UPRAVA .VEČERNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA. MARIBOf&K .VEČERNIK-, KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO ..VECERNIKA" V LJUBLJANI AU V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARJBORSKEGA BRZOVLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK VECEPNIK LETO 1. Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 23. do 26. decembra 1939 NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din ŠTEV. 18 Svoje operacije proti Finski nameravajo sovjeti ustaviti do pomladi Velike terenske težave na bojišču LONDON, 23. dec. AA. Havas: Dopisnik »Daily Expressa« poroča iz Amsterdama, da so sovjeti sklenili ustaviti operacije proti Finski do pomladi. Vojaški strokovnjaki na finskem bojišču so izjavili, da se bodo sovjetske čete utrdile na položajih, ki jih sedaj zavzemajo in da bodo začele z novimi napadi šele potem, ko bo vreme za to ugodnejše. HELSINKI, 23. dec. AA. Havas. Finsko poveljstvo pošilja nad sovjetske črte letala, ki mečejo razne letake, naslovljene na vojake rdeče armade. V teh letakih ne navajajo težave, ki jih ima Stalin zaradi napada na 1'insko ter pozivajo sovjetske vojake, naj se predajo. Več vojakov rdeče armade se je poslužilo navodil v letakih ter prešlo na finsko stran. Katastrofa sovjetov na severu AMSTERDAM, 23. dec. Havas: Po vesteh iz dobro obveščenih virov v 1 Iclsinkiju, Oslu in Stockholmu se potrjuje, da se Rusi na severnem bojišču hitro umikajo in da pomeni njihov umik pravo katastrofo. Ruske predstraže so prispele do Hoihcnjervija južno od Fit-kajervija, niso si pa zavarovale zvez z ozadjem ter preskrbele dovolj živeža. Glavni del ruskih čet pa je prispel šele do Salmijervija, ki so ga finske čete ob umiku zažgale. Pred dvema dnevoma so sc zadele sovjetske čete na krajnem severu pod pritiskom finskih čet, ki so dobila ojačnja in ki so premagale sovjetske čete pri Suomisalmiju, umikati v l velikem neredu proti Pitkajorviju in Salmijerviju. Dasi v Helsinkiju uradno še ne potrjujejo to, vendar smatra, da so finske čete zavzele tudi že Fitkajervi. Finske smuške čete, ki so zelo dobro opremljene in zelo okretne, stalno napadajo Ruse, ki so odrezani od svojih oporišč in ki sta jih zima in glad deci-mirali. Prihodnja točka ruskega umika je samo lahko še Petsamo. Zdi se, da bi Rusi hoteli svoj zimski glavni štab spraviti na varnejše mesto in čakati na boljše vremenske razmere. Rusi so pustili Fincem pri umiku mnogo vojnega mate riala, katerega popis sc je začel. Edo ima prav? MOSKVA, 23. dcc. Reuter: Štab lje-ningradskega vojnega okrožja sporoča, da so sovjetske čete imele doslej v borbah na Finskem 1923 mrtvih in 7000 ranjenih. Finci so na osnovi istega sporočila imeli 2200 mrtvih. Število ranjenih Fincev sc ceni na 10.000. Glede kritike Fincev o slabi tehnični in materialni preskrbi sovjetskih čet, izjavlja po-vcljništvo ljcningradskega vojnega okro- žja, da rdeča vojska ni nikoli računala s tem, da bi z bliskovito hitrostjo uničila finske čete. V nasprotju s poročilom štaba poveljništva ljcningradskega vojnega okrožja o sovjetskih izgubah na Finskem, trdijo objektivni opazovalci, da so imele sovjetske čete na Finskem doslej 25.000 mrtvih ter okoli 38.000 ranjenih in ujetih. V zadnji številki so vračunani tudi dezerterji. Francozi in Italijani o Fincih PARIZ, 23. dec. AA. Havas. Položaj na Finskem je predmet številnih komentarjev urednikov pariških listov. »Petit Pariisien« ugotavlja, da imajo Finci tudi vremenskim razmeram zahvaliti, da so povsod navzlic veliki številčni nadmoči sovražnika v boljšem položaju. »Excelsior« pravi, da se lahko ugotovi junaštvo finske vojske predvsem na osnovi dejstva, da so uničili doslej čez 350 sovjetskih tankov. »Fi-garo« ugotavlja, da je taktika finskega generalnega štaba na isti višini kot junaštvo finske vojske. RIM, 23. dec. AA. Stefani. Rimski tisk obširno poroča o vojni na Finskem in podčrtava resni poraz sovjetske vojske zaradi finske protiofenzive na vseh frontah. Posebni poročevalci rimskih listov javljajo, da je uspeh finske protiofenzive nedvomno popolen. Cele kolone sovjetskih čet se umikajo v največjem neredu, preganjajo pa jih nagli oddelki finskih smučarjev. ,P0t k Botnij-skemu zalivu je zdaj popolnoma zavarovana in sovjetske čete, ki so imele velikanske izgube, ne morejo za trenutek misliti, da bi se mu približale. Poročevalci soglasno javljajo, da so sovjeti v območju Tajpele pustili na bojišču okoli 5000 mrtvih in ranjenih. 50 smrtnih žrtev nove železniške nesreče LONDON, 23. dec. Reuter. Nemška poročevalska agencija je davi sporočila, da se je včeraj zgodila še ena težka železniška nesreča. Pri Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru sta trčila potniški in tovorni vlak. Pri nesreči je bilo 30 mrtvih in 40 ranjenih. Končno število mrtvih pri včerajšnji prvi nesreči znaša 132. Postajcnačclnik Genthinga je bil aretiran. KRONŠTAT V LEDU TALLIN, 23. dec. Stefani. Ker je leningrajska luka Kronštat zamrznila se bo sovjetska Rusija posluževala estonskih pomorskih oporišč. Promet s sovjetsko Rusijo se vrši čez estonske luke. Vremenska napoved za 24. t. ra,: Hladno vreme. Pretežno jasno, polagoma pooblačitev. LONDON, 23. dec. Reuter. PO ZADNJIH VESTEH JE 50 SMRTNIH ŽRTEV ŽELEZNIŠKE NESREČE. 132 MRTVIH in 109 RANJENIH BERLIN, 23. dec. DNB: Po naknadnih podatkih znaša število mrtvih o priliki težke železniške katastrofe na železniški postaji Centhing 132, ranjenih pa 109. MOSKVA, 23. dec. Tas. Vrhovno poveljstvo je objavilo pregled 3-tedenske vojne na Finskem in pravi: Finsko ozemlje nudi zelo resne ovire. Ozemlje je brez vsakih cest, povsod se razprostirajo gosti in nepro-dirni gozdovi, ob njih pa brez števila jezer, ki so med seboj zvezana le z ozkimi ožinami, ki jih lahko uspešno brani le peščica vojakov. Razen tega so vsi ti prehodi zavarovani z utrjenimi obrambnimi črtami iz betona, dalje s strojniškimi gnezdi in z betonskimi bunkerji, ki izredno otežkočajo naglo prodiranje. Treba je tudi vedeti, da je Finska gra- magale 3 tuje države, ki so nameravale izbrati finsko ozemlje kot izhodišče napada na Leningrad in Moskvo. Te o-brambne črte, zlasti one na Karelijski ožini, je še laže braniti zaradi izredno ugodne naravne lege. AA. SOVJETI SO V TREH DNEH IZGUBILI 35 LETAL HELSINKI, 23. dec. Reuter. Sovjetska letala so davi tretjič napadla Helsinki ter metala bombe. Ubitih je bilo 16, ranjenih pa 43 ljudi. V poslednjih treh dneh so Finci sestrelili 35 sovjetskih letal, od začetka vojne pa uničili di3a več let te utrdbe, pri čemer so ji po-1320 sovjetskih tankov. Nemški lisk o angleški trgovini BERLIN, 23. dec. AA. DNB. »12Uhr-blatt« razpravlja o vzrokih neuspeha gospodarskih pogajanj Anglije z nevtralnimi državami. List omenja v uvodniku, da je danska javnost odkrito razočarani zaradi dosedanjega poteka dansko -ngleških gospodarskih pogajanj in da se v nizozemskih in švicarskih listih vsakodnevno nahajajo pritožbe zaradi zavlačevanja gospodarskih pogajanj, ki. se obhodno potrebno za življenje. Anglija izvaža lahko samo polovico toliko blaga, kolikor ga je izvažala v mirnem času. Anglija ne mre kupovati več v nevtralnih državah vsega onega blaga, ki ga je prej kupovala. Tudi ne more teh držav zalagati s svojim izvozom. Razen tega so nastale tudi težave v trgovini Anglije z nevtralnimi državami zaradi ogromnega padca angleške valute, za- vOdijo v Anglijo, Težava Anglije je v , radi prometnih težav in zaradi težav pri tem, pravi list, da zaradi pomanjkanja} obračjunanju tečajev, deviz lahko uvaža samo blago, ki je ne-1 »GNEISENAU« NI POTOPLJENA BERLIN, 23. dec. DNB. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je popolnoma netočna vest agencije Havas, da bi bila nemška ladja Gneisenau, ki je vozila izseljence iz baltiških dežel, potopljena od neke podmornice neznane državne pripadnosti v Baltiškem morju. Ladja Gnesenau je prispela z vsemi svojimi potniki nepoškodovana v določeno nemško luko. ZAVRNITEV NEMŠKEGA PROTESTA MONTEVIDEO, 23. dec. Reuter. Urugvajski zunanji minister je odklonil nemški protest, ker je urugvajska vlada odklonila daljše zasidranje oklop-nicc »Admiral Graf von Spee«. ARETACIJE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 23. dec. AA. Rador. Aretirali so 3 bivše poslance bivše kmetske stranke, 'ki so po kavarnah in v drugih javnih lokalih širili alarmantne vesti. Širjenje takšnih vesti se kaznuje strogo po zakonu. Aretacija teh poslancev ni zbudila posebnih komentarjev, ker niso nobene vodilne politične osebnosti, ampak navadni agitatorji. Aretirane bivše poslance so oddali sodišču. PREUREDITEV ZAPLENJENE NEMŠKE LADJE BERLIN, 21. dec. AA. DNB. Angleži so zaplenjeno nemško ladjo »Diissel-dorf« začeli preurejati v angleško tovorno ladjo, in sicer zelo naglo. To dokazuje, da je Angliji res mnogo do novih ladij, ker je doslej izgubila več kot milijon ton. PREOSNOVA AMERIŠKE ZRAČNE OBRAMBE WASHINGTON, 23. dec. AA. Reuter. Državni tajnik v vojnem ministrstvu Wodring je izjavil, da bo ameriška zračna obramba preosnovana po evropskem vzorcu. Obrambno letalstvo, topništvo in drugi oddelki, zlasti oni za alarmiranje, bodo razdeljeni povsem po načelih, kakor jih uporabljata London in Pariz. ITALIJANSKI MAGNEZIJ RIM, 23. dec. Stefani. Izgotovljeni so načrti za produkcijo magnezija v Bol-zanski pokrajini. Produkcija bo zadostovala za vse italijanske potrebe. Tudi »Pirellijeve« tvornice kavčuka bodo od tam dobivale surovine in jih ne bo treba kupovatii v tujini. TIHOTAPSKO BLAGO PARIZ, 23. dec. Havais. Francoska mornarica je prejšnji teden zaplenila 74.000 ton tihotapskega blaga. Papirja ne smejo podražiti BEOGRAD, 23. dec. A A. Papirni kartel je sklenil zaradi povišanja cen surovin povišati cene tiskarskemu in ovojnemu papirju, vendar je ministrstvo za trgovino in industrijo povišanje prepovedalo. — Minister dr. Andres je imenoval odbor za revizijo kartelnih sporazumov. Za predsednika je imenovan dr. Sava Obradovič, pomočnik trgovin- * skega ministra. Po 24 urah rešili 6 ponesrečencev na morju Nezgoda angleškega potniškega letala na Sredozemskem morju LONDON, 23. dcc. Reuter. Angleško letalo, ki je vršilo redno letalsko službo med Anglijo in Egiptom, je zaradi do-sedaj še nepojasnjenega defekta zasilno pristalo v Sredozemskem morju v bližini Malte. Angleške vojne ladje so takoj po nezgodi začele z reševalno akcijo ter iskale potnike, ki so se ponesrečili z letalom. Angleškim vojnim ladjam so se pridružile v iskanju ne- srečnih letalskih potnikov tudi italijanska letala. Po 24 urnem iskanju so rešili iz morja 6 potnikov, 5 jih pa še pogrešajo. Stran 2. »V e č e r n i k« V Ljubljani, 23. do 26. dec. 1939. Slovensko trgovstvo za obmejno šolstvo Nad 100.000 din so vredna darila trgovskih združenj za 45 šol Zveza trgovskih združenj dravske banovine je letos izvedla nabiralno akcijo za obdaritev obmejnih šol. Vkljub temu, da so letos nabirale neštevilne druge organizacije v isti namen in da so bili pri vseh teh nabiralnih akcijah trgovci krepko zastopani kot darovalci, je vendar samostojni nastop slovenskih trgovcev krasno uspel. S tem se je samo znova potrdilo dejstvo, da je slovensko trgovstvo visoko nacionalno zavedno ter da je lahko še vedno v vzgled drugim gospodarskim stanovom, kako se deluje za narod. Vkljub temu, da ni v Sloveniji nobene tombole, nobene prireditve, za katero ne bi trgovci prispevali — sicer se uspeh takih prireditev redno pripiše v dobro drugim organizacijam — je samostojna akcija za obmejno šolstvo takole uspela: Združenje trgovcev: Brežice 500, Ce-lje-mesto 4000, Celje - srezi 1000, Črno- melj 1600, Doljna Lendava 1905, Kam-j Radgona; v srezu murskosoboškem: nik 2200, Kranj 5500, Krško 120, Laško ; Kuzma, Trdkova, Markovci, Prosenja-4200, Litija 200, Ljubljana 17.000, Ljuto- : kovci, Serdica, Gerlinci, Fikšinci, Kramer 7600, Logatec 500, Maribor-mesto : marovci, Domanjševci, Hodoš, Canko- 13.250, Murska Sobota 8000, Novo me •sto 2509, Ormož 200, Ptuj-mesto 1000. Ptuj-okolica 1580, Radovljica 1000, Slovenska Bistrica 1000, Slovenjgradec 1969, Sv. Lenart 5000, Škofja Loka 500 dinarjev, skupaj 82.333 din. Za nabrani denar se je nakupilo blago po ali pod tovarniško ali nabavno ceno, tako da znaša prometna vrednost razdeljenega blaga nad 100.000 din. Obdarovane so bile te-le šole: v srezu dravograjskem: Črneče, Libeliče, Le-še, Ojstrica, Sv. Trije kralji, Dravograd. Marenberg in Muta; v srezu slovenjgraškem: Sv. Jošt na Kozjaku; v srezu Maribor - levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Ana v Slov. goricah in Jarenina; v srezu ljutomerskem: Stogovci in Gornja va, Veliki Dolenci, Ženavlje in Gede-rovci; v srezu lendavskem: Petešovci, Zamostje, Gentorovci, Čentiba, Dolina, Dobrovnik, Benica in Doljna Lendava; v srezu ptujskem Svetinje in Sv. Duh v Halozah; v srezu črnomeljskem: Pia nina, Rečica, Maverlen in Čeplje. Vsega skupaj je bilo obdarovanih torej 45 šol. Letos ni obmejne šole, ki ne bi bila obdarovana. Potrebno pa je, da se v bodoče obdarujejo vse šole sorazmerno, da ne bo prejela ena šola ogromno darov, druga pa prav malo. Zaradi tega je potrebno sodelovanje vseh organizacij, ki skfbe za obmejno šolstvo! Slovensko trgovstvo je narodno-ogro-ženim šolam častno pomagalo! Naš vsakdanji kruh in druga živila Na vsakega prebivalca Ljubljane pride na leto skoraj 111 kg moke Ljubljana, 23. decembra. Včeraj smo povedali, koliko so Ljubljančani letos popili, danes pa hočemo pogledati še, koliko in kaj so pojedli. Ljubljančani so znani kruhojedci, zato pri nas tovrstna kupčija dobro cvete. Razne vrste moke so Ljubljančani do konca novembra porabili nič manj ko 9,649.222 kg in pride na vsakega prebivalca Ljubljane na leto skoraj 111 kg. Testenin, kruha in drugih vrst peciva smo pojedli za 77.749 kg. Tudi riž imajo Ljubljančani .radi. Konzumirali so ga 470.854 kg ali nekaj nad 5 kg na osebo. Številne prodajalne slaščic pričajo, da so prebivalci slovenske metropole dokaj sladkosnedni. Slaščic, raznega kan-ditnega blaga, čokolade in kakava so pojedli za 50.366 kg, pri čemer je treba upoštevati, da v tej številki niso vključeni ljubljanski proizvajalci, ampak se nanaša samo na uvoženo blago. Raznega finega čokoladnega peciva, dalje ne-apolirtank in rezin smo konzumirali 11.672 kg. Še višja je številka za razne vrste čajnega peciva in keksov, biskvitov. Teh so Ljubljančani kupili 40.288 kg. Znatna je seveda poraba sladkorja. V knjigah trošarinskega urada je zapisana številka 1,651.153 kg, kar znači, da pride letno na osebo približno 17 do 18 kg. Ljubljančani, še bolj pa njihove boljše polovice slove po širnem svetu kot priznani »kofetarji«, zaradi znamenite naše megle, ki nam jo brezplačno dobavlja Barje, pa je tudi dovolj prehlada, ki ga Ljubljančani najrajši lečijo s čajem. Kave in čaja smo porabili 75.900 kg, pri čemer odpade na čaj najmanj 10.000 kg. K temu je treba prišteti še praženo in zmleto kavo in čaj v manjših zavitkih. Tega smo porabili 13.427 kg. Žitne kave in kavinih dodatkov, pri čemer pa ni vračunana Kolinska cikorija, ker se prideluje na območju mestne občine, smo konzumirali 121.406 'kg. Precej porabimo tudi medu. Trošarin-ski oddelek navaja 31.186 kg, kar pa je samo uvoženi med. Ljubljanski čebelarji ga pridelajo prav gotovo tudi najmanj toliko. Dobro založeni ljubljanski trg priča, da je naše mesto velik odjemalec poljskih , pridelkov in povrtnine, Žal ne moremo navesti popolnoma točnih podatkov, ker domači proizvajalci niso upoštevani, čeprav sta Krakovo in Trnovo najvažnejša zalagatelja trga. V naši statistiki je torej navedeno le v mesto uvoženo blago. Krompirja, zelja in repe smo zavžili skoraj 6 milijonov kg, drugih poljskih pridelkov in domače povrtnine kakor regrata, motovilca, cvetače, špinače itd. 2 in četrt milijona kg, suhega fižola, graha, kislega zelja in! repe 585.899 kg, vložene in konzervirane zelenjave 10.000 kg, zgodnje sveže zelenjave, ki se prodaja le sedem mesecev v letu 82.359 kg. Raznih vrst žita in koruze porabimo 3,759.483 kg. Za žganjekuho porabimo v Ljubljani 73.750 kg brinja. Jedilnega olja se porabi skoraj pol milijona kg. Mnogo se poje pri nas sadja, namreč 3,149.209 kg. Suhega domačega sadja in limon smo letos porabili 262.441 kg, marmelade in kompotov, pomaranč in domačega južnega sadja 229.575 kg, ostalega južnega sadja 24.000 kg, rozin in smokev 77.000 kg. Mleka smo letos popili 6,401.936 1, dočim je znašal kon-zum sira in surovega masla 270.000 kg. Tudi mesa smo precej použili. V Ljubljani so letos zaklali 6S30 glav pitanega goveda, 1645 mladih telic, 21.175 telet in 129 konj. Drobnice smo pojedli 3485 glav, mlajših prašičkov 7350, težjih prašičev pa 21.981 glav. Mesa, mesnih izdelkov in masti smo pojedli skoraj 180.000 kg, pri čemer odpade na mast 92.000 kg. Konzum divjačine je znašal letos 4182 glav. Prav znatna je tudi poraba perutnine. V ljubljanski želodec je šlo 8578 puranov, 10.516 gosi in rac, 159.154 kokoši in piščancev, jajc pa nad 18 milijonov komadov. Domačih sladkovodnih in morskih rib ter rakov smo pojedli nad 47.000 kg. Zima je prišla točno... Astronomski začetek zime je bil včeraj ob 19. uri 6 minut in je zima prišla točno. 2e v četrtek smo jo občutili, čeprav je bila sreda deževna. Danes imamo že 12 stopinj pod ničlo. Včeraj je val mrzlega zraka zajel vso južno Evropo in je povzročil naglo razjasnitev. Zaradi nočnega ohlajenja je padla temperatura po vsej Evropi močno pod ničlo. Zabeležen je bil mraz do minus 22 stopinj, zlasti sredi naše države in v Karpatih. V Karpatih in Bolgariji je še nekoliko oblačno in malo sneži. V' Jugoslaviji je bila zabeležena najnižja temperatura v Sarajevu, in sicer minus 22 stopinj. Za Marsovo leto 1939. je bila po stoletnem koledarju napovedana precej mrzla, bolj suha, a nestanovitna zima. Za mesec dccember je bilo napovedano: 19. dež, potem mraz do konca. Za januar pa napovedujejo mraz do 16. poledico 17. in 18., potem sneg in dež. Cfublfanslce vesti 1. Za praznike dva brzovlaka Ljubljana—Beograd. Pri brzih vlakih štev. 10. in 9., ki bosta vozila od Beograda do Ljubljane od 24. deccmbra do 10. januarja kot pomožna vlaka za časa božičnih praznikov, bo redno priklopljen tudi en salonski voz. Brzi vlak štev. 10. odhaja iz Beograda ob 20.58 in prihaja v Ljubljano ob 7.40. Brzi vlak štev. 9. pa cdhaja iz Ljubljane ob 22.02 in prispe v Beograd ob 8.40. I. Razstava umetnostnega kluba »Lade« je podaljšana do vštevšega 26. t. m. Razstava je bila doslej deležna vsestranskega zanimanja in pohvale ter zasluži, da si jo ogledajo vsi, ki se zanimajo za razvoj slovenske likovne umetnosti. — odprta bo dnevno od 9. do 18. in so prostori v Jakopičevem paviljonu zakur jeni. I. Božičnica za ptičke. Ob Jakopičevem paviljonu bo za praznike veliko smrekovo drevo — božično drevo za ptičke. Pripravila sta to božičnico za ptičke društvi za varstvo ptic pevk in Za varstvo živali. Drevo bo opremljeno z raznimi dobrotami za ptičke. Zvečer bo smreka razsvetljena z žarnicami, kar naj opominja mladino in odrasle, da so ptički v zimskem času potrebni našega varstva in pomoči. Pod smreko bo lična krmilna hišica, na njej pa bo pri trjen zaklenjen nabiralnik, kamor lahko dajo svoje denarne prispevke vsi, ki sami ne utegnejo skrbeti za ptičke. — Zbran denar bodo člani obeh društev uporabljali za nabavo ptičje hrane. 1. Nezakurjeni železniški vozovi. Nočni brzovlak iz Maribora proti Ljubljani odhaja iz Maribora z nezakurjenimi vagoni. Ob sedanjem hudem mrazu so ti vagoni hladni kakor ledenica in jih ni mogoče zadostno segreti niti do Ljubljane. Železniška uprava bi marsikateremu potniku prihranila nahod, špansko ali še kako drugo bole- I TA P ETN I ŠTVO LJUBLJANA T Y R Š E V A C. 17 zen, ako bi tlala zakuriti vagone vsaj pol ure pred odhodom vlaka. 1. Umrl je v Mostah banovinski ekonom g. Janko Jerala, tast pokojnega pisatelja dr. Ivana Laha. Rajni je dolga leta vzorno deloval v upravah bolniških zavodov, bil pa je tudi vnet član raznih narodnih društev. It Novi profesorji. Za profesorje Vfll. skupine so postavljeni med drugimi naslednji supienti: Sehvveiger Jože, Kukovič Pavla, Pugelj Milan in Uršič Frane v Ljubljani. 1. Počitnice na strokovnih nadaljevalnih šolah se prično danes in trajajo do vkliu-čnega 9. januarja. 1. Tramvajski promet bo v nedeljo, na sv. večer pomnožen in bodo vozili direktno k sv. Križu ves dan vsi vozovi proge 2 in proge 3 vsakih 6 minut do 22. ure. Na Silvestrov večer bo pa tramvaj vozil vsakih 6 minut do 22. ure, dalje pa vsake pol ure do 2,30 po polnoči. 1. Gledališka sekcija mladinskega odseka strelske družine bo priredila na Štefanovo, 26. t. m., ob 20. v dvorani Delavske zbornice veseloigro »Nobene žene več«. Cisti dobiček prireditve se bo porabil za podpiranje revnih članov dijakov. 1. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal: danes od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova 34, telefon št. 41-52. — V ponedeljek od 8. zjutraj do torka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, 11. nadstr., telefon št. 32-84. — V torek od 8. zjutraj do srede do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica.1, Pleteršnikova 13, I. nadstr., telefon 47-64. 1. Novo stanovsko društvo. Na Štefanovo, 26. t. m., bo ob 10. v restavraciji pri »Slamiču« ustanovitev strokovnega društva diplomiranih zdravstvenih pomočnikov. To bo naše najmanjše društvo, zakaj zdravstvenih pomočnikov je zaenkrat pri nas le še deset, število pa bo v teku časa naraslo. Selc dve generaciji sta dovršili strokovne šole v Beogi'adu in Zagrebu. Taka šola traja 18 mesecev in je za predizobrazbo potrebnih 6 razredov gimnazije. 1. Zglasitev za nabor in vojaški vpis. Po razglasu mestnega poglavarstva se morajo januarja meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1, vsi mladeniči, rojeni 1. 1920*, in starejši, ki pridejo spomladi k rednemu naboru, prav tako pa tudi mladeniči, rojeni v 1. 1922., ki se vpišejo v vojaško razvidnico. Zglasiti se morajo tudi starejši obvezniki, ki imajo vojaški razpored, pa niso več sposobni za vojaško službo. Pregledani bodo ob rednem naboru. CfublfansRo gledališče DRAMA, Sobota, 23. dec.: »Velika skuš-njiava«. Ljudska predstava, izven. Znižane cene. — Nedelja, 24. dec. ob 15.: »Petrčko-ve poslednje sanje«. Mladinska predstava. — Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene. — Torek, 26. dec. ob 15.: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven Znižane cene. Ob 20.: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene. OPERA. Sobota, 23. dec.: »Nižava«. Red B. — Nedelja, Zaprto. — Ponedeljek, 25. dec. ob 15.: »Glumač Matere božje«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Sabska kraljica«. Gostovanje J. Gostiča. Izven. Znižane cene. — Torek, 26. dec. ob 15.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Fi-garova svatba«. Izven. Znižane cene. B 1 O S K O P I Kino Union: Edvard Vil. in njegova doba. Kino Matica: Gospa Judita. Kino Sloga: Patrulja smrti. DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoezvja ded., Mestni trg 4: mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. IVAN GAMBERGER umetno in stavbno steklarstvo, okvirjenje slik LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18 Vsak jMuriutik jm i\uU\