolil naselitev na Korziki. Obenem zahtevajo spremembo zakona o bivanju tujcev v Franciji in izgon Trockega iz države.
SMRT EVGENA DEMETROVlCA.
ZAGREB, 16. aprila. Tu so našli v stanovanju mrtvega 521etnega novinarja Evgena Dcmctroviča. Zadela ga je najbrž^ kap.
Praznik Južne Srbije
SKOPLJE, 16. aprila. Včeraj je bil tu glavni dan proslave 20letnlce vstopa prvih južnosrbskih rekrutov v srbsko vojsko. Med drugim je bil dopoldne obhod, katerega se je udeležilo več desettisoč ljudi z ministrskim predsednikom. Uzuno-vičem in ostalimi ministri, visokimi častniki in cerkvenimi dostojanstveniki na čelu. Sledila je skupna maša, ki jo je opravil za mir padlih osvobojevalcev patriarh Varneva, ki jenato tudi spregovoril zbranim množicam. Nadalje so govorili zastopnik kralja general Nedič, poveljnik tretje armade, zastopnik vardar-skega pehotnega polka, bregalniškega polka, rekrutov kosovskega okraja, bl-toljskega polka in Ibarskega polka. Sledila je slovesna prisega bojevnikov kralju In domovini.
Z OBČNEGA ZBORA »AVALE.«
BEOGRAD, 16. aprila. Na sobotnem glavnem občnem zboru poročevalske agenture »Avale«, je bil izvoljen za člana upravnega sveta tudi glavni urednik »Jutra« z. Stanko Virant.
Princea umorila Policija?
PARIZ, 16. aprila. V zadevi umora sodnika Princea je nastal nov pre-okret. Policija je aretirala svoječasno nekega Brnnnairea, obdolženega streljanja na policijo. Pri preiskav? je pa dejal, da ga ie hotela policija spraviti s sveta. V Motite Carlu se mu je pridružil pariški detektiv Fournier in mu predlagal, naj umori svojega prijatelja, nekega bogatega Irca. Ker tega ni storil, ga je policija zasledovala in je streljal le v silobranu. Brunnaire je izjavil, da so isti ljudje umorili tudi Princea. Policijska prefektura pa izjavlja nasprotno, da Brunnaire laže. Aretirani se zapleta tudi v protislovja.
SESTANEK KRALJEV ROMUNIJE IN BOLGARIJE.
SOFIJA, 16. aprila. Tukajšnji politični krogi menijo, da se bpsta v kratkem sestala kralj Boris in kralj Karel. Sestanek bo na bolgarskem teritoriju, ni i>a °' ločeno ali v Sofiji ali v Varni.
Dnevne vesti
Delovanje Dijaške kuhinje
Pretekli četrtek popoldne je bil v Dijaškem domu občni zbor odbora Dijaške kuhinje, ki ga ie vodil agilni predsednik g. dr. Kac. Uvodoma so se zborovalci spomnili umrlih članov g. dr. Jankoviča, duhovnega svet. g. Petelinška in posestnice Ivanke Kovačičeve. Sledilo je predsedniško poročilo, ki je v obrisih prikazalo delo te prekoristne ustanove. Kakor vse institucije, se mora tudi ta boriti s težkimi gospodarskimi neprilikami, zlasti še, ker je navezana izključno le na podpore. Predsednik g. dr. Kac je omenjal vire dohodkov in poudarjal, da so skoraj popolnoma odpovedali podpore denarni zavodi in odvetniki, ki so nekdaj bili eden glavnih stebrov Dijaške kuhinje. Konstatiral je tudi dejstvo, da uživajo največ podpore Prekmurci, vendar pa v Prekmurju ni niti enega dobrotnika te ustanove. Če bi ne bilo mestne občine, uprave Ferkove ustanove in banske uprave, bi bilo delo Dijaške kuhinje docela onemogočeno. Kljub vsem težkočam pa je postavala Dijaška' kuhinja tudi letos v istem obsegu ko prej, kar je največja zasluga neutrudljivega odbora, ki se ne ukloni gospodarski depresiji.
Podrobno delovanje je opisal blagajnik g. dr. Heric. Iz njegovega poročila posnemamo, da je dobivalo v preteklem poslovnem letu 121 podpirancev 217 obedov in 142 večerij na teden, kar stane okoli 6000 Din na mesec (lani 109 dijakov in dijakinj 386 obedov in 179 večerij na teden). V zvezi z blagajniškim poročilom se je razvil živahen razgovor, kako okrepiti finančno stanje. Sprejet je bil predlog, da naj Dijaška kuhinja letos priredi tombolo. V ta namen se je imenoval ožji odbor, ki bo proučil to vprašanje. G. dr. Boštjančič je predlagal, da se naj razširi sokolska podporna akcija. Mariborski Sokol namreč podpira večje število svojih zvestih telovadcev. Ravnatelj g. Dolenc je podal poročilo nadzorstva in predlagal celotnemu odboru absolutorij. blagajniku g. dr. Hericu pa absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: dr. Kac, tajnik: prof. Pirnat, blagajnik: dr. Heric, odborniki: ravnatelj Mastnak, ravn. Kadunce, prof. Rostahar; nadzorni odbor: ravnatelj Dolenc in prof. Mravljak.
Jz železniške službe, h Postojne je ptemeščen v Maribor višji kontrolor državnih železnic Emil Brinšek.
Premestitev v državni službi. Po službeni potrebi ie premeščena Evgenija Pi-tamicova, uradniška pripravnica pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti k stalni antitrahomski ambulanti v Črem-ševcih.
Odlikovanje našega zunanjega ministra. Kralj je odlikoval našega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča z redom belega orla 1. stopnje.
Razpisani občinski službi. Uprava občine Hoče iti občine Apače razpisujeta mesto delovodje. Prošnje naj prosilci vložijo do 20. maja.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Maribor gl. kol. bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 23. aprila 1934. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Napad na odvetniške napisne table. Preteklo noč so neznani storilci razbili napisni tabli odvetniku dr. Komavliju v Prešernovi ulici in dr. Reismanu na Aleksandrovi cesti. Ni še ugotovljeno, koga so napisne table omenjenih mariborskih odvetnikov tako bodle v oči.
Razid društva. Kolo jugoslovenskih sester v Dolnji Lendavi se je prostovoljno razšlo.
Propagandne zaklopne znamke za XIV.
Ljubljanski spomladanski velesejem so iz-s,e. Na razpolago so s slovenskim, srb-skohrvaškim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom, v lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh Miatrfr dovolila.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 30,15 predava o idejnih smereh sodobnega češkega slovstva g. urednik Božidar Borko iz Ljubljane. Prijatelji jugoslovansko-češkoslovaškega zbližanja, pokažite z obilnim obiskom svoje zanimanje za kulturo bratskega naroda.
Jugoslovensko-češkoslovaška liga poziva vse članstvo in prijatelje češkega naroda, da se udeležijo predavanja g. urednika Božidarja Borka iz Ljubljane o idejnih smereh modernega češkega slovstva, ki bo danes 15. t. m. ob 30. uri v Ljudski univerzi.
»Gledališče v svojem postanku in razvoju do danes« je naslov predavanja, ki ga bo imel v sredo 18. t. m. višji režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. prof. Osip Šest. Predavanje bo v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu z začetkom ob 20. uri. Na izredno zanimivo predavanje opozarjamo vse ljubitelje gledališča.
Za mrtvega proglašen. Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin Karel Hržič v Mihovcih, ki je zadnjič pisal iz Amerike leta 1913.
Razne nezgode. Preteklo soboto popoldne in včeraj so prepeljali v mariborsko bolnišnico več ponesrečencev. V kurilnici državnih železnic je padel kurjač Matija Jurt s stroja in se nevarno poškodoval. V Hutterjevi tovarni zaposleni delavki Heleni Klemenčičevi je padel pri delu kos železa na noge. V Wattovi ulici pa je doletela Sletnega železničarjevega sina Lovra Korena hujša nezgoda. Prišel je preblizu razgretemu štedilniku in sc opekel na obrazu in na nogah. Pri čiščenju dimnika tvornice Schon-sky pa se je hudo opekel 321etni dimnikarski pomočnik Štefan Predkovič. Iz Maine so pripeljali 52letnega posestnika Antona Cafa, ki je padel s strehe in si hudo poškodoval prsni koš. V Ratelcah stanujoča 651etna posestnica Ivana Rob-nikova si je pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom. Tudi se .ie v soboto popoldne zastrupil z lugom 181etni delavec Ludvik Perše, stanujoč na Vodnikovem trgu. V zmoti je segel po steklenici misleč, da je v njej žganje. Iz Makol pa so pripeljali 201etnega delavca Stanka Marčiča. ki so ga pred dnevi napadli fantje in ga hudo obdelali z noži.
Darujte knjige — pravne vsebine »Društvu prijateljev pravne fakultete v Ljubljani«. Eksekutiva »Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« je sklenila, da bo nabirala knjige pravne vsebine. Knjige in časopise pravno-znanstvene •vsebine bo društvo izročita knjižnici pravne fakultete v Ljubljani, učbenike in nove izdaje zakonov pa knjižnici Društva slušateljev pravne fakultete. Prosimo vse pravnike, naj pošljejo knjige, ki jih iahko pogrešajo, tajniku društva, namestniku viš. drž. tožilca dr. Avgustu Mundi, justična palača. II. nadstr,, vrata 127.. ali pa naj imenovanega obveste, katere knjige nameravata darovati. Dobrodošli so tudi posamezni letniki »Slovenskega Pravnika«, zlasti oni pred prevratom. Društvo slušateljev pravne fakultete ima knjižnico, iz katere izposoja svojim članom knjige (učbenike) predvsem za študij za izpite, pa tudi za splošno, zlasti pravniško izobrazbo. Omenjeno društvo rabi mnogo takih knjig, ker jih samo ne more nabaviti, ker nima sredstev. \
O zavarovanju privatnih nameščencev. Pretekli četrtek jc bila v Splitu zaključena konferenca Članov izvršnega odbora Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in zastopnika splitske poslovalnice. Razpravljali so o tekočih poslih, o reviziji kreditov in o novem kreditiranju. Kolavdirana je bila tudi nova palača Pokojninskega zavoda v Splitu. Sklenjeno je bita, da prideta po amand-manu finančnega zakona na upravni odbor v Ljubljani še 1 zastopnik delodajalcev in 1 zastopnik nameščencev iz Dalmacije. Kooptirana bosta na prvem občnem zboru. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da bodo zaenkrat sprejeti kot člani mornarji s Sušaka, potem pa farmacevti iz vse države. O razširjenju zavarovanja nameščencev za vso državo pa se vodijo samo še pogajanja in to vprašanje še ni aktualno.
Zdravniško društvo. V torek, dne 17. t. m. ob 19. uri odborova seja v hotelu »Mariborski dvor«. Velevažna davčna zadeva.
Odbor Jugoslovansko-češkoslovaške
lige ima danes ob šestih v »Grajski kleti« svojo prvo redno sejo- Polnoštevilno! Tajnik.
Krajevni odbor JNS za V. mestni okraj
sklicuje v prostorih gostilne »Pri lokomotivi« na Frankopanovi cesti v soboto 21. t. m. ob 20. uri članski sestanek. Poročal bo narodni poslanec g. dr. Pivko o letošnjem budžetu prometnega ministrstva. Člani in prijatelji organizacije, pridite polnoštevilno!
Konferenca delegatov Pokojninskega zavoda. V sredo je bila v Splitu konferenca delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani s splitskim od borom PZ. Na konferenci je predsednik PZ dr. Baltič poročal o stanju zavoda in o delu v preteklem letu. Naglašal je, da so uspehi delovanja PZ navzlic krizi zadovoljivi. Člani splitskega odbora so na konferenci zahtevali naj se ustanov’ v Splitu samostojno področje zavoda za o-zemlje bivše Dalmacije in izposluje zakonska možnost, da se podružnica ustanovi. Delegati centrale so v načelu pristali na to, da bodo delovali za ustanovitev podružnice. Člani splitskega odbora so tudi zahtevali, naj bi imela 'Dalmacija v centralnem upravnem odboru dva zastopnika. O tej zadevi se bo razpravljalo na glavni skupščini, ki bo v juniju v Ljub Ijani. V finančnem zakonu je minister socialne politike že izdal amandinan, po katerem se lahko izvolita v upravni odbor PZ dva zastopnika Dalmacije. Na konferenci je bita ugotovljeno, da je dobila Dalmacija kredit za posojila na svojem področju.
Zborovanje mariborskih prevoznikov.
V	Halbvvidlovi restavraciji so včeraj dopoldne zborovali mariborski prevozniki in avtoizvoščki. Zborovanje je vodil predsednik Združenja prevozniških obrti g. Sluga. Zborovalci so med drugim tudi energično protestirali proti novemu obdavčenju blagovnega prevoza. Po davčni noveli se namreč pobira v medmestnem blagovnem prometu s tovornimi prevoznimi avtomobili od vsakih 100 Din čiste prevoznine 15 Din takse. Tudi morajo imeti prevozniki posebne sprevod-nice ter obračunavati takso vsak mesec pri davčnih uradih. To je vsekakor hud udarec za prevoznike. Združenje je v zaščito svojih članov poslalo finančnemu ravnateljstvu spomenico s prošnjo, naj bi se to breme omililo. Razpravljali so nadalje tudi o taksi za prekomerno uporabo cest in. o drugih stanovskih zadevah.
Vinarska podružnica Maribor bo imela občni zbor v soboto, dne 21. aprila t. 1. ob 13. uri v hotelu »Qrel«-Zemljič (lovska dvorana) v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcionarjev; 2. volitev odbora V. p.; 3. volitev delegatov za občni zbor Vinarskega društva; 4. predlogi za občni zbor Vinarskega društva;. 5. predavanje: »Kaj storiti za naše vinarstvo«; 6. slučajnosti. — člani Vinarske podružnice, kakor tudi nečlani-vinogradniki so vabljeni, da se tega za vinogradnike tako važnega zbora udeleže. Posebna vabila se letos ne razpošiljajo.
Radio Ljubljana. Spored za torek 17. t. m. Ob 11: šolska ura: Martin Krpan — lutkovna igra v 8 dejanjih, izvaja lutkovni odsek Sokola I.; 12.45; plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: otroška ura: pravljice pripoveduje Ludvik Mrzel; 18.30: plošče; 19: vzgoja mladine v Sokolu, predava Franc Zagorc; 19.30: »O mornarici v Boki Kotorski«, predava Hubert Marjanovič; 20: duet dveh saksofonov, izvajata gg. Ziherl in Nerat; 20.45: vokalni koncert ge. Zorke Levjdnikove; 21.15: radio-orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Grajski kino. Do vključno torka senzacija za Maribor: >Nc poznam te, ali ljubim tc«, najveselejša opereta z Willy-jem Forstom in Magdo Schneiderjevo.
Kino Union. Do vključno srede velc-film »Osvojevalci strmin«. Od četrtka dalje Leharjeva opereta »Carjevič« z Marto Eggertovo in opernim pevcem H. Schdnkerjem.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez v sak® ga- napora/
Narodne gledališče
repe: to'o Ponedeljek. 16. aprila: Zaprto.
Torek, 17. aprila ob 30. uri: »Hokuspokus«. Red A.
Sreda, 18. aprila: Zaprto.
Četrtek, 19, aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Zadnjič. Red B.
Poslednja uprizoritev Forsterjeve opere »Gorenjski slavček« bo v četrtek 19. t. m. za red B. Ta opera zaradi svoje metodiozne, po domačih motivih pisane muzike in iz gorenjskega okolja zajete vsebine splošno ugaja in je pri vseh uprizoritvah dosegla prav lep uspeh. V vodilnih ulogah nastopita med drugimi odlična člana bivše mariborske opere Za-mejič-Kovičeva in Neralič.
Prihodnja in za gledališke abonente zadnja dramska premiera bo Ibsenova znana drama »Nora«, v glavnih ulogah nastopita prvaka zagrebške drame Vika Podgorska in Hinko Nučič.
Gledališke abonente, izmed • katerih imajo nekateri zelo velike zastanke, naproša gledališka uprava, da blagovolijo čimprej poravnati zapadle obroke, posebno še zato, ker je zapadel 1, aprila že poslednji obrok v plačilo.
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše > olajšanje. Spričevala- klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zeta milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefovo« grenčico se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bogat nlen obmejnih stražnikov. Preteklo S- m imeli stražniki v Št. liju izredn	Že delj časa so sumili nekega t	:ga šentiljskega posestni-
ka L., cia mapi razno blago iz Avstrije. Ko pa sc je omenjenega dne vračal posestnik L. v našo državo, so našli pri njem v pekovskem košu 37 kg saharina. Tihotapsko blago in tihotapca so izročili mariborski glavni carinarnici. Saharin, ki ga ie nameraval vtihotapiti,- je vreden okrog 50.000 Din.
Obmejni promet v marcu. V mesecu marcu je prekoračilo severno mejo 12.475 oseb, dopotovalo je v našo državo .6.479 oseb, od teh 2.138 Jugoslovanov, 2.024 Avstrijcev, 529 Cehostavakov, 297 Nemcev in 1.491 drugih. V istem času je odpotovalo preko severne meje 5.996 oseb, od teh 2.559 Jugoslovanov, 2396 Avstrijcev, 540 Čehoslovakov, 172 Nemcev in 329 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 5.126 oseb. preko Št. lija 731, preko Cmureka 70, preko Dravograda 41, preko Prevalj 246, preko Radgone 228, preko Hodoša 15, preko Lendave pa 22 oseb. Odpotovalo pa je preko Maribora .4.978 oseb, preko Št. lija 498, Cmureka 56. Dra vograda 3& Prevalj 192, Gornje Radgonc 307 Hodoša 44 in preko Lendave 19 oseb-Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo v marcu skupno 6.934 oseb. Največji jc bil tranzitni promet na progah Prevalje—Labud in obratno.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 30. številki: Norme o sestavi rudninskih tvari in asfaltnih snovi, kakor tudi o njihovem preizkušanju; izmena ratifikacijskih instrumentov za dopolnilno konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom v belgijsko gospodarsko unijo: nadalje odredbo glede mere v poslovanju zastavljalnic; proračun mestne občine Ormož in pravilnik o odmeri in pobiranju občinskih davščin od postelj za prenočevanje tujcev: objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju naše banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
Živalske kužno bolezni. Po stanju 10. t. m. se je v naši banovini pojavila steklina na 2 dvorcih, prašičja kuga na 43, rdečica na 17, mehurčasti izpuščaj na 4. vranični prisad in perutninska kolera pa na 1 dvorcu.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 1.18 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10.6 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 14.7 stopinjah 744.6. reduciran na ničlo pa 742.8, relativna vlaga 78, vreme jc jasno.
V	Mariboru, dne 16. IV. 1934.
iOL mUCH
Občni zbor »Jadrana"
Obračun kulturnega dela, kronanega z zavidljivimi uspehi
Redki so občni zbori, ki bi bili tako stvarni, prav za prav tovariški, kakor je
bil včerajšnji občni zbor »Jadrana« v mali dvorani Narodnega doma. Iz vseh Poročil posameznih društvenih funkcionarjev je izžarevala sama delavnost in Požrtvovalnost, brez hvale in slavospevov. T iho, samozavestno in koristno, tako je delovanje mariborskega »Jadrana«.
Občni zbor, ki se ga je udeležilo izcedno lepo število pevcev in članov društva, je vodil predsednik g. dr. Josip Bergoč. Toplo je pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika društva »Nanosa«, s katerim je »Jadran« v najtesnejših prijateljskih stikih. V svojem stvarnem poročilu je predsednik orisal društveno delovanje v pretekli poslovni dobi. Kakor vseli 14 let obstoja, tako jc društvo tudi lani skrbelo za kulturni navedek. za družabnost in za širjenje narodne zavesti. V glavnem sc je odražalo kulturno delo v prelepi pesmi, ki jo skrb-Pp in zelo požrtvovalno goji društveni Pevski odsek pod vodstvom veščega in agilnega zborovodje g. Josipa Laha. V pevski umetnosti so pevci »Jadrana« dosegli lani naravnost zavidljivo višino, ki ‘jim io je priznala splošna javnost. Tudi ima »Jadran« na programu podrobno kulturno delo, ki pa zaradi pomanjkanja društvenih prostorov ni rodilo zaželje-n'b uspehov. Zato bo prva naloga novega odbora storiti vse. da dobi društvo Prepotrebne prostore. Društvo je bilo v stalnih stikih z Zvezo emigrantskih društev in jc delovalo dosledno po njenih navodilih. Letos v septembru bo proslavilo 15!etnico svojega obstoja in se pridno pripravlja na ta svoj praznik, ki bo v pravem pomenu besede zgodovinski dogodek v društvenem delovanju naših primorskih rojakov, odkar so bili prisiljeni zaradi razmer zapustiti rojstne kraje in si poiskati novd domovino. Brez debate in z velikim odobravanjem je bilo sprejeto poročilo predsednika g. dr. Jo-*»tpa Bergoča.
Sledilo je kleno poročilo tajnika g. Josipa Bratuža, iz katerega posnemamo, da se jc društvo mimo svojega kul-mrnega delovanja mnogo bavilo tudi z raznimi emigrantskimi vprašanji. Vidni so zlasti uspehi pevskega zbora v naših obmejnih krajih. Nastopi pevcev »Jadrata« na Kaplji in pri Sv. Duhu na Ostrem Vl'hu so izzvali veliko navdušenje med obmejnim prebivalstvom in mnogo pripomogli k okrepitvi narodne zavesti na baši severni meji. Že na predlanski tekil Pevskih zborov v Sloveniji dosežena nii:Sm:kacija in nagrada sta močno dvig-bgled »Jadrana«. Lani pa se je ta
ne tendence društva. Društvo se v polni meri zaveda, da je pesem tista moč in sila, ki drami in podžiga narod ter ga varuje pred mlačnostjo in celo pred sovražniki. Razvijalo pa bo društvo tudi v bodoče svojo delavnost v narodnoobrambni smeri, ki jo smatra za svojo narodno dolžnost, da se na ta način vsaj delno oddolži in da pokaže s svojim delom, da je pripravljeno pomagati z vsemi svojimi močmi pri prerojenju naše severne meje. Odbor je razširil društveno delovanje tudi na predavanja in debatne večere, ki jih je priredil skupno z bratskim društvom »Nanosom«. Karitativno delo za begunce iz Primorja je že predlanskim prevzel podporni meddruštveni odbor, ki je tudi lani nudil pomoč najpotrebnejšim. Izplačal je 333 podpor v skupnem znesku 9373 Din. vzdrževal ie črez zimo ogrevalnico. kuhinjo in prenočišče ter je bilo pomoči deležnih skupno 94 beguncev. Podelil je iz kuhinje 3493 porcij kosil in večerij, v prenočišču pa je bilo 14 prenočevalcev, ki so prenočevali skupno 1264 noči.
V svojem poročilu je tajnik izrekel priznanje pevskemu zboru in požrtvovalnemu pevovodji g. Josipu Lahu. Pevski zbor je priredi! lani 4 lastne nastope, sodeloval in pomagal pa je pri 21 prireditvah raznih drugih nacionalnih organizacij. Krona vsega delovanja je bil pevski koncert v kazinski dvorani, ki je nad vse lepo uspel in prinesel društvu močno moralno podporo. Pevski zbor je na tem koncertu dokazal, da je kos še tako težkim nalogam. Skupno z »Nanosom« pa je društvo priredilo proslavo Vekoslava Spinčiča, spominsko svečanost obletnice
Rapalla in dvoje dobro obiskanih predavanj^. dr. Verčona o položaju naše manjšine na Primorskem. Tajnikovo poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. K besedi se je oglasil le g. dr. Fornazarič, ki ie izrekel prisrčno zahvalo banu g. dr. Marušiču, mestni občini mariborski in kinopodjetniku g. Valjaku za izdatne podpore. Prav tako se je zalivali! vsem, ki so društvo na katerikoli način podprli in pripomogli k napredku. •
Blagajniško poročilo je podal vestni blagajnik g. Drago Krištof, ki je vse leto skrbel, da bi se društveno premo-
ra razvoj tujskega prometa v naših kra-jik-Veliko -bo pridobil tudi Maribor, s tem da bo imel lepe avtomobilske izlete jv švojo okolico.
Ptuj
Koncert ptujske Glasbene Matice
Pozno prihaja to poročilo, ker smo mislili, da se bo le kdo prej oglasil s prikladno oceno koncerta, ki ga je priredil pevski zbor ptujske Glasbene
ženje povečalo. Vkljub hudim časom je : Matice še 24. pr. m. v Mestnem gtc uspel, zakar mu je občni zbor izrekel clališču- Pa velja tudi ta zamuda, da- je posebno pohvalo. Poročilo nadzornega, je pozabi ta kulturni dogodek, ki odbora je podal g. Kocijan, za pevski i prjga 0 delavnosti Ptujčanov, dasi pri-
odsek pa je poročal zborovodja g. Jože Lah, ki je duša »Jadrana«. Zborovalci so •mu priredili viharne ovacije, kar je dokaz kako priljubljen je pri vseh. Obljubil je, da bo tudi v bodoče vkljub letom radevolje pohitel s svojimi pevci na naše gore, na našo mejo.
Občni zbor. je nato soglasno sprejel spremembo pravil. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. dr. Fornazarič. Novi predsednik je zasedel predsedniško mesto in v svojem daljšem nagovoru, razvil načrt bodočega dela. Tudi je izrekel posebno zahvalo dosedanjemu predsedniku g. dr. Bergoču, ki je dolga leta uspešno vodi! društvo in je njegova zasluga, da sc je povzpelo na Jako višino. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki z manjšimi spremembami.
Občni zbor je pozdravil v imenu kluba »Meje« njegov predsednik g. dr. Irgolič, v imenu »Nanosa« pa njegov predsednik g. Marino Kralj. Nato je novi predsednik s pozivom na nadaljnje požrtvovalno delo zaključil lepo uspeli 14. občni zbor.
nili
j^^epovečal zaradi narodno-obramb-S. S.:
Psihologija oglasov
*** Pisk, nenaden sunek in že je snaa ~ddr<Ral mimo poslednjih hiš. Go-
°Re&d°ma SK jc
Pomeni dandanes na svetu
™ ’ VL eial in P“lin>l v zrak oblak čilega sopo4a-°br0dUŠn° POt'replial SV°'
Pr. mene, ki som diplomati vescak za reklamo in specialist 4a oglase. Niniam sicer namena hvaliti
nVi °	!	-ne’	a m°rani kljub temu
Priznat,, da uživam v svoji stroki takorekoč svetoven sloves. Komur namreč sestavim oglas, zadene terno. Da, da.
ruorf.n S&i	5udite! S svojo reklamo
gnete,v, ,VZu	tako Pozornost, da se
trgovino v-rat ^udje ko berači pred H>n. oghi !° pnP°r°2ajo moji oglasi, pravim, na S Svojo moč- Ko vam t0 vsak oglas ril "e, mislife> da b1 bil le malokateri	S’.lr,arveč ie žai
dragi gospod, spravi°Klas’ In m’ prave, že večkrat preizkus«!0™6* Sa,m,° ne oglase. Čitatelj, ki tak o Ji!’ ail' odvrže takoj časnik in si denar^ C’ nima, izposodi, ga ukrade, »ropa kratko3 malo: pridobi si ga na kakršenkoli ž! način, skoči v prvi avtomobil, Se lic v vašo trgovino in kupi tam zajarn! ceno pristni otroški voziček, patentirano kuhinjsko posodo, ali kompletno čev-
Važna prometna
pridobitev
Avtomobilska cesta iz Ruš k Sv. Arehu
Malokomu bo znano, da se je začela v Rušah graditi avtomobilska cesta iz Rus proti Sv. Arehu. Čeprav se iz Ruš navadno še tako mala notica hitro raznese v širni svet, pa se je začelo nekako v tišini z graditvijo te ceste.
Po razlagi predsednika občine g. Davorina Lesjaka bo cesta šla iz Ruš sredi vasi ob potoku, nato pa zavije v hrib tja proti posestvu g. Robnika. Od tu na Apnico preko Glažute na Sv. Areha, kjer se bo združila s cesto Rčka—Areh, ki se že tudi gradi. Cesta bo dolga 12 km, vzpona bo imela največ 11 st. Z delom se je pričelo že> novembra meseca lanskega leta. Najprej se bo dovršil sirovi nakop, ki bo predvidoma že letos pri-
spel precej visoko. V načrtu je tudi, da bi se transa še pred zimo izsekala in tako ustvarila idealna smuška pot od Areha v Ruše. *
Glavno zaslugo za začetek tega dela ima nedvomno splošno priljubljeni predsednik občine g. Lesjak, ki se vedno trudi. da bi omilil bedo in brezposelnost in z javnimi deli pomagal najsironiašnejšim slojem našega ljudstva. Nadalje gre zasluga okrajnemu cestnemu odboru z načelnikom g. dr. Lipoldom, ki je preskrbel potrebna denarna sredstva. Prvi je meril cesto vsem planincem dobro znani g. Ivan Robnik, strokovni učitelj v Mariboru. Lahko si mislimo, kako ga je to delo veselilo, saj je v svoji mladosti sam pomagal graditi prvo postojanko na Pohorju — Ruško kočo. Za Izvedbo ceste pa sta se zavzemala tudi pok. Srečko Robič iz Limbuša in tukajšnji lesni iit-dustrijec g. Viktor Glaser.
Menda ni potrebno posebej poudarjati veliko važnost, ki jo bo imela ta cesta
baja o njih razmeroma malo vesti med svet.
Ptujska Glasbena Matica razpolaga z uglednim mešanim pevskim zborom kakih 60—70 pevcev in pevk, ki jc dober tudi v enakih glasovih; t. j. moški in ženski zbor, oba sta zase zaokrožena celota s prijetnim ravnovesjem v posameznih glasovih. Vodi jih priznani glasbenik Vinko Šedlbauer z vidno rastočim uspehom. Na programu so bili raznf slovenski skladatelji (Adamič, Ferjančič, Foerster, Prelovec, Mirk, Grobming) in čeprav jc' treba priznati, da so pevci srečno pregrizli marsikak trd oreh v skladbah teh komponistov, vendar moramo poudariti, da so šele v Mokranjčcvem 11. Rukovetu in v Tajčevičcvih Veselih popevkah izvojevali odločno pevsko zmago, ki je dosegla vrhunec v zadnji točki programa, v Fibichovi »Pomladanski romanci«. Pri poslednji, ki so jo dali s klavirjem in harmonijem, so učinkovito sodelovali solisti, ga. Tonka Hinterlcchnerjeva iz Maribora in profesor V. Rus, dalje pianistka prof. Kabajeva in g. Fran Petek (harmonij). Zborovodji, ki je s tako vnemo naštudiral in vodil koncert, je bil poklonjen lep venec, sodelujočim damam pa cvetje.
. Uspeh je bil močan iri tudi občinstvo je s svojim velikim obiskom pokazalo, da zna ceniti važno in nesebično delo' Glasbene Matice, kateri želimo še zanaprej veliko dobre volje in uspeha!
Redna seja občinskega sveta bo v četrtek 19. t. m. ob 18. uri v posvetovalnici,na mestnem magistratu.
Posledice izdiranja zob po neveščaku.
Pri Veliki Nedelji je neki vaščan izdrl S letni Zori Šumenjakovi, hčerki posestnika iz Osluševcev, zob na tako primitiven način,' da je nastalo' zastrupljenje krvi. Ker se je stanje deklice nenadoma poslabšalo, so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno in je Ie malo upanja, da jo rešijo.
Ijarsko garnituro, čeprav je sicer po poklicu neoženjen profesor in česa takega sploh ne rabi. To je uspeh dobrega oglasa, ki ga morete naročiti samo pri meni.
Ako bi bila vsa reklama res že na taki višini, kakršno vam nudim jaz, in to, prosim, po konkurenčnih, takorekoč brez-konkurenčnih cenah — (Zahtevajte prospekte! Pazite na zaščitni znak!! Pri naročilu desetih oglasov dobite enega na-vrh!!! Kulantna postrežba, tudi na obro-*ce'''	~	po^em bi že imel slednji baj-
tar v hiši najnovejše, prvovrstno, brezhibno delujoče angleško stranišče; v zamorskih kočah bi viseli po stenah pristni pasteli, akvareli, linorezi, lesorezi, je-klorezi in kakor sc že vsa ta krama še imenuje, ki jih kajpada prodajate globoko pod tovarniško ceno, s petletno garancijo, takorekoč v lastno škodo. Kakor rečeno mora biti dober glas predvsem originalen. Dan na dan pa lahko opažate, da je prav pomanjkljiva originalnost Ahilova peta vseh oglasov našega časopisja. Dovolite!«
In gospod Gadoma je z nervozno kretnjo segel po časopisu na sosedovih kolenih ter je navdušeno nadaljeval:
»Za primero postavim, da se hočete oženiti. Kaj boste v tem primer”, dragi gospod, ukrenili? Najboljši izhod je dandanes oglas, to boste menda kmalu uvideli, kaj ne? Prav. Ker pa ne znate sami sestaviti uspešnega oglasa, boste stopili do prvega šušmarja, šušmarja ptra-vim, kajti je teh prav v naši stroki na
pretek, in ta vami bo sestavil oglas, prav tak, kakor ga n. pr. vidite tu:
»Dobro situiran gospod išče zaradi ženitve simpatično gospodično Z neoma-deževano preteklostjo. Tajnost zajamčena. Cenjene ponudbe na...«
Sedaj vas pa vprašani, popolnoma odkrito vas vprašam, dragi gospod, kakšnega uspeha neki pričakujete od takega skrpucala? Kar priznajte:	nobenega,
prav nobenega ne. Vsak uspeh je že vnaprej izključen, ker temelji oglas na povsem zgrešenih principih. Jaz bi seveda sestavil tak oglas popolnoma drugače; psihološko takorekoč. Kajti mora biti človek, ki sestavlja oglase, tudi dober psiholog, takole nekako kot Karmah, bi rekel, ki je skorajda svetovnoznan. V vašem oglasu pa ni, ljubi gospod, ne duha ne sluha o kaki psihologiji, kaj šele o čem drugem. In vzbujajo že prve besede v človeku nekak odpor. »Dobro situiran gospod...« To ni ne psihološko ne originalno, še manj pa pozornost vzbujajoče. Na vašem mestu bi jaz dejal: »Težak finančnik...« Vidite, finančnik, pa že težak, to je nekaj! Popolnoma v duhu današnjega časa. To pade vsakemu v oči, da si misli: »Aha, to je tako nekako kot Kreuger, kaj ne?« Pozornost je vzbujena, kaj hočete še več!
Pa poglejva naprej »... išče simpatično gospodično...« Kako je to banalno! Nobenega duha, nobenega esprita ni v tem. Kako vse drugače zveni, če zapišem, postavim: », ..se želi seznaniti s simpkJ
matično — naj bo, da ne bo dejal avtor oglasa, da ga devam tako v nič — s simptomatično damo...« Tu bi zopet posegel po frapantnem, psihološkem momentu in bi pristavil — vitko linijo. Vitka linija je namreč rdeča nit, reke! bi, vodilna misel vsega današnjega duhovnega življenja Človekovega in zato ne more manjkati v nobenem boljšem oglasu. Preostaja nama torej edino šg zastarala. skrajno neokusna »neoniadeževana preteklost«. Bodite prepričani, da propade najmanj polovica oglasov vprav na tej »neomadeževanosti«. Torej proč z njo! Skratka, moj oglas bi se glasil:
»Težak finančnik bi se rad seznanil s simptomatično damo vitke linije v svr-ho. skupnega ženitvenega potovanja. Ne-omadeževana preteklost ni neobhodno potrebna. Diskrecija — častna zadeva. Velecenjene oferte z navedbo referenc na...«
To je, ljubi gospod, oglas, ki mu ga ne najdete para v...«
Fu se je gospodu Cadorni nenadoma pretrgala beseda. Zaradi navdušenja, v katerem je gospod Cadorna kar žarel, je Postajalo njegovemu sosedu bolj in bolj vroče. Končno je slekel plašč, a ni v svoji zamaknjenosti opazil, da ga je obesil na gasilno zavoro. Ta se je seve sprožila in vlak se je sunkoma ustavil. Gospodu Cadorni so se zaradi sunka usta sredi besede zaprla in tako se je zgodilo, da si je največji genij naših dni — pregriznil jezik...
MARIJ SKALAN:
36
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Plesal si z Ofirijo«, mu je dejal Af-1 Ko sta Aftagad in Asarhadan prispela
slabo prespana na obzidje svetišča na Gori prihoda, da bi si v čistem zraku v
tagad
»Pusti me! Ne govori!* je odvrnil mladenič.
»Si zaljubljen vanjo? Saj je najlepša ženska na svetu. Čestitam ti!«
»Dejal sem ti, da molči!« je rekel nervozno Arsahadan. »Samo napil bi se rad, napil do nezavesti...«
»Potem žri, če si ne želiš nič drugega!« je dejal jezno princ, ujel Eramano, ki je priplesala mimo, jo potegnil k sebi na blazino ter ji ponudil pijače. Dekle je napravila velik požirek, mu nato ovila roke okoli vratu ter ga poljubila.
»Ti si sijajen dečko, princ princev, sijajen, sijajen, sijajen...« je gostolela naga Eramana.
Zunaj se je že skoraj danilo, ko so Ankamisovi gosti polagoma drug za drugim omagali, se zleknili po blazinah in pozaspali. Tudi luči so dogorevale in ugašale. Dvorano je zalivala tema in pogrinjala s svojo črno zaveso utrujene pijance in pijanke.
senci dreves razhladila vroči glavi, je stalo solnce že pirecej visoko na nebu in lilo svoje žarke doli na mogočni Semi-siris. Mladeniča sta se molče ozirala po morju hiš, ki se je širilo pod njima in še na obe strani okoli griča. Tik pod njima je bila dvorna četrt s svojimi ogromnimi terasnimi palačami, zgrajenimi iz rnra-morja in okrašenimi z zlatom, ki se je blestelo v žarkem solnou. Na desni so se dvigale proti nebu mogočne piramide, grobnice faraonov.
»Poglej, kako veličastna je ta slika!« je vzkliknil Aftagad in pokazal z roko na Semisiris. »To je srce sveta, mesto moči bogastva in razkošja.«
»Pa tudi mesto pogube«, je dejal mračno Asarhadan.
»Zakaj?«
»Zato, ker se potaplja v grehu, ki vodi v pomehkuženje in razpad.«
Aftagad je odprl usta. Prijateljeve be-
sede so ga osupnile; bile so zanj nekaj Čisto novega, nepričakovanega. Šele potem, ko je premagal prvo osuplost, je dejal:
»čudovito si se izpremenil. Že ponoči si bil ves mrk. Kaj ti je?«
»Dozorel sem«, je odvrnil Asarhadan trudno. »Zdi se mi, da so se mi šele sedaj odprle oči in sem doslej taval po mraku. Stvari vidim, ki poprej o njih še sanjal nisem. Kaj je Semisiris? Prelestna zunanjost, a gnila notranjost. Eramana, ki pleše naga in pijana kadar človeka srce boli. Ona ne vidi čuvstva, ne pozna ga, ker vidi in pozna le uživanje. Vidiš, ona je Semisiris, verna podoba njegova, njegov simbol. Šele nekaj tednov 'sem tu in priznam ti, ko sem prišel, sem bil le doraščen otrok, ki se je otresel spon očetove hiše in planil v vrtinec veseljačenja in uživanja, da bi utešil svojo mlado žejo. Toda po vsej omami me je vselej bolela glava. Čisto rahlo spočetka, da sem komaj čutil bolečino, potem pa vedno bolj in bolj. Mislil sem, a domislil nisem. Šele sinoči sem domislil. Veseljačenje in uživanje mora biti samo razvedrilo, svrha, ne cilj. Semisi-risu pa je cilj; pomeni mn življenje in vso njegovo izpolnitev. Pokvarilo ga je bogastvo, ki ga zliva vanj trdo delo mi-
lijonov. Pozabil je na višje cilje. Ne vidiš povsod same razrvanosti? Dvor faraonov ni več dvor, to je gnezdo svobodnega greha, v katerem gospodarijo iz prej zaprtih dvoran izpuščene plesalke in ljubimke. Semiš Ofiris sam je le hlapec razuzdanosti. Kdo misli še sploh na kaj drugega, kakor na golo uživanje" Smili se mi samo ona ...«
»Kdo?«
»Ofirija. Ona je čista in vzvišena.«
»In iz nje izvira vsa tvoja nenadna črnoglednost. Zaljubljen si vanjo ...« se je zasmejal Aftagad.
»Zakaj bi tajil?« je odvrnil Asarhadan. »Ljubil sem jo od prvega trenutka, ko sem jo zagledal, dasl se tega do sinoči sploh nisem zavedal. Šele sredi divjanja v svetišču sem spoznal po puščobi, ki me je obdajala kljub vsemu veseljačenju, da sem v vseh ženskah Semisirisa iskal vse dni samo njo. Kako čudovito je to! Dolge tedne nosiš v srcu podobo ženske, pa tega niti ne veš, vsak trenutek jo gledaš, pa je ne poznaš; potem pa nenadoma spregledaš in veš: ona je. ljubim jo! To spoznanje je veličastno. Še nisi nikoli resnično ljubil?«
»Nikoli.«
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Tekmovanje za prvenstvo LNP
ISSK Maribor si je včeraj priboril prvi dve točki Pičla zmaga Ilirije — Mariborska Svoboda krepko vodi v prvenstveni tabeli drugega razreda
bi bila kos tudi resnejšim nalogam. Zla-
Podzvezno prvenstvo je včeraj napredovalo za dve tekmi, ki pa nista spremenili prvenstvene tabele. IS6K Maribor je na domačih tleh obvladal enajstorico ljubljanskega Hermesa in si je z včerajšnjo zmago priboril prvi dve točki. V Ljubljani so se na tujih tleh borili za točke Celjani, toda to pot brez uspeha.
Prvenstvena tabela je po včerajšnjih tekmah naslednja:
Ilirija	8	6	1	1	32:16	13
Čakovečki S. K.	7	4	2	1	23:19	10
Železničar	6	4	0	2	25:13	8
Hermes	8	3	2	3	14:30	6
Rapid	4	2	1	1	11: 7	5
Celje	8	1	2	5	15:21	4
Maribor	7	1	0	6	13:27	2
ISSK Maribor:	:ŽSK	Hermes i			5:1 (3:	1).
Včerajšnje srečanje med obema nasprotnikoma skoro ni sličilo prvenstveni tekmi. Igra je potekla vseskozi zelo fair, tako, da ni bilo niti najmanjšega incidenta. Hvalevredna je bila tudi disciplina obeh moštev. Belo-čmi so sl zmago popolnoma zaslužili. Bili so ves čas tekme v vidni premoči, mestoma pa se je igra pretvorila v igračkanje mačke z mišjo in če bi bil napad domačega moštva količkaj pri strelu, bi gosti bili poraženi s bazenskim rezultatom.
Pri ISSK Mariboru se je opazilo, da ima v dobro vigranem in homogenem napadalnem kvintetu močno formacijo, ki
sti v prvem polčasu so bili napadalci debro razpoloženi. Pozneje, v drugem delu igre, pa igralci niso vzeli stvari več resno in so postali bolj udobni. Krilci niso imeli težke naloge in so mimogrede preprečili tistih nekaj nevarnejših napadalnih potez nasprotnega napada, v glavnem pa je lahko posvetila krilska vrsta svojo pozornost lastnemu napadu, ki ga .je nenehoma pošiljala naprej. Ožja obramba je bila včeraj nekoliko boljša kot prejšnjo nedeljo, toda branilcema še vedno manjka siguren odbojni strel.
Hermes včeraj ni mogel zadovoljiti. Predvsem smo pogrešali skupne igre. Zadnji formaciji sta bili prešibki v boju s tehniki iz domačega napada. Srednja vrsta je svoj napad piremalo podpirala, pač pa je močno razbremenila obrambo.
Sodil je g. Nemec objektivno in dobro.
V predtekmi je rezerva ISiSK Maribora zmagala nad rezervo SK Svobode s 3:1 (2:1).
SK Svoboda:SK Drava (Ptuj) 4:0 (2:0).
V tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP sta se včeraj dopoldne srečala na igrišču SK Svobode SK Drava iz Ptuja in SK Svoboda. Tekma
se je končala s sigurno zmago domačinov. Gosti so postavili v polje požrtvovalno enajstorico, v kateri se je posebno izkazal vratar. Tekma je bila vseskozi zelo živahna in tudi fair.
Sodil je g. KopiČ.
SK Mura:SK Gradjanskl (Čakovec) 4:4 (3:3).
Prvenstvena tekma, ki se je včeraj odigrala v Murski Soboti, se je končala z delitvijo toči. Neodločen rezultat je dosegel Gra-^ainskl v 44. minuti drugega pclčasa. Igra je bila tiuična prvenstvena tekma, ostra in temperamentna. V prvem polčasu je bil Gradjanski nekoliko v premoči, v drugem pa Mura. Sodil je g. Bizjak iz Maribora prav dobro.
SK Ptuj :SK Panonija (Murska Sobota) 5:0 (2:0).
Tretja včerajšnja tekma za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se je vršila v Ptuju. Po zanimivi igri -si je SK Ptuj priboril izdatno zmago v razmerju 5:0.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: 'SK IIirija:SK Celje 3:2 (2:1).
Zagreb: Primorje:HaŠk 1:2 (0:1); Haj-;uk:Concordia 2:1 (0:1).
Beograd: BASK:Jugoslavija 2:0 (2:0).
Praga: Vienna:Sparta 0:0.
Dunaj: Avstrija:Madžarska 5:2 (3:2).
Gradec: V soboto SK Sturm:Čako-večki S. K. 5:2; včeraj Austrla:Čako-večki S. K. 5:1 (4:0); medmestna tekma Gradec:Dunaj 4:0.
Otvoritvene kolesarske dirke MKP
Včeraj popoldne je priredila Mariborska kolesarska podzveza prve letošnje dirke, na katerih je startalo 7 seniorjev, 10 juniorjev In 10 subjuniorjev, člani klubov SK Železničarja, Poštele, Maratona in Edelweissa.
Start in cilj sta bila na Vodnikovem trgu. Rezultati so bili naslednji:
Seniorji (na progi 30 km Maribor-,Fala—Maribor): 1. Štefan Rožman (Žc lezničar) v Času 53:07, 2. Jos. Ditner (Ma ra ton) 53:54, 3. Maks Ramftl (Poštela 54:11, 4. Franc Ramftl (Poštela) 54:1' 5. Jos. Šunko (Maraton) 55:11, 6. L. Za dravec (Rdehvelss) 55:12, 7. A. Kogle^ (Maraton) 57:5.
JunlorJI (na progi 20 km Maribor-Selnica—-Maribor): 1. A. Bezjak (Poštela) 35:14, 2. Thlir (Edelweiss) 36:17, 3.
Sojič (Maraton) 36:27, 4. Visnovič (Edel-weiss) 37.9, 5. Oto Ramftl (Poštela) 37:53, 6. Lešnik (Edelweiss) 40:11.
Subjuniorji (na progi 10 km Maribor —Bersternica—Maribor): 1. Vinko Čerič 16:44, 2. Jos. Korošec 16:48,	3.	Ivan
Nežmah 19:30, 4. Marjan Kobi 19:35, 5. Ziegler 19:38.
Organizacija dirk je bila dobra in so se dirke končale brez nezgode.
Bojevita žena.
Primer, da bi žena prisilila moža z revolverjem k pokorščini, je pač nekaj izrednega, in to se je zgodilo menda prvič v zgodovini človeštva oni dan v Budimpešti. Bilo je v kavarni »Yo-yo«, kamor je prišla neke noči energična žena po svojega moža trgovca Mihaela Pin-terja. In ker mož ni hotel zlepa domov, kakor je že navada pijancev, si je pomagala žena s samokresom. Toda tudi to ni pomagalo, kajti mož in žena sta morala na policijo in vtaknili so ju v zapor, ker sta v kavarni tako razgrajala, da so gostje bežali iz nje in so morali poklicati na pomoč policijo. Mož in žena se bosta zagovarjala pred sodiščem in najbrž bo bojevita žena strogo kaznovana, da bodo druge žene videle, da ne gre siliti moža k pokorščini s samokresom. Nazadnje bi si ta ali ona morda pomagala s samokresom tudi, če bi hotela od moža denarja za nove obleke ali za zabavo.
Amerika Izvaža bolhe.
Na svetu se trguje že z vsem. Perzija izvaža velike množine pasjega gno-
ja. Kitajci pa izvažajo kosti predpotopnih kuščaric. Letos na pomlad so pa postale prvič tudi bolhe trgovski predmet. Te dni pošljejo namreč iz Bostona v Kodanj pošiljko izbranih skokcev, 500 najlepših bolh. Te nadležne živalce so zredili na boljši farmi v kraju Nashua pri New Havenu, in danski zavod jih je naročil, da bo delal z njimi poskuse. Učenjaki si zadnja leta belijo glave, zakaj so začele bolhe naenkrat izumirati. Danski učenjaki so naročili zdaj 500 bolh iz Amerike in upajo, da se jim bo po-sre^io dognati, zakaj bolhe izumirajo.
Amerika podražuje cene avtomobilom.
Vse ameriške avtomobilske tvornice, izvzemši »Fordove«, so sklenile povišati cene malim avtomobilom za 20, velikim pa za 50 dolarjev. Ta sklep motivirajo tvornice z zmanjšanjem delovnega časa in povečanjem mezd, kar je delo Roosevelta.
Puškinova dela.
Sovjetska akademija znanosti bo izdala v 15 zvezkih vsa dela Puškina, katerega stoletnico smrti bodo proslavili leta 1937. Prvi dve knjigi nesmrtnega pesnika bosta izšli še letos. V novi izdaji bodo objavljena vsa njegova dela, tudi tista, ki dozdaj še niso bila natis-njena.	___________
Lovska strela.
Ribič: V tem slabem vremenu greš,, na lov?
Lovec: Morda bom imel srečo, du bo strela ubila kakega zajca...
Stanovanje
Mali oglasi
Razno
SVETLI PREMOG DIN 37.—. suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Magdalenski park. Telefon 2715.	J428
Sluibo dobi
SPREJMEM UČENCA za trgovino z mešanim blagom na deželi- Ponudbe na upravi lista pod »Zanesljiv«.
1536
Občina Košaki pri Mariboru, dne 14. IV. 1934.
St. 2221/34.
Razpis.
Občina Košaki razpisuje: 1. mesto pomožnega tajnika -pripravnika, 2. mesto pisarke - strojepiske, 3. dvoje mest ob-inskih cestarjev. Pogoji za sprejem v službo so za mesto od toč. 1. popolna srednješolska izobrazba z zaključnim iz-'Uom, pod toč. 2 pa štirje razredi srednje ali popolna medanska šola, izvežbanost v pomožni pisarniški službi in v irojepisjtt. Za cestarje sc zahteva telesna usposoblienost in nznavanje krajevnih prilik v Košakih in pri Sv. Petru,
Prošnje, opremljene z dokazili po čl. 7 iti 8 uredbe o občinskih uslužbencih (Sl. list št. 22/184-1934) in kolkovane s 25.— Din je vlagati najpozneje do 14. V, t. 1. pri podpisaiji upravi,
Uprava občine Košaki.
SOBO S ŠTEDILNIKOM.
opremljeno ali prazno, oddani eni ali dvema osebama. Alelj-ska c. 59.	1543
STANOVANJE,
sobo In kuhinjo, oddam. Studenci, Frankopanova ul. 4. 1541
V našem
POLJE
dam v najem. Vprašati pri Grebencu, Danjkcrva ul, 8. 1452
Prodam
IM«
OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, takoj na prodaj. Smetanova ul. 3«. Kuster.
1540____________
NOVO MŠO
prodam. Jadranska ulica. — Vprašati Pobrežje, StanKo Vra/.crva ul. 13.	1539
Mlada visoka, breja KRAVA naprodaj. Maks Kolnik, Studenci-	1538
NA PRODAJ LEPA PAR. CELA
ob državni cesti v Košakih. Poizve se v gostilni Kramberger v Košakih,	1537
lldaja konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik Izdaiatelia in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
TANKO DETET. A v Mariboru.