Književne novosti.
635
Treznost, delavnost sta dve lastnosti, ki nam delata učečo se mladino pred vsem simpatično. Na tako mladino lahko zidamo, na tako mladino lahko stavimo naše nade. Disciplina, organizacija in bister pogled v prihodnost morajo dovesti do zmage! Koledar, ki je izšel pod gorenjim naslovom, ima namen, napraviti med raztresenimi člani slovenskega dijaštva nekako dušno vez, namen ima, informirati učečo se mladino o vsem potrebnem in napraviti jo sposobno za boj narodu v korist. Plemeniti smotri, ki naj bi se uresničili! Vsebina dijaškega almanaha bo zanimala tudi starejše ljudi, ki jim življenje še ni zabrisalo popolnoma spomina na mladostne ideale, zato ga priporočamo prav toplo tudi njim.
Slovensko-češki slovar. Dobro znana tvrdka Otto v Pragi izda v kratkem češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil Čeh Antonin Zavadil, kateri živi že mnogo let med Slovenci.
Izvestje ^Glasbene Matice" v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7. Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Anton Štritof. V Ljubljani, koncem julija 1907. Založila „Glasbena Matica". Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.
V  tej brošuri nahajamo v pregledni razvrstitvi vse podatke o delovanju, stanju in uspehih tega našega eminentnega kulturnega zavoda v zadnjem društvenem letu.
Poročilo o delovanju dijaškega podpornega društva „Radogoja" v Ljubljani za poslovna leta 1893/4 do 1905/6. V Ljubljani 1907. Izdal in založil „Radogoj". Natisnil Dragotin Hribar v Ljubljani.
„Slovenski posojilničar". Drugi, popravljeni in pomnoženi natis »Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic." Spisal Ivan Lapajne v Krškem. V Krškem 1907. Založil pisatelj. Tiskala »Zadružna tiskarna" v Krškem. Cena ?
Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 70 letnice spisal Fr. Kocbek. Izdalo »Slovensko planinsko društvo". Založila Savinska podružnica S. P. D." „Zvezna tiskarna" v Celju. — 1907. Cena 60 h.
V  tej knjižici so primerno osvetljene vse velike zasluge, ki jih ima znani, zaradi svoje objektivnosti od lastnih rojakov sovraženi in preganjani nemški hribo-lazec, prof. dr. Johannes Frischauf, za hribolastvo sploh, zlasti pa za hribo-lastvo po divnih slovenskih gorah.
Čisti dohodek iz izkupila za to knjižico je namenjen za zgradbo Frischaufove koče na Okrešlju.
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu nam je poslala sledeče tri knjige, na katere opozarjamo naše naročnike: 1. Ljetopis za godinu 1906. 21.svezak. 2. Zbornik za narodni život in običaje južnih Slavena. Knjiga XII, zvesak 1. Urednik dr. D. Boranič. U Zagrebu 1907, Cena 2 K 50 h. 3. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 168. Razred historičko-filologički i filozofičko-juridički. 67. U Zagrebu 1907.
Vjenceslav Novak: Tito Dorčič. Pripovijest. (Zab. knj. Matice Hrvatske.) U Zagrebu 1906. — V tej prijetno in gladko pisani povesti ilustruje Novak sledeči problem: Takozvani „priprosti" stanovi naj ne silijo svojih otrok v službe, kjer je treba delati z glavo; s tem škodujejo i sebi i službi, ki zanjo nimajo ne nadarjenosti, ne zanimanja. — Po naše bi se reklo, naj kmet ne daje svojih otrok v višje šole, ko jim vendar v svojem okrožju more preskrbeti siguren in užiten kruh; Novak pa, ki lokalizuje svojo povest ob Jadranskem morju, zastopa v njej z vso doslednostjo načelo, da ribič naj ostane in ribičev sin naj postane ribič, če hočeta postati in ostati srečna. To načelo se prikazuje ob osebi Tita Dorčiča, čigar oče je imel v rokah ribarstvo  celega okraja.   Oče hoče na vsak način, da bo njegov sin edinec