Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani










Gebr. Benziger, Einsiedeln

O Marija, brez greha spočeta, prosi za nas,
ki k tebi pribežimo.

100 dni odpustka vsakrat. Pij IX., 9. jan. 1852.

za vse dni meseca maja,

z dodatkom

navadnih molitev, devetdnevniee, tridnevniee,

in

nekterih pesmi.

Poslovenil, predelal, pomnožil

P. Hrisogon M. 1

Po dovoljenji viših.

Celovec, 1881.

Natisnila tiskarna družbe sv. M obora.

Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.

-i (\  O '?, tj

X U c u v i

Opazka.

Da je sv. Dominik začetnik svetemu rožnemu vencu,
Ijo pač že vsakemu znano. Upeljal pa je to lepo molitev
zato, ker so bili tedaj silno žalostni im brezbožni časi.
Potemtakem je sv. rožni venec molitev sile; in ker
nihče ni brez kake stiske, bo tudi vsakemu še zdaj ko¬
ristna, če jo le prav moli, to je, premišljevaje. Kdor
tedaj molitev sv. rožnega venca premišljevaje opravlja,
nebeške blagre iž njega zajema.

Knjižica je rabna vsaki, zlasti majuikovi pobožnosti,
bodi očitni ali domači, ker ima tvarino po dnevih po¬
razdeljeno.

Namen knjižici je, lepoto sv. rožnega venca pokazati,
in verne pridobiti, da bi se ga bolj goreče poprijeli, ter
si matere božje blagoslov zagotovili. Da se Marijna čast
in slava širi, v to naj skromno delce pripomore.

H.

I.

sv. rožnega venca.

I. dan.

Zakaj imamo Marijo častiti.

Gospod, je položil vsa boga¬
stva svojih milosti v moje
roke, da tiste, ki me ljubijo
bogatim. Preg. 8.

Ce Marijo častimo, je Bogu to češ-
čenje silno dopadljivo. Bogu je to tako
prav in tako po volji, če Marijo slavimo, kakor
če njega samega slavimo. „Mater častiti —
pravi sv. Jeronim — se pravi tudi njenega sina
častiti; zakaj hvala ki jo Mariji dajemo, se
obrača tudi na slavo, njenega sina“.

Mi vemo, kako zelo se dober otrok veseli,
keder sliši, da mu hvalijo njegove stariše. Kaj
pa ni Jezus Kristus, jedinorojeni sin Boga
očeta ? kaj ni on najboljši med vsemi sinovi ?
Kako zelo se mora on pač veseliti, če vidi, da
njegovo mater častimo! če Marijo slavimo,

1 *

4

si delamo  najkrajši  pot  do njegovega bož¬
jega, milosti polnega serca.

Sv. pismo  nam veleva (ps. 150), da Boga
v njegovih svetnikih hvalimo. Sv. pismo nam
pravi: Spoštuj očeta in mater! Tedaj imamo
tudi Marijo častiti, ker nam je več ko po-
zemeljska mati, ker je kraljica vseh svet¬
nikov.

Svetniki in cerkveni učeniki
noter do apostolskih časov nas kličejo kakor
iz enih ust, da Marijo, preblaženo devico, ča¬
stimo. Spisi, ktere imamo še od njih, nam pri¬
čajo, da so ljudje Marijo častili skozi vsa
stoletja. Sv. Bernard, navdušeni slavitelj ne¬
beške gospe, govori takorekoč v imenu vseh,
ko pravi: „ Dajte Marijo častiti; častite jo ze
vso nežnostjo svojega serca, z vso močjo svoje
duše ze vso gorečnostjo svojega čutenja. Tako
je volja božja, Boga, ki nam vse milosti deli
po Marijinih rokah 1 h

Da Marijo častimo, nas morajo nagibati tudi
še njene prednosti,  nje lepe lastnosti in
čednosti, če jih le malo pogledamo. Marija je
bila od vsemogočnega Boga ustvarjena in olep¬
šana, da bi bila vredna mati njegovega,
t. j. božjega  sina. S tem je že vse povedano.
Zakaj to je njena prednost, v tem je nebeška
njena posebnost, da Marija ima vse popolnosti
in čednosti, dušne in telesne in sicer v toliki
meri, kakor jih še nigdar noben Človek na
svetu ni imel, in jih imeti ni mogel. Bog je
kazal na nji svojo najvišjo umetnost. Zatorej

5

jo hvali sv. duh, daje  lepa kakor mesec, iz¬
voljena kakor sonce, vsa čista in brez madeža.

Ce jo že sv. duh tako časti, ali jo pa mi
ne bomo? ali bomo njeno čast le od daleč
gledali? Ne. Saj je naša kraljica  mi pa smo
njeno ljudstvo;  saj je naša ljuba mati,  mi
pa njeni otroci. Vse,  kar ima, je nam na¬
menila. Zatorej pojdimo k nji, in veseli bodimo,
da imamo tako  gospo. „Častite jo, slavite
jo — zakaj velika je naša kraljica!“

Da Marijo častimo, to je nam velika
sreča.  „Blager mu,“ lahko rečemo s sv. pis¬
mom, „blager, ki je v tvoji službi, in ki dela
blizu tebe!“ Kaj ne, kako se čutiš po čisla¬
nega  in odlikovanega, če smeš stopiti pred
visoko osebo, biti blizu nje, in ž njo opra¬
viti imeti? Ali priprosti človek ni takorekoč
srečen,  če se zelo imeniten gospod do njega
poniža, če ga pozdravi, in mu lepo besedo
privoši? Kaj pa so najslavnejši in najmogoč¬
nejši ljudje proti Mariji, kraljici nebeški? Ali
ni to velika, največi  sreča, da smemo bli¬
žati se največi kraljici? da smemo ž njo go¬
voriti, kolikorkrat hočemo? da ji smemo ska-
zovati svoje češčenje, svojo hvaležnost in lju¬
bezen mi priprosti, nevredni, grešni ljudje?
Ali ni to velika sreča in milost za nas, če
se kraljica vseli kraljic poniža, da od nas spre¬
jema tudi najmanjši znamenja časti? da ne
zameta nobenega delca od nas ? da ga celo
prijazno in hvaležno sprejme? Ce je res, da
je največi žlahtnik in plemenitaš, kdor je v

6

Kristusovi službi •— in da je to res, nam za-
terjuje žlahtna devica in mučenica sv. Agata;
če je res, da Bogu služiti se pravi kraljevati
— in da je to res nam pričajo vsi svetniki:
potemtakem je očitno, da za božjo službo
ni  č a s t i 11 j i v e j š e službe, kakor je služba
Marijina, kakor je pravo češčenje matere božje.

Potem na svetu tudi službe ni, da bi bila
tolikanj koristna.  Ko bi hteli to dokazati,
našteti bi bilo treba vse milosti,  ktere je
Marija svojim zvestim služabnikom na duši
in na telesu izprosila — to pa je nemogoče,
toliko jih je. Po vsi pravici smemo reči, da
ko bi hteli. in mogli vse popisati, karkoli je
Marijna dobrota in milostivost že dobrega sto¬
rila, da bi napisali tolike bukve, kterih bi
celi svet ne obsegel. Le pomisli, koliko jezer
je romarskih cerkvi  Mari na čast, ko¬
liko sto in sto je božjih potov  na svetu.
Vse te Marijne cerkve, in kapelice, vse te
božje poti so živa priča, so stoletja dolga ve¬
riga samih dobrot in milosti, ktere je Marija
svojim zvestim častivcem delila. Vsaki praz¬
nik,  ki ga cerkev materi nebeški na čast
obhaja, ima svojo zgodovino, to se pravi,
da ima veliko čudežnih dogodeb in uzrokov,
ki kažejo zakaj je bil upeljan. Vsako ime,
vsaki naslov, vsaka hvala, ktero ji dajemo v
lavretanskih litanijah,  nas spominja
posebnih milosti, kterih je polna, nas spominja
posebnih zakladov, ktere le ona ima, ktere
vsakemu ponuja in da, kdorkoli se ji z otroškim

7

zaupanjem bliža. Kakor pravi sv Janez ev.
o nebeškem očetu, (da bi nam zaupanje in
serčnost obudil) „saj nam je dal svojega jedi-
nega sina,  (najdražje in najljubše, kar je
imel), kako bi nam ž njim vsega ne bil dal?"
to se pravi: terdnega zaupanja, da bomo vse
dobili, kar nam je treba, — ravno tako smemo
tudi mi reči o Mariji: saj nam je dala svo¬
jega sina,  saj ga je radovoljno za nas da¬
rovala,  ga nam prepustila, da nas je greš¬
nike s svojo smertjo odkupil in rešil: kako
bi nam ž njim vsega ne bila dala? to se
pravi: vsega svojega serca, vso svojo rado-
voijnost nam pomoči, in pa terdno zaupanje,
da smemo se k nji zateči, ter jo prositi kakor
svojo mater. Res, nikomer od Marije besede
sv. pisma lepše ne stoje: „Kdor časti svojo
mater, je primerjati človeku, ki najde zaklad 1 '.
Pač res, Marija je naš nebeški zaklad. „Ma¬
rij a 11  pravi sv. Avguštin, „pomore svojim slu¬
žabnikom do popolnosti, ko na svetu žive,
jim prinese pomoč o njih smertni. uri, in na¬
posled jih pelje v večno slavo".

Ceščenje matere božje je imeniten po-
moček, da se rešimo;  morda potreben pri¬
pomoček, da se zveličamo. — To je že res,
da Bog nam ni zažugal, da bomo pogubljeni,
če Marije ne častimo; on nam bo pač tudi
tiste milosti dal, kterih je treba, da se zve¬
ličamo. Ali naša nezvestoba — kdo tega ne
ve in ne čuti je tolika, in naša vnemernost in
lenoba je tolika, da mi več potrebujemo,.

8

kakor nam prav za prav gre. Nam je treba
še poverhu kakšne milosti, in ravno to
pomnoženje milosti dobimo najbolj gotovo pri
Mariji naši nebeški materi. — Svetniki nam
radi kažejo Marijo, kako je delivka vseh mi¬
losti božjih. Ker je Marija mati velike in pre¬
svete božje družine, zatorej teko vse milosti
iz njenih rok. „Lejte, bratje moji , 11  govori
sv. Bernard, „kako živo po volji božji mora
biti naše Marijno češčenje, ker je polna vsega
dobrega, in sicer tako, da če imamo kako
milost vere ali upanja ali pa kako drugo čed¬
nost, da nam je ta milost prav gotovo pri¬
tekla iz prepolnosti one milosti, ki je v Ma¬
riji. Ugasni zvezdo, sonce, ki svet razsvet¬
ljuje, in kakšen bo dan? Marija pa je morska
zvezda, in kjer ona ne sveti, tudi nas temota
zagrinja 11 . Cerkveni učeniki pravijo, da lju¬
bezen in češčenje Marijino je skoraj gotovo
znamenje večnega zveličanja. Marija sme po
pravici reči s sv. pismom: „Kdor mene najde,
najde življenje in dobi zveličanje od gospoda 11 .

Kako terdega serca in kako nespa¬
metne misli bi bil, o Marija, ko bi ne
poslušal take matere glasu kakor si ti!
Ce revež sili k vratam bogatina, če bolnik
zdihuje po zdravniku, če se vsaki siro-
nak tjakaj obrača, kjer bije usmiljeno
serce: kam, o Marija, kam naj se pa jaz
obernem, če ne k tebi, keder me slabosti,

9

težave, nadloge teže? Jaz hočem biti
tvoj dobri otrok, te hočem častiti ko
dober otrok, ti pa boš pokazala, da si
moja dobra mati..

Sv. Filip Nerij je Marijo posebno častil.
Otrok in odraščen ni opustil nobenega dne,
da bi je ne bil počastil ali s kakim dobrim
delom, ali s kako pobožno vajo, ali pa vsaj s
kakim izdihljejem. Ni ji djal drugače ko ,,moja
draga mati", ,,moja ljuba varhinja‘ ; , „moje ve¬
selje". Pa res, če je govoril o nji, se mu je
lice kar svetilo od veselja; in kdor ga je po¬
slušal, je tudi sam čutil gorečnost v sebi. Naj
se je pomenkoval ali pridigal ali svaril, vselej
je znal uplesti Marijno sveto ime, vselej je s
kako besedo pohvalil milo in mogočno mater
božjo. Obupujoče grešnike je zavračal k nje¬
nemu sercu, ki je pribežališče grešnikov. En¬
krat je bil tacega dušnega reveža spreobernil
že s tem, da ga je prosil, naj izmoli vsaj mo¬
litev: „češčena kraljica". Marija, predobrot-
Ijiva mati nebeška, pa Filipa svojega služab¬
nika, tudi nikakor ni prezirala, ampak mu
službo obilno povernila. Z milostmi in duhov¬
nimi dobrotami ga je skoraj obsipala, in nekoč
se mu je bila celo tudi prikazala. Najdražji
milost pa, ki jo je sv. Filip N. dobil od Ma¬
rije, je ta, da je dosegel stopinjo svetosti, po
kteri je človek zagotovljen, da bo zveličan.

Stori tudi ti namen, da se hočeš v vsaki brh¬
kosti k Mariji za pomoč oberuiti.

10

2. dan.

I. Kako je treba Marijo častiti.

Prizadeni si, da mater go¬
spodovo v vsem kakor dober
otrok posnemaš. Sv. Bonav.

„ Dragi moji bratje, 4  govori sv. Jeronim
„ljubite jo, ktero častite, in častite jo, ktero
ljubite. Ljubite in častite jo pa v resnici, 6e
iz serca  želite, da bi bili tisti podobni,
kteri hvalo dajete 4 . — To je edini pomoček,
ki stori, da je naše Marijino češčenje resnično
in milosti polno.

Mi prihajemo k Mariji, pa vidimo, da ona
je prečista  devica. Kako jo pa moremo
ljubiti, če sami nismo čisti greha, če greha
ne studimo, ampak ga še ljubimo? In kako
nas more ona ljubiti, če nad nami druzega
ne vidi ko greh? Ce torej hočemo, da nas
bo ona ljubila, moramo tudi mi greh sov¬
ražiti.

To je pa res, da nihče izmed nas se ne
more ponesti, kakor bi bil brez greha. V si smo
podučeni, da vsaki dan kličemo k nebeškemu
očetu: „odpusti nam naše dolge 4 , in k ma¬
teri božji zdihujemo: „prosi za nas grešnike,
zdaj in na našo smertno uro 4 .

Dobro, najboljši je, če more človek brez
greha pred Marijo stopiti. Dobro je to, zahte¬
vati pa tega nihče ne more. Vender pa se

11

zahteva, in potrebno je, da človek prednjo
stopi s takim  sercem, ki greli studi in so¬
vraži in obžaluje. Kajti drugo  je, če pade
kristjan iz slabosti in kerhkosti, in spet drugo
je, če rad  pada in rad v grešni gnjusobi leži.
Razloček je med človekom, ki rad nosi ve¬
rige satanove, in pa med človekom, ki se jih
brani.

Varovati seje smertnega greha.
Smertni greh je prostovoljno  in zavedno
prestopanje velikih božjih zapovedi, je zasra¬
movanje in zaničevanje božje, je gerda ne¬
zvestoba in oerna nehvaležnost do Boga, je
novo križanje sina božjega, je terganje tiste
vezi, ki človeka z Bogom sklepa, je peklen¬
ska služba, je prijateljstvo s peklensko kačo.
— Kako more tedaj človek, ki smertni greh
ljubi, Marijin prijatelj  biti? Kako more
biti služabnik tiste, ki je djala, da je dekla
gospodova?  Kako more suženj  satanov
biti vredni častivec  Marijin? Kako more
nečisto  oko ozirati se na prečisto devico?
Kako morejo hudobna usta. polna gnjusobe
in sovraštva, izgovarjati Marije presveto ime?
Kako more človek sklepati roke, ki jih ima
polne tatvine, krivice in nepoštenja ? kako jih
more povzdigati k Mariji, ki je „zercalo, po¬
doba pravice 1 ' ? človek v smertnem grehu je
strašno malo prijeten Mariji, še manj pa Bogu.

Dobro je, da veliko molimo na čast
materi božji,  da stopamo v njene bratov¬
ščine, da pogostoma obiskujemo njena svetišča,

12

da njene podobe in svetine pri sebi nosimo.
Vse to je prav; če pa še nadalje hude strasti
in grešne navade v sebi rediš, če nevarnih
zvez in gerdih znanji ne opustiš, če ti bliž-
nega napadati, čemiti, opravljati, obrekovati
ne prenehaš; če bližnjega, kjer moreš ukaniš
in prevariš in mu škodo storiš — to tudi
Mariji prijeten biti ne moreš, in najsi tudi
celo košaro njenih podobic seboj nosiš: v
grehih živeti, pa Marijin častivec biti, ni dru-
zega, kakor ji neprenehoma prebadati serce,
iz njene ljubezni se norčevati, in njene ve¬
like za nas preterpljene bolečine zasramovati.
Tako češčenje in pa tisto, ko bi bili rabeljni
djali žalostni materi božji pod križem stoječi:
„češčena, pozdravljena bodi, Marija"!

Varovati se je tudi majhnega
greha.  Mali grehi duše preč ne umore,
vender pa store, da duša nevarno zboli,  in
da lahko dušna smert nastopi. Mali greh nas
ne loči  popolnoma od Boga, pač pa ohladi
in oslabi prijateljstvo božje do nas. Mali greh
duše sicer ne razdene in posvečujoče milosti
ne uniči, jo pa omadeža, onesnaži. Marsiktera
nesreča na zemlji je huda, silno huda, in
vender je mali greh še hujši od nje, še hujši
ko največi nesreča. Pravi služabnik Marijin
se bo ogibal tudi malih grehov, se jih bo bal
in jih bo studil.

Zavednih in prostovoljnih malih grehov
se more vsagdo varovati z božjo pomočjo, to
je, s pomočjo milosti božje. Grehi ali pregreški

33

iz slabosti, iz prenaglenosti, vnemernosti se
ne dajo tako hitro odpraviti; ako pa nad
sabo verno bdiš, ako čuješ nad svojim sercem,
ako se boriš s svojimi hudimijnagnenji, tedaj
boš pregreške vsaj zmanjšal. Če bomo pridno
in pobožno gledali v zercalo JVIarijne pravič¬
nosti, v njeno svetlobo in svetost in ljubezen,
potem pač ne bomo vnemerni, tudi pri naj¬
manjšem grešnem madežu ne, ampak si bomo
vse prizadeli, boj z grehom dobro bojevati,
in večno krono doseči.

Marija, vsa čista in brez madeža,
mati naj svetejšega, ne odganjaj me od
sebe, z grebi ognjušenega siromaka. Nav¬
daj me z željami svojega prečistega serca,
da svojo revo zmeraj bolj spoznavam, da
svoje grebe obžalujem, da ničeser na
svetu bolj ne studim in ne čertim, ni¬
česer se bolj ne ogibljem ko greha, največi
nesreče.

Skoraj ni mogoče dorazumeti, koliko do¬
brega je storilo pravo Marijno češčenje v bra¬
tovščini, ki se ji pravi: ^presvetega, neoma-
dežanega Marijnega serca za spreobernenje greš¬
nikov 11 . Začela se je leta 1836 v Parizu, pa
se je tako hitro razširjala, kakor nobena druga
ne. O francoskem prevratu, to je, ko so hu¬
dobneži božje in človeške naredbe prevračali,
je bila katoliška cerkev silno razdjana. Veliko

14

bratovščin ali pobožnih družeb, v kterih se
je Marija častila, je bilo ali zanemarjenih, ali
pa prepovedanih, ali pa zatertih. Kaj je bil
temu nasledek? Nasledek je bil ta, da so
ljudje na svojo najboljši mater Marijo poza¬
bili. Kjer pa Marije ne časte, tam je zastonj
iskati pravega kerščanskega življenja. V Pa¬
rizu je bila pa duhovnija, „naše ljube gospe
od zmag'- 1  imenovana. V tem razujzdanem m estu
je bila rečena duhovnija najneverniši. Gospod
župnik, Deženet, je vse storil, ljudi na boljši
misli pripeljati, pa ni mogel nič opraviti; nje¬
gova cerkev je bila zmeraj prazna. Ko pa na
praznik sv. Frančiška Ksaverija sveto mašo
služi na altarju matere božje, meni, da čuje
glas, ki mu pravi: „Posveti svojo duhovnijo
neomadežanemu sercu Marijnemo, in boljši bo 4 *'.
Misli in misli, in nazadnje mu pride na misel,
v svoji duhovniji Marijno družbo ustanoviti,
in ob nedeljah popoldne pobožnost opravljati
na čast Marijnemu sercu. Z dovoljenjem svo¬
jega nadškofa izpelje ta sklep. O takih po¬
božnostih so molili za spreobernenje grešnikov,
pa tudi za dušne in telesne potrebe. S perva
jih je bilo kaj malo, poznej jih je pa zmeraj več
prihajalo, in v kratkem je bila velika pre¬
mena v tej duhovniji: službo božjo so radi
obiskovali, svete zakramente pogosto preje¬
mali, sploh vse je bilo boljše. — Iz tega
se vidi, kako je neomadežno spočeta de¬
vica glavo sterla kači nevere in malomar¬
nosti.

15

Stori sklep, ki ga večkrat ponovi, da češ iz
ljubezni do Marije ta in ta pregrešek zatirati.

3. dan.

II. Kako je treba Marijo častiti.

Prizadeni si, da mater go¬
spodovo v vsem kakor dober
otrok posnemaš, kolikor mo¬
reš: potlej bo tudi ona tvoja
dobra mati. Sv. Bon.

Ako bodemo res sovražili vsaki greh., kakor
ga je Marija sovražila; ako se bodemo prepri¬
čali, kolika škoda in kolika nesreča daje greh,
potem ne bomo skušali samim  greha se va¬
rovati, greha se znebiti, ampak si bomo tudi
prizadevali, še druge  te nesreče obvarovati,
ter jih bomo greha oslobojevali, kjer bo mo¬
goče, zakaj tako dela goreči služabnik
Marijin.

Marija je bila polna take gorečnosti, ino
vse njeno življenje bilo je takorekoč ena sama
želja, namreč želja, da bi bila še druge ljudi
o var o vala dušne pogube. Njena molitev v sa¬
motnem Nazaretu, njena dela in opravila,
njene stiske in težave, njeno terpljenje z od¬
rešenikom, v templu in na Golgati, in zdaj
njene prošnje v nebesih pred stolom svojega
sina: je-li htela ze vsem tem kaj druzega ko
čast božjo in rešenje duš? Kdor se tedaj

16

marljivo nad njenim gorečim sercem zgle¬
duje in jo posnema, ta bo greh tudi nad dru¬
gimi  obžaloval, tega bo skerbelo večno rešenje
ali pogubljenje svojega bližnjega.

Zares, to je največi čast, ki jo moremo
skazati Mariji in nje božjemu sinu, keder polni
dušne gorečnosti grešne in slabotne ljudi vo¬
dimo k Jezusu, njenemu otroku. Marija do¬
biva na ta način tudi novih otrok, novih slu¬
žabnikov, ki jo časte v duhu in resnici. Mi
storimo, da se časti Jezusovo ime, ž njegovim
se pa tudi Marijno ime poveličuje. Je-li mo¬
goče, da Marijo ljubimo, če smo pa ob enem
malomarni in brezskerbni, da-li jo drugi tudi
ljubijo in časte ? Ce smo tako vnemerni, potem
je gotovo, da tudi  mi  ne  ljubimo Marije.

Ako se ozremo okoli nas, ali po širokem
svetu, ter vidimo, koliko je ljudi, ki imajo
povsem druge bogove, le Jezusa ne; ki imajo
vsakoršnp ljubezen, le ne Marijne: če to vi¬
dimo, ali nas ne bode žalost obišla? Koliko
milijonov jih še živi v temotah greha, v smert-
nih sencah najostudnejši malikovanja! — Ve¬
liko jih je, ki sicer Kristusa poznajo, pa ne
prav,  in ki njegove matere tudi ne časte. Pre¬
mnogo jih je tudi, ki vero Kristusovo d o b r o p o-
znajo,  pa ne žive po nji, ki žive prav ko ne¬
verniki, ki Boga ne poznajo. Mnogo jih je, ki so
slabiv veri,  ki so torej v hudih nevarnostih
zapeljanim biti, in tako nedolžnost in mir serca
izgubiti. Silno veliko jih je, ki derve iz pre¬
grehe v drugo,  ki se živinijo v nesramnostih

17

in nečistih slastih, ki lete v strašno brezno,
in ki so na vekomaj izgubljeni, če jih mila
božja roka ne ustavi.

Pomislimo dalje, kteri so nasledki  to¬
like pregešnosti, in kakšen je sad greha. Ni
jih prešteti vsakoverstnih bolnikov, nesrečnih
siromakov, nadložnih in terpeoih, ki nosijo
in zdihujejo pod teškim jarmom sile in stiske
in uboštva. Ni jih prešteti, ki se bore  na
smertni postelji, ki trepetajo in se branijo
poterkati na vrata večnosti, in pogledati, kaj
je onkraj groba. Srečen je še, kdor pride v
v čistivni ogenj; in koliko je spet tukaj ubogih
duš, ki milo prosijo hladila, kapljice usmi¬
ljenja. Vidiš li, kako veliko in prostrano je
polje, kjer delaj tvoja gorečnost? Tukaj si daj
opraviti, tukaj reševaj duše, ki so žive, in ki
so ločene. S takim delanjem boš posnemal
ljubezni goreče serce Marijno, zakaj s takim
ravnanjem si pridobiš njeno prijaznost. O, ko
bi naše serce le malo toplejši utripalo za bliž¬
njega, koliko prilik bi se poslužili, da ga ova-
rujemo greha, in iz njega rešimo! Ce pa greha in
grešne priložnosti ne moremo odverniti ne s po¬
veljem, ne s prepovedjo, ne s strahovanjem, nam
vender še zmeraj ostane molitev.  Z molitvami
in prošnjami veliko premoremo, daleč segamo,
čez dežele in morja, v najdaljši kraje zamur-
cev, in potem v globočine vic. Saj moliti ni
tako teško, z molitvo se veliko dobrega stori,
molitev je bogastvo, in iz tega bogastva lahko
vsaki dan veliko pa obilne miloščine podelimo,

2

18

in s to miloščino si milost kupujemo pri oj-
strem sodniku, ter si zalivalo dobivamo pri
materi usmiljenja.

Kako bi te mogel ljubiti, o Marija,
pa ne zmeniti se za revo ubozih greš¬
nikov, siromakov, zavoljo kterih je bilo
tvoje nedolžno serce s sedmerim mečem
prebodeno! Saj kličem vsaki dan k tebi,
ter prosim zanje in zase, rekoč: prosi
za nas grešnike! Zadobi mi zmeraj ži-
vejši vero, zmeraj močnejši gorečnost, da
se greha ne le sam ogibljem, ampak si
tudi prizadenem, od drugih ga zavračati,
odganjati in za grešnike moliti.

Bratovščina Marijnega serca ni bila samo
imenitna za duhovnijo „naše ljube gospe od
zmag a  v Parizu, ampak tudi za celi svet. Zdaj
je že upeljana v 17.0C0 drugih cerkvah po
vsem katoliškem svetu. Deženetova družbica
je bila kakor gorčično zerno, ki se je razraš¬
čalo v košato drevo. Pod drevesom te Ma¬
rij ne bratovščine se je veliko miljonov krist¬
janov učilo, kako je častiti materno serce Ma-
rijno, in kako mn je služiti. Če to neomade-
žano serce pridno premišljujemo, je vsaki dan
častimo, kaj ne bo tudi v našem sercu želja
se unela, da bi bilo tudi naše serce čisto in
daleč proč od greha ? In če radi molimo za
spreobernenje grešnikov, kaj ne bomo dobrote

19

sveta zmeraj bolj zaničevali, nasproti pa zmeraj
bolj čislali, kar je edino potrebno, milosti božje
in njegove prijaznosti? Kaj ne bomo zmeraj
bolj rasli v pravi ljubezni do bližnjega, če
bomo prelepo to delo duhovnega usmiljenja
opravljali? — Marija je pa tudi pokazala, kako
prijetno ji je tako češčenje. Molitev teh bratov¬
ščin Marijnega serca je takoj sperva čudeže
delala, in jih še dela, kakor se je prepričati
v njeni cerkvi v Parizu, v kteri so vse stene
pokrite s hvaležnimi spominki, in kakor je
slišati v bratovskih družbah, kjer se uslišane
molitve oznanjajo.

Danes stori bližnjemu kako dobro delo duš¬
nega usmiljenja.

4. dan.

111. Kako je treba Marijo častiti.

Prizadeni si, da mater gospo¬
dovo v vsem kakor dober otrok
nasleduješ, kolikor moreš: po¬
tlej bo tudi ona tebi dobra
mati, ti bo ko svojemu otroku
pomagala, in ti vse izprosila,
karkoli boš po njenih proš¬
njah v svoje zveličanje želel
naposled pa srečno večnost.

Sv. Bon.

Pravi služabnik Marijin ima vanjo tudi
pravveliko zaupanje.  — Izmed najvecih

2 *

20

častivcev Marijnih, kolikor jih je dozdaj bilo,
je sveti Bernard. Ali njegovo serce je bilo
pa tudi tako polno goreče ljubezni in detin-
skega zaupanja v Marijo, da je ognjenost lju¬
bezni njegove že miljone drugih užgala. Kdo
ne pozna njegove priserčno zaupne molitve:
„ Spomni se, o dobrotljiva devica Marija, da
še nigdar ni bilo slišati, da bi bil zapuščen,
ki je k tebi pribežal 1 *. To molitev molijo edaj
vsi kristjani za njim, in si poživljajo ž njo
svoje zaupanje. Nepreštevno jih je, ki jo molijo
iz lastnega prepričanja, ker so moč te molitve
sami iskusili v nadlogah in stiskah; pa če
tudi niso vselej zadobili, česer so prosili, do¬
bili so vender to, kar je bilo zanje najbolj
prav, namreč da so križe ložje nosili, in nig¬
dar zapuščeni bili.

Cernu pa zaupamo  v Marijo? Uzrok
temu je v Marij ni dvojni časti. Vanjo mi za¬
upamo, ker je mati božja,  zakaj taka mati
vse premore; vanjo pa tudi zaupamo, ker je
naša mati, ker si dela skerbi za vsacega iz¬
med nas, in ker jo to najbolj veseli, če more
komu pomoči. — Odverzimo tedaj vsako ne-
zaupnost od sebe, zakaj če ne zaupamo vanjo,
kaj delamo ? žalimo jo! Kdor upa, temu je
vse obljubljeno; upajmo tedaj, da prejmemo
vse po Mariji. Bodimo v tem kakor otroci.
Otrok, če se boji, če vidi nevarnost, kam gre?
k materi steče! Na maternem sercu misli da
je varen; in če se očetove kazni boji, in ni
drugače, da jo mora čutiti, jo veliko poprej

21

preterpi in pozabi, če se matere derži. V vseh
svojih malih in detečjih zadevah, v svojih
britkostih in veseljih je le mati,  na ktero
se obrača, le ona je, kteri zaupa, le o ma¬
teri  misli, da ona ve, kaj mu je in kaj bi
rad. Kaj ni tako? Vidiš, to je Bog tako na¬
redil, zato da slabo in nemožno dete ni brez
pomoči in podpore, da je vez med materjo
pa med otrokom zmerom terdnejši. — Če je
Bog materi že tako naravo dal, da skoraj
ni srečna brez skerbi, če ima že pozemska
mati toliko ljubezen, če tudi je polna samo-
pridnosti in nepopolnosti: kaj praviš kakšno
ljubezen mora imeti še le Marija, zdaj v
nebesih, če je bila že na zemlji polna milosti,
če je bilo že takrat njeno serce brez najmanjši
samopridnosti in nepopolnosti! Marijna lju¬
bezen je veči, ko ljubezen vseh nebeških stvari,
samo Bog jo presega.

Ker ima tedaj Bog veči ljubezen ko Ma¬
rija, zatorej je očitno, da nas Bog tudi bolj
ljubi ko ona, saj je sam rekel: „ko bi mogla
tudi mati pozabiti svojega jedinega otroka,
te vender jaz ne bom pozabil, kajti glej, v
svoje roke sem te zapisal 14 . — »Potemtakem,
morda porečeš, mi pa Marijna ljubezen ni
dosti potrebna 44 . Ke tako, kristjan, ne; pa še zelo
ti je potrebna. Bog ima pervio rad, da se k Ma¬
riji zatekamo, in jo pomoči prosimo, ker ima
tudi rad, da Marijo častimo. Drugič bi moral pa
Bog, ker je sama neskončna pravica , pogostoma
nas, ukljub svoji ljubezni, od sebe odverniti,

22

ko bi mi, grešniki, predenj stopili. Keder nas
pa Marija k njemu popelja, tedaj pa njeno
zasluženje in njena svetost takorekoč pokriva
našo pregrešnost. Marija ni zastonj preter-
pela največih bolečin, dasi je bila najnedol-
žniši: nabirati in služiti si je morala zakla¬
dov, da jili more zdaj deliti svojim otrokom.
Ce nam morejo že drugi svetniki, s kterimi
smo v zvezi in prijatelji, od preobilnosti svo¬
jega zasluženja kaj podeliti, če nas morejo
torej pred najsvetejšim sodnikom priporočati
in za nas prositi: kakšna bo še le Marijna
moč in priprošnja, ki je postavljena nad naj-
veči svetnike! Marijna želja pri Bogu več
velja, ko prošnja vseh nebeščanov.

Naše zaupanje v mater usmiljenja bodi
zatorej brez meje.  Nigdar ne hodimo pred¬
njo, kakor bi hteli samo poskušati, je li nam
bo res pomogla. Ne, to je nezaupnost, proč
ž njo. Marija gotovo pomore, če ne tako,
kakor želimo, pa vender gotovo tako, kakor
je nam koristno.

Dobra moja mati, Marija, nečem, da
bi nate ne zaupal. V vsaki stiski čem
k tebi se zateči z otroškim zaupanjem;
zlasti pa še, keder pojde za zveličanje
nevmerjočih duš. In s podvojenim za¬
upanjem naj k tebi pribežim, keder me
ne bo priganjala stiska, ampak ljubezen
in usmiljenje do drugih.

Zveličana Armela je z največi zaupnostjo
in ljubeznijo k presveti devici se zatekala,,
kederkoli je ktela grešnikom usmiljenja pro¬
siti. „Imela sem,“ pripoveduje ona sama, „ toliko
zaupanja v Marijo, in ji priporočala nesrečne
duše, ki so v grehih živele, tako ljubeznjivo
in tako živo, da se mi je zdelo, da se raje in
zaupnejše obračam k nji, kakor pa k njenemu
božjemu sinu. Jaz si nisem upala v tej za¬
devi brez bojazni oberniti se na Jezusa; ali
njegove svete matere milosti prositi grešnikom,
tega pa nisem nigdar opustila. Videla sem,
da ona je delivka zakladov milosti, da ona
je mati Boga, kteremu je dajala življenje. In
tako sem jo še sto in sto reči prosila glede
grešnikov, da naj se milostivo nanje ozira,
jim sprosi odpuščenjc in usmiljenje, ker so
njeni otroci. Prosila sem jo, naj stori, da bo
nje božji sin ljubljen od vseh stvari, in da
mu bodo vsi ljudje služili. Serce me je bo¬
lelo, ko sem videla, kako se Bog žali; če sem
pa tako molila, mi je odleglo. Upala sem, da
Marija bo usmiljenje imela s slepoto ljudi, da
jim bo milosti zadobila, s kterimi se bodo iz
sužnosti greha rešili 4 '. Molitev in prošnje zve¬
ličane Armele niso bile zastonj, zakaj velikim
grešnikom je Marija spreobernenje in poholj-
šanje izprosila.

Skleni danes, da hočeš svoj9 zaupanjo v Ma¬
rijo večkrat ponoviti in poterditi, zlasti pa v skuš¬
njavah.

24

5. dati.

I. Kako Marijo častimo š njenim rožnim
vencem.

Jaz s g ni cvetica polja, lilija t
dolih, kakor lilija med terni,
tako je moja prijateljica med
hčerami. V. p. 2. 3.

Najnavadnejši način, kako Marijo častimo,
je rožni venec. Pa tudi ni med kristjani dru-
zega načina ali druge navade, ki bi se bila
med njimi tako udomačila, in tako se jim
priljubila, in jim toliko božjega blagoslova
dobila, in toliko telesnega blagra jim prinesla,
kakor ravno molitev sv. rožnega venca. Kaj
da rožni venec pomeni, to besede že same
povedo.

V litanijah imenuje sv. cerkev deviško
mater božjo: „skrivnostno rožo“. Čemu pa?
Kaj je p o d o b n e g a med Marijo in med rožo ?“
— Roža je kraljica cvetic, ker ima tako lepo
e rdečo barvo,  barvo ognja in barvo kervi,
pravo znamenje življenja. Kervava in ognjena
barva pomenita sv. ljubezen. Sv. ljubezen je
pa kakor ogenj, ki serce žge Bogu v dar,
Bogu na čast. Roža je kraljica cvetic, ker
tako lep duh daje,  ker diši prijetnejši ko
druge dišave. Lepi ta duh pa je po sv. pismu
podoba molitve, ki puhti iz človekovega serca
proti nebu, in serce božje razveseljuje. Kterega

25

človeka serce pa je bilo tako polno te mo-
litevne dišave, kakor Marijno? Marijno serce
je bilo kakor božji altar, na kterem je gorel
pa nigdar zgorel plamen ljubezni; njeno serce
je bilo kakor roža, kakor zlata posoda vse
svetosti, iz ktere se je neprenehoma vzdigal
prijetni duh molitve, in Bog ji je zato na
zemljo poslal vse polno milosti. Zato se Ma¬
rija imenuje „roža duhovna, t. j. duša, ki moli
neprenehoma 11 .

Kaj pa mi storimo, da imamo korist od
njene molitve? Z Marijno molitvo pa mi svojo
molitev podžigajmo,  ž njeno dobro^ mo-
litevjo pa mi svojo slabo sklepajmo. Če je
Marija blagodišeča roža molitve, moraš tudi
ti, kerščanska duša, taka roža biti. — Res je,
da naša molitev je zasluživna še le keder je
operta na zasluženje Kristusovo, vender pa jo
mora tudi Marija podpirati in popravljati, da
bode prijetna Bogu , zakaj le ona Marija izmed
vseh ljudi ima, kar mi drugi nimamo; ona ima:
svetost, milost, božjega duha, ki prav moliti
uči. Iz tega je nastala navada, da skoro nig¬
dar ne molimo gospodove molitve — brez
češčenemarije, — da nebi se obernili tudi na
„rožo duhovno 11 , ki nam je zgled v molitvi.
Iz tega prepričanja, iz te potrebe, da ima go¬
spodova molitev naslanjati se na češčenoma-
rijo, je izrasel sv. rožni venec. Rožni venec
je prelepa, veličastna rastlina: za korenino
ima ap. vero, spoznanje trojnega Boga, za
deblo  očenaš, ki je zerno vsake molitve, za

26

v e j i c e ima češčenemarije, zložene iz ange¬
lovega pozdravljenja in cerkvenega pristavka,
za cvet  in sad pa ima različne skrivnosti
iz življenja Jezusovega in Marijnega. Tote
skrivnosti in tota premišljevanja
skrivnosti so glavna stvar v rožnem vencu,
na ktero je treba še posebno paziti; zakaj
ravno te skrivnosti so tiste rože, iz kterih se
Mariji spleta rožni venec.

Marija, roža duhovna, je imela v svojem
življenji tri barve: belo, erdečo pa zlato. Bela
roža je njena devičnost in maternost, ki sta
ji delale skrivnostno veselje. Erdeča  roža
je njeno terpljenje s svojim sinom, ki ga je
prestajala in ž njim čutila. Zlata  roža je
njena slava, ktero je uživala na večer svo¬
jega življenja..

Iz življenja matere božje jemljemo tedaj
bele rože njenega veselja,  erdeče rože nje¬
nega t e r p 1 j e n j a; in zlate rože njene slave,
in iz teh rož ji potem vijemo veseli del, ža¬
lostni del, pa častitljivi del rožnega venca.
—• Milosti polne so nam pa te Marijne skriv¬
nosti le zato, ker so združene s križem,  iz
kterega nam pervotno, t. j. iz pervega vira
dohaja naše zveličanje. Po številu peterih svetih
ran, peterih studencev našega življenja, ima
tudi vsaki del petero odstavkov Marijnih skriv¬
nosti, tako da ima ves rožni venec 150 češcena-
marij, t. j. kolikor je Davidovih psalmov. Po Slo¬
venskem in še po nekodi, pridevajo še šesti odsta¬
vek za duše v vicah, kar je silno lepo in koristno.

27

Vselej mi bodi, o roža duhovna, Ma¬
rija najljubše opravilo, če te morem s
presvetim rožnim vencem počastiti. Za
povračilo si prosim pa j edino le to: mi¬
lost mi zadobi, da te zmeraj bolj po¬
snemam, in zmeraj bolj si prizadevam,
da kar v rožnem vencu govorim, tudi v
djanju izpolnujem.

Sv. Alfonz Idgori pripoveduje o veliki greš-
nici, da je nekoč stopila v cerkev, v kteri je
bila ravno pridiga o pobožnosti rožnega venca.
Pridigar je lepoto te molitve tako častil in
povzdigal, da si je ženska domu grede kupila
molek (t. j. rožni venec). Da bi se ji drugi
ne smejali, je molek skrivala, in nanj le sem
ter tje molila. S perva ga je molila brez po¬
božnosti, kakor pravimo, „tje v en dan“ ; po-
znej pa se ji je tako priljubil, da ga je mo¬
lila vsaki dan. Ta zvestoba je Mariji dopadla.
Marija, pribežališče grešnikov, se milo nanjo
ozre, ter ji izprosi milost, da nesrečnica tolik
strah zavoljo svojega pretečenega življenja ob¬
čuti, da se ji vest izbudi, in da nima pokoja
ne po noči ne po dnevi, dokler ne hiti k spo¬
vednici, in dokler se svojih grehov skesano
ne obtoži namestniku božjemu. Nato se verže
pred altar preblažene device, ter se ji pri-
serčno zahvaluje, da jo je rešila tolike nevar¬
nosti, da ji je povernila mir vesti in prijaz¬
nost božjo. Obljubi ji tudi, da ji hoče zanaprej

28

zvesto služiti in spokorno živeti. In res je
deržala besedo. Svoje premoženje razdelila je
ubogim ter samotno živela kakor prava spo-
korniea. Če so jo napadale pa nove in hujše
skušnjave, segla je po molek, ter molila rožni
venec, da so jo skušnjave popustile. Terdnemu
sklepu svojemu je do smerti zvesta ostala, in
svoje življenje prelepo sklenila, ker je na po¬
moč klicala mogočno ime Marijno.

Opravi tudi ti danes ali rožni venec ali vsaj
kako drugo molitev iz tega namena, da ti o smertni
uri zadobil milost, klicati presveto Marijno ime,
ščemer je sklenen popolni odpustek.

6. dan.

II. Kako Marijo častimo ž njenim rožnim
vencem.

Preden moliš, pripravi se,
in ne bodi kakor človek, ki
Boga skuša. J. S. 18. 22.

Molitev rožnega venca ima veliko duhov¬
nega sadu, veliko milost, in pa veliko od¬
pustkov. Toda vse te duhovne dobrote pri¬
dejo in koristijo le onemu, ki ga moli spošt¬
ljivo, pobožno, premišljeno.  Kar pravi
sv. Jeronim o psalmih namreč: „Boljši je le
sedem psalmov š čistim in pobožnim sercem
moliti, kakor pa vse psalme v naglici in
raztresenosti 1 ', to velja tudi o rožnem vencu.

29

— Da se rožni venec prav moli, treba je
trojega: treba se je k molitvi pripraviti,
treba je spoštljivo  moliti, treba je molitev
d obro skleniti,

,,Preden moliš, “ opominja sv. pismo, „pri-
pravi svojo dušo, in ne bodi kakor tak, ki
Boga skuša“. Priprava  mora obsegati misli,
serce, namen: misli,  da se zavedaš, kaj hočeš
delati, da imaš imenitno opravilo z Bogom;
serce,  da bodi cisto, ali vsaj polno skesa¬
nosti in obžalovanja; namen,  da bo pravi,
zakaj pravi namen molitvi še le ceno da.

Najprej pokliči skupaj vse svoje misli,
da se ti med molitvijo ne bodo okoli podile
in te motile, in tvoji molitvi škodo delale.
Misli, da stojiš pred Bogom, kraljem vseh
kraljev; da stojiš pred materjo božjo Marijo,
kraljico vseh kraljic, in da moraš torej pa¬
ziti na svoje besede. — Nato se ozri na svojo
dušo,  da vidiš, s kolikimi grehi je ranena,
in s kolikimi pregreški in pomanjkljivostmi
je omadežana, in da s svojo pregrešnostjo Bogu
dopasti ne moreš. Obudi kesanje,  odkrito-
serčno obžalovanje, nad svojo dušno nesrečo,
da se Bogu in Marijnemu očesu ne moreš
čistejšega predstaviti. •— Naposled stori dober
namen,  zakaj namen, iz kterega delo storiš,
da tvojemu delu, da je dobro ali pa slabo..
Dobro je, če je namen storjen v podobi
priprošnje, podaritve, duhovne miloščine, ki
jo moreš potrebnim podariti: saj je take mi¬
loščine potrebnih silno veliko.

30

Molitev samo pa opravljaj spoštljivo, paz¬
ljivo, pobožno. Spoštljivo moliš, keder se ti
na zunanjem vidi, kar se ti v sercu godi.
Lepo, dostojno obnašanje. „Kdor leže moli,
tega Bog spe posluša“. — Pazljivo  moliš,
če paziš na vsako besedo, ki jo govoriš; če
premišljuješ skrivnosti, ne glede na posamne
besede; če si predstavljaš osebe, do kterib mo¬
litev obračaš: ali Boga, svojega očeta, ki je
v nebesih; ali Kristusa, svojega odrešenika,
ki je pri nas v presv. zakramentu; ali pa Ma¬
rijo, našo mater, ki je v nebeški slavi. Po¬
božno  moliš, če skerbiš in želiš, da bi tvoja
molitev dobra bila; če v svojem sercu zbujaš
občutke in hrepenenje; če samega sebe sodiš
in prašaš: kakšen sem pa jaz? in kakšen
moram biti?

če ne veš, kaj se pravi pobožno moliti,
opazuj ničemerno osebo. Lišpavka zagleda
drugo. Precej se ji zbude želje in hrepenenje,
Zavida ji lepši obleko, rada bi sama kaj ta-
cega imela, in premišljuje, kako bi si to za-
dobila. — Poglej skopuha, kterega bdde so¬
sedova sreča. On prešteva sosedove dohodke
in odhodke, njegov dobiček in zgubiček;
bledi in propada, da sam toliko nima; prev-
darja., kako bi si imetje povikšal; dela načerte,
obrise, namene, sklepe, kako si bo še več pri¬
dobil. — Vidiš, kakor delata skopuh pa na-
lišpanka, da grešita, tako delaj tudi ti, da
boš pobožen pri molitvi.

Posvetne stvari, česer treba da živi, če

31

to vsagdo predobro premišljevati zna, zakaj bi
ne znal tudi božjih in dušnih reci premišljevati!
Kaj ni duša več ko telo ? Kaj ni večno veselje
več ko posvetno? V molitvi rožnega venca je
vender toliko lepega, prijetnega in tolaživnega;
kako more naše serce merzlo biti? V rožnem
vencu so skriti največi zakladi, največe dobro,
najsvetejše skrivnosti, kako to, da ne čutimo
nobenega poželenja? Kar čutiš in kar želiš,
to moreš med molitevjo izgovoriti, ali na glas
ali pa na tihem, kakor se ti zdi. Postavim:
o Marija, mati božja, bodi tudi moja mati,
kako veličastna si ti, daj da pridem tudi jaz
v tvoje veličastvo! pozdravljam te, o nebeška
kraljica, tudi ti me pozdravljaj, keder bom v
dušnih britkostih! presveta devica, varuj me
vsacega greha! nedolžna mati božja, toliko
si zame prestala, daj da tvoje terpljenje ne
bode nad mano zgubljeno! o mogočna gospa,
kako ponižna si bila! dekla gospodova, kako
ljubeznjiva do vseh, daj mi ponižnosti pa
ljubezni do vseh! itd. Po tem zgledu lahko
zdihuješ tudi k Bogu očetu, ali pa k Jezusu,
svojemu zveličarju.

Iz tacih navdajanj se naposled sam od
sebe naredi dober sklep.  Terden sklep
storiti pa se pravi, rožni venec dobro do-
veršiti. Treba je tudi Boga in Marijo pro¬
siti pomoči in podpore, da bi mogel spol-
novati, kar si sklenil, pa tudi zahvaliti se
je treba za pomoč, ktero ti je Bog pri mo¬
litvi dajal.

32

Preljuba mati, molitev, s ktero te
častim, mi ne bodi nigdar kaj navad¬
nega, vsagdajnega, ampak vselej nekaj
imenitnega, častitljivega; potem moja mo¬
litev ne bo prazno govorjenje, ampak
varni deržaj, o kterega oprimši bom varno
dospel k Bogu in pa k tebi, svoji pre¬
mili materi.

Bila sta žlahtna gospoda, velike mogoč¬
nosti, ki sta se smertno sovražila. Sprava
med njima ni bila mogoča; in keder sta se
spravljala, sta se le še hujši razjezila. Zdaj
pride pametnemu in pobožnemu prijatelju na
misel, kaj ko bi vsacega posebej pregovoril,
da se vpišeta v bratovščino sv. rožnega venca,
da bi začela rožni venec moliti. Kmali se po¬
kaže uspeh. Moleča sta premišljevala Marij-
nega venca skrivnosti, in obema se je serce
jelo mečiti. Zdaj pride še milost matere božje
nad njena služabnika, ki stori, da junaško
delo doveršita. Poprej, keder sta se srečala,
sta se drug drugemu z jezo umaknila, zdaj
pa, ko se spet zagledata, se prijazno pozdra¬
vita, priserčno objameta, drug druzega odpuš¬
čanja prosita, si prijateljstvo zagotavljata, da
se je vse ljudstvo zgledovalo.

Keder te bo kaj jezilo, začni tudi ti moliti.

33

7. dan.

Kaj pomeni križ na koncu rožnega venca.

Preden ni bilo križa, tudi
lestvice v nebesa deržeče ni
bilo . . . Ko je bila pa po¬
stavljena lestvica križa, so je
odperlo nebo. Sv. Avg.

Križ je znamenje, da verujemo v trikrat
svetega Boga. Kristusovi nauki, sv. evangelje,
ni druzega ko nauk o sv. križu. Mi ki smo kr i-
stijani,  in kteri smo pravi  kristijani, mi
se ne sramujemo sv. evangelja, kakor sv. Pavel
govori, da se ga ni. Zatorej pričenjamo svojo
molitev rožnega venca s tem, da se pokri¬
žamo, da naredimo znamenje sv. križa na čelu,
na ustili, na persih. Križ, zastava našega zve¬
ličanja, nam nigdar ne bodi pohujšanje kakor
judom, nigdar nespamet kakor nevernikom.

„Kdor me bo spoznal pred ljudmi, ga
bom tudi jaz spoznal pred svojim nebeškim
očetom u , govori naš gospod Jezus. Kaj nam
pomaga molitev, golo govorjenje; če nas pa
on, ki je naš edini srednik in naš zagovornik,
rešnik naših duš, če nas pa on pred svojim nebe¬
škim očetom ne spozna, če nam poreče, ko pri¬
demo k njemu: vas ne poznam? Treba je
tedaj, da Kristusa spoznamo  ne. samo z
besedo, ampak tudi z dejanjem, potlej nas bo
spoznal, da smo njegovi. Sama dobra volja,
ako človek po nji tudi ne živi, ga Kristu¬
sovega naslednika še ne stori.

3

34

Karkoli boste očeta v mojem imenu pro¬
sili, vam bo dal, zaterjuje gospod. V Jezu¬
sovem imenu moliti  pa se pravi: moliti
ponižno in udano in skesano, pa zaupati na
njegovo zasluženje. Kje se bomo pa tega na¬
učili? Tega in vsega se najbolj naučimo od
križa. Od križa se naučimo ponižnosti,
kajti križ je les zaničevanja ; udanosti,  kajti
križ je altar terpljenja; skesanosti,  kajti
križ je mučilo zavolj naših grehov; zau¬
panja,  kajti križ je oblit s predrago kervjo
nedolžnega Abelna, ki neprenehoma upije za
nas krivičnike v nebesa za usmiljenje. — S
križem se oborožujemo  proti jezi pravič¬
nega Boga. Kako si upamo, kako se pre-
derznemo stopiti pred tebe, o Bog, pred tvoje
presveto obličje, mi, ki smo pokriti z gnju-
sobo svojih grehov! Ako se pa olepšamo s
križem tvojega sina, potem smo ti prijetni.
Znamenje svetega križa je zmagovito; v njem
zmoremo celo božjo pravičnost. — Tudi sa¬
tana  ž njim zapodimo. Hudobni duh ne more
škoditi naši pobožnosti, naši molitvi, če svoje
misli, in svoje serce, in svoja čutila poter-
dimo in zapečatimo s sv. križem. Nadlegati
nas more, uznemirjati, begati, šiloma v naše
serce priti pa ne.

„Bog je svet tako ljubil, da svojemu je-
dinorojenemu sinu ni prizanesel , ampak ga
na svet poslal “ . . . kaj misliš, da nam tisti
večni Bog, ki nam je dal svojega preljubega
sina, da nam ž njim ni vsega dal? vsega,

35

česer trebamo za dušo in telo? Le zaupati
je treba, prav otroški zaupati. Takšno za¬
upanje nam dela sv. pismo, in tako zaupanje
nam oznanuje in daje tudi križ, ki je zna¬
menje očetovske ljubezni, kakor jo more le
Bog imeti, znamenje bratovske ljubezni, ki
gre v smert za nas. Najnavadniši pogrešek
v našem življenju je p o m a n k a n j e otroškega
zaupanja. Zajemajmo si to zaupanje iz križa.

Kaj pa križ na koncu rožnega venca še
posebno pomeni, to bo vsakemu jasno. „Po-
misli, o človek, “ nam kliče križ, „ da je Marija
sicer nad vse stvari povzdignena, da je slav¬
nejši, svetejši, milostipolnejši, mogočnejši ko
vse stvari, da je pa vender vse od Boga pre¬
jela, prejela pa z ozirom na zaslu-
ženje zveličarja našega.  Pomisli, o
Človek, daje  tvoje Marijno češčenje malopridno
in brezkoristno, če si pa sovražnik križa; da
ima biti Marija sicer tvoja usmiljena mati,
pa le če si ti pokorni in skesani otrok svo¬
jega nebeškega očeta 41 .

Tebe, o mati križanega, hočem iskati
pod križem, kjer si moja mati postala.
Uči me ondi, da spoznavam bolečine in
ljubezen tvojega maternega serca. Pod-
učuj me ondi kako imam križ ljubiti, in
svoje zveličanje le v križu iskati.

Kdor prav premišljuje križ, ta dobiva pravo
modrost. Najsi je križ v očeh sveta neumnost,

3 *

36

nam pa je modrost, moč Kristusova in njegove
sv. matere. — Mladi grof Albert je bil voljan,
svet zapustiti, in v samostan se podati. Stric
pa ga je od tega zaderžaval, in mu živo kazal,
kako žalostna bo njegova mati, in koliko solz
da bo prelila. Albert pokaže nato na podobo, na
kteri je bil naslikan križ, pod njim pa ža¬
lostna mati, in pravi: „Striče, vi pravite, da
se bo mati zavoljo mene jokala ; Marija pa je še
poprej jokala. Jezus je mogel s križa stopiti,
solze svoji materi obrisati, vender tega ni
storil. Dopustil je celo, da je bila ž njim tudi
Marija v sercu križana . . . jaz pa, jeli mislite,
da bom križ zapustil, ker se joka moja mati?
Prosim vas, ne govorite o tako meseni Iju-
beznjivosti, ki imamo tak zgled pred sabo“, —
Blagi mladeneč je stricu tako živo na serce
govoril, koliko da je za nas božji zveličar storil
in preterpel, kolika da je njegova ljubezen in
njegove deviške matere, da je še strica pre¬
govoril, in da obadva stopita v pridigarski
red, kjer sta se odlikovala po učenosti in po¬
božnosti.

Skleni , danes, da se križa nečeš nigdar sra¬
movati; in keder pojdeš memo križa se pokrižaj
ali od k rij; danes pa moli češčeno Marijo, da bi
pogosto mislil na Kristusov križ.

37

8. dan.

Vera v rožnem vencu.

Kdor se če zveličati, mora
imeti pred vsem katoliško vero.
Ako je pa kdo cele in nepo¬
kvarjene ne ohrani, se bode
brez dvoja na večno pogubil.

Sv. Atanasij.

Keder hočemo z rožnim vencem Marijo
počastiti, ga začnemo z apostolskim spozna¬
vanjem , z vero. Skrivnosti rožnega venca
nam razodevajo, kakšno je bilo življenje božje
na tem svetu; nam kažejo, kako se je Marija
življenja božjega na tem svetu udeleževala;
in nas uče, kako se ga imamo tudi mi ude¬
leževati. — Je vidni svet, in njegova svetloba
je sonce, je pa tudi nevidni svet, dušni svet,
in njegova svetloba je vera. Vera je dušno
sonce.

Kaj bi se zgodilo z vidnim svetom, in
kakšen bi bil, ko bi sonce z neba za vselej
zašlo? To bi bila taka tema, taka noč, tako
nierzla in mertvaška, da zemlja bi v kratkem
ne bila druzega ko velik grob. Vse življenje
v rastlinah, v živalih, v ljudeh bi oterpnilo,
in zastalo. — Tako bi bilo tudi v dušnem
svetu, ko bi nam manjkalo sonca vere. V naši
duši imamo sicer še drugo svetlobo, in to je
pamet. S pametjo veliko stvari na svetu spo¬
znamo. Toda tje na drugi svet ta svetloba,

38

naša pamet, ne seže, in še na tem svetu je
dostikrat mračna in negotova. Na tem svetu
nas pamet le tako daleč varno pelja, da spo¬
znamo, da je večni, vsemogočni Bog, ki je
vse naredil; pri svetlobi naše pameti vidimo
le stvarnika, druzega pa nič.

Vera pa nam pove, kakšen  da je ta
stvarnik, naš Bog, kaj je volja njegova, kaj
je naš namen, kakšen je nevidni svet, kakšna
je večnost onkraj groba. Tega nobena pamet
sama ni spoznala, in tega tudi noben človek ni
vedel, dokler mu Bog sam ni povedal. Naj¬
potrebnejši stvari je Bog razodel Adamu že
v raju; in ker jima je Bog povedal, sta ver¬
jela. Bog je poduoaval tudi njegove potomce,
naslednike; ne vsacega posebej, ampak po
ustih prerokov vse skupaj. In ker so preroki
dokazovali, s čudeži in prerokbami, da so od
Boga poslani, da so preroki božji, so tudi pre¬
rokom verjeli. Naposled pride na svet sam božji
sin, in s svojim veselim oznanilom dopolni
razodenje božje, in poterdi svoj nauk s svojo
smertjo in svojim veličastnim ustajenjem. Nam
pa o tem delu božjem priča njegova cerkev,
postavljena na 12ere stebre apostelnov, ki ima
do konca časov svetu dajati svetlobo in živ¬
ljenje, sonce svoje katoliške apostolske vere.

V cerkvi najdemo Jezusa Kristusa! pot,
resnico in življenje. Kdor o tej svetlobi neče
nič vedeti, ta se sam peha v temo, si jemlje
sam življenje. „Kdor ne veruje, kdor ne mara
svetlobe sv. vere, bo pogubljen 44 , govori gospod;

39

„kdor ne veruje, govori apostel, je že sojen u ;
„brez vere ni mogoče Bogu dopasti, in zve¬
ličati se“.

Sonce tega sveta razširja tako svetlobo,
tako drobceno in predirajočo, da se ji ne more
nič ustavljati. Ta svetloba prisili v najskri-
tejši kraje, in še globoko v zemljo. Tudi noč
ima še nektere sledi te sončne svetlobe, in
najbolj merzla zima svoje majceno življenje.

Tako dela tudi dušno sonce, vera, ki se
povsod naliaje. Vera je vselej prederla v naj¬
bolj oddaljene kraje. Najbolj zaverženi na¬
rodi so ohranili še sledi te negdanje verske
svetlobe, in kar so imeli še resnice in živ¬
ljenja, to je bilo še od starih ostankov njih
pervotne vere. Ko je bila najtemnejši noč
malikovavstva, še takrat je vera po očakih in
prerokih svetlobo in življenje dajala. Veliko
je krivoverstev in zmoto verstev, pa kolikor
imajo dobrega, to imajo od te božje  kato¬
liške svetlobe. Ce jih veliko misli, ki imajo
pokončno glavo in polno slamnate učenosti,
da morejo svetlobi vere herbet pokazati, in s
svojo mračno pametjo izhajati, se vender ne
morejo veri popolnoma odtegniti. Kar imajo
dobrega in lepega na sebi, ki mislijo, da imajo
sami od sebe, to so še ostanki svete kerščanske
vere, ki bodo pričali dan sodbe proti njim.
Bog dopusti, da tudi tako sonce vere ustaje
nad pravičnimi in krivičnimi.

Sv. pismo opisuje Marijo, da ima dvanaj¬
stero zvezd okoli glave, mesec pod nogami,

40

in da je oblečena v sonce. Kaj pomeni sonce
druzega ko njeno živo, veličastno vero, ktera
ji je to čast zadobila, da je postala mati Kri¬
stusova? Kristus je pravo sonce, Marija pa
juterna zora. Kristus nam je zveličanje in
vero prinesel, Marija nam jo je naznanila.
Ona ima tisto moč, da nam varuje vero, zakaj
o nji poje sv. cerkev: „Tebi sami, o prebla-
žena devica, je dano, da uniči krivoverstva
po celem svetu “.

Hočemo li, da vero ohranimo, se moramo
deržati Marije. Vsi krivi učeniki, ki so vero
popravljali in kvarili, so tudi proti Mariji.
Tisti pa, ki so njo ljubili, njo Častili, so se
tudi spoznane resnice deržali, in svoje zve¬
ličanje našli. Pomniti je, da vera se ne da
pridobiti in prikupiti, da je dar božji, da je
milost in največi dobrota božja. Kdor se tega
daru in te milosti nevrednega stori, ta je sam
kriv, če se mu nebeški biser vere pozgubi, ta
je zares prav nesrečen.

V svetlobi vere te pozdravljamo, o
devic devica, Marija, mati Jezusa Kri¬
stusa, kraljica angelov in ljudi. Sprejmi
našo pobožnost kakor blagoprijetni dar.
Ogrej, kar je merzlega in oterpnelega,
omehčaj, kar je kamenitega in terdega;
kar je v temoti zapertega, razsvetli z
lučjo svoje milosti; in pokaži nam zdaj in
po tem življenju Jezusa svetlobo življenja,

41

blaženi sad svojega telesa; pokaži nam
ga, o dobrotljiva, o mila, o sladka de¬
vica Marija!

Misjonar z Danskega pripoveduje: Ko pri¬
dem na Jutovsko, zvem, da 13 ur daleč je
bolna 80letna ženska, ki želi katoliška po¬
stati. Jaz se preč na pot napravim, dasi tudi
so me drugi odvračali, češ, saj lahko počaka,
morda tega tudi ne misli storiti, njena pro-
testantovska rodovina tega tudi ne bo pustila,
vreme je gerdo, itd. Seboj pa uzamem nektere
kažipote. Pot je bila huda, gaziti je bilo treba
po debelem snegu in po ledu, da skoraj ni
bilo moči naprej. Vodniki pravijo, da se ver-
nimo, ali jaz silim le 'naprej. Pot je čedalje
slabši, burja se vzdigne, strahovito brije, in
grozno tuli. Tako smo prepotovali 7 ur, kje
je pa še drugi pot? Počijemo si, potem pa
spet naprej, čez hribe, čez močvirje. Po dolgem
terpljenju pridemo naposled vender že na za¬
želeni konec. Satan je izgubil svoj rop. Uboga
žena je ležala že več dni v nezavednosti; ali
ko ji zakličejo, da katoliški mašnik je tukaj,
se prebudi in glasno hvali Boga za toliko mi¬
lost. Na to pa vpričo vseh izpove, da hoče v
katoliški veri umreti. — Bolnica je bila v kat.
cerkev sprejeta in s sv. zakramenti previdena.
Nekaj ur potem pa veselo izdihne svojo dušo.

Kako je pa ta ženska, ki je živela med
samimi protestanškimi krivoverci, tako srečo
zadobila? To ie bilo tako. Njeni stariši so

42

bili brez otrok, pa zelo pobožni, in torej so jo
bili od Boga izprosili. Iz nekakšnega spošto¬
vanja, bi rekel češčenja, ki ga imajo prote¬
stanti še tod in tam do matere božje, bo jo
kerstili za Marijo. To ime je bila njena sreča.
Ko je imela 40 let, je imela neko prikazen,
ki ji pravi: „če bočeš Bogu in svoji varhinji
prijetna biti, se moraš pokatdličiti“. Rada bi
bila to storila, pa kako? V celi deželi ni bilo
druzih duhovnov, razen protestantovskih pri¬
digarjev. Čez nekaj časa pa se nameri, da
pridejo v deželo katoliški pobišarji. Te pro-
dajavce skerbno in pridno izprašuje in bara,
kakšna je katoliška vera. In kolikor več se
je ž njimi pogovarjala, toliko več je hrepenela
po nji. Pri vsaki priliki je sklenila, da hoče
biti katoliška. V tem je preteklo še celih
34 let. Zdelo se je, da se ji želje ne bodo
ispolnile. Vender je bila mirna, ker je lepo
kerščanski živela, in ker ji je bilo razodeto,
da nekega dne se bode v pravo katoliško vero
povernila, in pred smeitjo sv. zakramente pre-
jela“. Kakor je videti iz misjonarjevih besedi,
njeno upanje ni bilo prazno.

Moli danes dve češčenemarije, da hi znal vero
prav ceniti, ter Bogu in Mariji zanjo hvaležen biti,
in da bi še slabši ne bil, ko tisti otrok, ki je ti¬
sočak tergal in sežigal.

43

9, dan.

Vera v sercu Marijnem.

Blager jim, ki besedo božjo
slišijo in jo spolnujejo.

L. 11. 21.

Kar je Bog razodel, in kar nam cerkev
verovati zapoveduje, to je že tako uterjeno
in dopričano, da tega verovati s pomočjo mi¬
losti božje, pri sv. kerstu dobljene, ni teško,
če imaš le dobro voljo; če imaš pa napčno
in pokvarjeno voljo, je pa verovati že težje,
ker brani tvoj napuli pa bude strasti. Marija
pa je bila prosta vsacega. greha, zatorej polna
dobre volje, in potem polna vere tako, da jo
je Elizabeta zavolj vere blagrovala. In prišel
je bil celo dan, ko se je bila vera v vseh
vernih sercih jela majati in rušiti, pojemati
in giniti, le v enem sercu se vera ni majala,
v Marijnem: ta dan pa je velika sebota, ko
je Kristus mertev v grobu ležal. Zatorej je
sebota posebno Mariji posvečena. Prosimo jo,
in prosimo ž njo Boga, naj se vera v naših
sercih nigdar ne maje, ampak zmeraj terd-
nejši korenine poganja. Prosimo jo pa tudi,
ter učimo se od nje, kar je najpotrebnejše:
iz vere živeti.

„Pravični iz vere živi, u  pravi sv. pismo.
Pravičnemu vera ni samo kakšna misel ali
kakšno znanje, ampak njemu je vera gonilo

44

in vodilo vseli njegovih misli, besedi in djanij.
Vera ga uči, od kod je vse, po kom je vse,
in čemu da je.

Vse je od Boga, zakaj on je stvarnik vseh
reči. Stotere in tisočere nežive stvari na zemlji,
zvezdni svet nad nami, vse je delo njegovih
rok; vse to oznanuje veličastvo njegovo; vsi
ti oznanovavci so poslanci božji, ki s svojo
velikostjo in raznoterostjo in soglasjem in lepoto
kakor z miljoni jezikov kličejo ljudem: „Lejte,
kako velik in lep in dober je vaš gospod, ki nas je
ustvaril za vas,  da vam  služimo in vas raz¬
veseljujemo. Rabite nas v svojo službo, spol-
nujte prostovoljno zapoved njegovo, kakor jo
me stvari spolnujemo prisiljene. Daruj nas,
o človek, na altarju svojega serca Bogu, in ne
obračaj nas v službo greha. Pervi ljudje in
tudi njih otroci so nas obračali v zlo; od
todi prihaje, da je toliko stvari človeku zdaj
nevarnih in sovražnih, toliko življev: ogenj,
voda, škodljivih in pogubnih. Sperva pa je
bil človek naš kralj,  in me služabnice nje¬
gove. Ko se je pa on uperi Bogu, smo se
tudi me postavile proti človeku. Služi ti Bogu,
in me bomo služile tebi. — Tako nam go¬
vore božje stvari. Oe bomo govorjenje stvari
poslušali in razumevali, in si ga k sercu je¬
mali kakor Marija, to bomo tudi mi živeli iz
vere, kakor je ona.

Vera nas uči, da vsi dogodki vise od
božje previdnosti.  Ne mislimo, daje  v
življenju kaj naključnega ali slučajnega, kakor

45

terdijo brezverci, in jim verjamejo bedaki.
Samo od sebe se nič ne primeri, vsč pride iz
roke božje. Kar on koče, kar on stori, bo
zmeraj dobro, je nam koristno. „Tem, ki
Boga ljubijo, se vse na dobro steka“. Tudi
kar imamo hudega prenašati, je od božje volje
in od njegovega pripuščenja; je pomočeh iž
njegove očetovske roke, da nas boljša in spo-
polnuje. Saj molimo: zgodi se tvoja volja,
ne naša; če je pa njegova sveta volja, da
terpimo, bodimo mu hvaležni tudi za terp-
Ijenje. — Kako je pa Marija delala? Njeno
presveto življenje skoraj ni bilo druzega ko
samo terpljenje, zaničevanje, uboštvo, skerbi,
preganjanje. Pa je bila vender zadovoljna;
zakaj ? videla je v vsem mogočni perst dobrot¬
nega očeta, ter je skerbela le zato, kako bi
njegove namene in sveto voljo njegovo spo¬
znavala in ispolnovala. — Mi pa vemo, kaj
Bog od nas zahteva, kaj je božja volja, in
kaj nam je tedaj storiti ... ali pa se rav¬
namo po njegovih zapovedih? ali delamo za
svoje posvečenje, in tedaj za svoje zveličanje?
Mi moramo spolnovati voljo božjo, ako hočemo
iz vere živeti, ako hočemo biti v poterpežljivosti
in ljubezni božji, da bodemo podobni Mariji!

Vera nas uči, da smo zato na svetu,
da spolnujemo voljo božjo,  torej za
božjo čast. Delajmo vse za Boga, za veči
čast božjo; delajmo vse, kakor  Bog hoče,
kjer  in keder on hoče! To je bilo geslo in
glavna stvar v Marijnem življenju. Na svetu

ni delala tako velikih reči, tako slavnih del,
kakor so jih apostoli in mučenci; in vender
je bilo njeno življenje pred Bogom veči, sve¬
tejši, prijetnejši, ko življenje vseh apostolov
in mučencev: zakaj? zato, ker je pri vseh
svojih vsagdanjih opravilih, pri svojem malem
gospodinjstvu, samo na to gledala, in samo
na to mislila, kako bo vse tako storila in
opravila, da bo nebeškemu očetu najbolj pri¬
jetno. Koliko neizmernega zasluženja bi si
nabral tudi ti, ko bi pri vsakem delu na Boga
mislil, ko bi iz vere živel!

Verujem, o Marija, ali podpri mojo
slabotno vero. Uči me, kako mi je zmeraj
bolj na Boga misliti, v božji pričujoč-
nosti živeti, voljo njegovo premišljevati,
svojim nagnenjem odmirati, da vsaki dan
bolj v Bogu živim, in po nič drugem
ne prašam ko le po tem, kar je njegova
sveta volja.

V Montmirajlju je živel, ni dolgo tega,
mlad človek okoli 22  let, ki je bil do svo¬
jega 15 leta prav dober mladeneč, vsem za
vzgled in spodbudo, svojim starišem pa v ve¬
liko veselje. Nato pa jame brati slabe bukve,
ki mladega in neskušenega človeka v nevero
zapeljejo in mu hude strasti zbujajo. Jel je
opuščati molitev, zahajati v slabe druščine, in
naposled je tako daleč prišel, da ni v nobeno

47

cerkev več pogledal, in da se je s svojo ne¬
vero in brezbožnostjo celo očitno bahal. K sreči
je imel pa mladi ta človek dobrega pobožnega
očeta. Praznik neomadežnega spočetja Marij-
nega je bila v domači cerkvi upeljana bratov¬
ščina Marijnega serca. Oče gre, pa svojega
nesrečnega sina v bratovske molitve priporoči.

Precej drugo jutro opazi oče, da sin je
nekam oplašen, zbegan, spremenen; daje bled
in žalosten. Oče ga oprašuje to in ono, pa sin
ne ve nič prašanega odgovoriti. Tako preteče
nekaj dni. Naposled pa vender očetu izpove,
kaj mu je. „ Ljubi oče,“ pravi sin, „jaz imam
tak nepokoj v sercu, da se čutim prav nesreč¬
nega; 36 ur že ne morem ne spati ne jesti;
od nedelje pa me preganja in muči spomin
mladostnih let, tistega zlatega časa, ko sem
bil še otrok, ko sem še tako lepo molil; zdaj
pa že nisem molil celih 7 let; greh me teži;
to mora drugače biti. Veste kaj, jaz pojdem
k gospodu, da se izpovem in drugi človek
postanem.“ — Kar je rekel, to je storil. Ko
pride nazaj, je bil res ves drug, in pa silno vesel.
Le to ga je skerbelo še, da je toliko tovarišev
v neveri poterdil. Odsehdob si vse prizadene,
da bi jih na druge misli pripravil, in k ne¬
beški materi pripeljal.

Skleni, da se boš varoval vseh malopridnih
bukev, ki človeku pamet mešajo in duha more, ter
kradejo vero, človeku največi in najboljši zaklad.
Moli v ta namen očenaš in češčenomarijo.

48

10. dan.

Upanje v ser m Marijnem.

Kdor ne stori, kar je Bog
zapovedal, ta upa zastonj, kar
je Bog obljubil.

Sv. J. Zlatoust,

Kakor je Bog, nebeški oče, sina si od
vekomaj rodil, in kakor sta obadva eno,
tako je tndi vera porodnica upanja, in obe
dve sta nerazločljive. In kakor ima Kristus
dve nature, drugo kakor Bog in drugo kakor
človek, tako ima tudi kerščansko upanje dva
dela: hrepenenje pa zaupanje.  Torej,
keder ti upaš, takrat ti nekaj želiš in po
nekem hrepeniš, pa si tudi verjameš in terdno
pričakuješ, da boš res prejel.

Mi smo grešni ljudje, ki imamo poze-
meljsko serce; naše serce raje in le to želi,
kar je na zemlji, kar je pa na nebu, v nebesih,
do tega pa nima ali vsaj ne tolikih želja.
Ker je naše serce polno posvetnih misli in
časnih skerbi in nepotrebnih želja, se le teško
vzdiguje gori k svojemu Bogu. Kar vidimo,
kar slišimo, kar čutimo in uživamo: to je
kar poželimo, to je, po čemer hrepenimo. Le
redko, malogdaj se spomnimo, da na vidnem
tem svetu nam je le kratko časa bivati, in
da po par letih se preselimo na drugi nevidni
svet, da bomo tam uživali, za kar smo na tem
svetu delali, namreč večno veselje.

49

Nobeno serce pa ni po nebesih tolikanj
hrepenelo, ko Marijno serce. Njeno serce je
bilo odluščeno od vsega posvetnega: prosto
od svoje žlahte  in rodovine, zakaj že v
tretjem letu je zapustila svoj dom, in Bogu
v templu se posvetila; prosto je bilo njeno
serce tistih želja po ničemerni časti,  zakaj
devica iz kraljevega rodu se je zaročila ubo¬
gemu tesarju; prosto je bilo vseh želja po
zemeljskem blagu  in premoženju, zakaj ži¬
vela je v radovoljni uboščini; prosto je bilo
njeno serce tistih večnih želja po složnem
in veselem življenju,  kajti voljno je
sprejela meč iz Simeonovih rok. Zatorej nas
nihče bolje učiti ne zna in ne more, ko le
ona, kako nam je odmirati goljufnemu svetu,
in kako nam je hrepeneti po Bogu v nebesih,
po jedinem veselju našega serca.

Tudi zaupati imamo v Boga, da nam bo
zavolj Kristusovega zasluženja vsega dal, česer
potrebujemo, ako ga bomo zato prosili. V no¬
beni stvari se tolikanj ne pregrešimo ko v
tej. Včasih s prederznim  zaupanjem, na¬
vadno pa s premajhnim  zaupanjem.

Skoraj na vsaki strani sv. pisma prosi
ljubi Bog, da mu vender zaupajmo, da mu
popolnoma zaupajmo, in da ne dvojimo in ne-
omahujmo o njegovi ljubezni in usmiljenosti.
Celo versto ginljivih prilik je božji zveličar
iznašel, da bi nam zbudil in nas učil za¬
upanja v njegovo ljubezen. „Lejte — tako
na kratko sklepa svoje podučevanje — kako

4

50

rad nas ima nebeški oče in njegov sin. „Pri-
dite k meni vsi, ki terpite in ste obteženi 11 .
„Yse morete doseči, kar želite, ako le z za¬
upanjem molite 11 . „Ako imate zaupanja, ko¬
likor je gorčičnega zerna, in ako temu hribu
porečete: prestavi se čez reko, se bo zgodilo 11 .
Kako silno nam je treba tacega zaupanja!
Kako malo pričakujemo od svojih molitev!
Kaj ni res, da navadno veliko več zaupamo
v s v e t kakor v Boga ? Nekteri se zanašajo na
svoje premoženje, drugi na svoje zdravje, drugi
na svojo izvedenost, spet drugi na svoje pri¬
jatelje in znance, le na Boga zanašati se po¬
zabijo, kakor da bi Bog nioeser ne premogel,
Na ljubezen božjo, na usmiljenje in milost
božjo, na božjo moč in bogastvo, na to se nič
ne ozirajo, se jim premajhno zdi. Oni le nase
zaupajo, ki sami nič ne premorejo; zato so
in ostanejo pomilovanja vredni siromaki, ki
se trudijo in pote, pa vender nigder nič ne
store, Bog ima vse, zatorej moramo vanj
zaupati. — Pa če tudi imamo kaj zaupanja,
da se k Bogu obernemo, oh kako slabo in
medlo je spet tisto malo zaupanja! Godi se
nam kakor Petru, ki je liotel Jezusu po vodi
naproti iti. Iz čolna skoči poln gorečnosti in
zaupanja, ter gre po vodi, ker le na Jezusa
gleda. Zdaj pogleda pa na stran, vidi penečo
vodo, se zboji, zaupanje mu upada, pa tudi
on se pogreza, in prestrašen začne upiti, naj
mu Kristus pomaga — in potopil bi se bil,
ko bi ga Kristus ne bil za roko prijel, in iz

51

vode potegnil; pa ga je tudi zavernil rekoč:
malovernik, čemu si dvojil? zakaj nisi zaupal.

Kakšno bodi naše zaupanje v Boga, tega
se učimo od Marije, kajti njeno zaupanje je
bilo ter dno kakor skala. Koliko je imela
ona prestati, kolikrat ni vedela ne kod ne
kam, in vender nigdar ni dvojila, nigdar oma¬
hovala. Ona nam hodi tudi zgled zaupljive
t. j. zaupanja polne molitve. Na njeno prošnjo
je storil gospod svoj pervi čudež, dasi ravno
še ni bila prišla njegova ura. Kristus ji je
naznanil, da ni še čas njegovim čudežem in ji
pomoči tudi nič obljubil ni, in vender je imela
Marija toliko zaupanja vanj, da je dejala slu¬
žabnikom: „kar koli vam poreče, storite “.

O zaupanja polno serce Marijno, izprosi
mojemu sercu terdno neomahljivo zaupanje,
tako zaupanje, da se bom v vseh dušnih
in telesnih nevarnostih vergel v božje na¬
ročje; da se kakor dete oprijemam roke
nebeškega očeta; da miren in potolažen
potujem skozi britkosti življenja. Izprosi
mi zaupanje v molitvi, da bom vselej to
prejel, kar mi je pridno; in da bom vselej
gospodu prepustil, kdaj in kako da me
hoče uslišati.

Nekoč je potoval sv. Bernard z nekterimi
brati po deželi. Enega bratov pa, Grofreda, se
je bila tolika žalost lotila, in so ga tako silne

4 *

52

skušnjave napadale, da je že na to mislil, kako
bi red zapustil, in med svet se povernil. Nektei i,
ki so spoznali, da mu vre v sercu nekaj, ga
barajo po u z roke. On pa jim odgovori: ne
prašajte me, saj mi nihče vas ne more poma¬
gati. Ko pa sv. Bernard o takem govorjenju
zve, obstane pri cerkvici ob potu, veli tova¬
rišem sesti in počiti, sam pa stopi noter, po¬
zdravi Marijo, ter jo goreče in zaupljivo prosi,
naj pomore bratu Gofredu iž njegovih velikih
skušnjav. Glofred pa je bil na kamen sedši
od trudnosti zaspal. Ko se prebudi, se čuti
okrepčanega, veselega, vseh skušnjav prostega,
ter pravi: Zdaj mi je pomagano, ljubi bratje,
vse svoje življenje ne bom nigdar več žalosten“.

Keder moliš, postavljaj svojo molitev na pod¬
lago terdnega zaupanja. Skerbi tudi, da boš za¬
upanje v Boga še pri drugih obujal, zakaj trrdno
zaupanje v Boga, našega očeta, še nikoli ni bilo
osramotjeno.

II. dan.

Ljubezen v sercu Marijnem.

Ki imajo ljubezen, so iz Boga
rojeni, ki je pa nimajo niso
iz Boga. Ljubezen je veliko
znamenje. Kdor tega nima,
mu vse drugo nič ne pomaga.

Sv. Ang.

Kakor ishaje Bog sveti duh od Boga očeta
in od Boga sina, ter očeta sklepa s sinom, tako

53

je tudi tretja božja čednost izsledek iz vere
in upanja, je duša obeh, kajti vera in upanje
sta mertve brez ljubezni. Sveti duli pa je,
ki ljubezen izliva v naša serca, ki nam daje
pravo življenje pred Bogom.

Ne moremo reči, da bi bilo za Jezusovim
sercem ktero serce tako polno ljubezni, kakor
Marijno serce. Ono je bilo ljubezni goreče.
Kajti vsaka milost, ki nam jo Bog da, neče
prav za. prav nič druzega, kakor da v naših
sercih ljubezen u ž g e, ali pa da vse zapreke,
ki ljubezen ovirajo, odpravi. Marija je bila
polna milosti, to je Bog sam naznanil nji in
nam. Bila je polna svetega duha, in to se je
kazalo v tem, da je natanko spolno vala božjo
voljo. Zakaj tako govori gospod: „Kdor moje
zapovedi ima in jih spolnuje, ta je, ki me
ljubi 14 . Naše serce imamo tedaj, kolikor mo¬
remo, po ljubezni gorečem sercu Marijnem
naravnati, in iz serca odpravitkvsako nepravo,
nesveto in nerodno ljubezen, če je v tvojem
sercu polno ljubezni, ki gre na druge stvari,
to v njem ljubezni božji  ne more biti pro¬
stora. češ imeti serce, Marijnemu podobno,
moraš pridno zajemati iz virov ljubezni božj  e,
kajti izviri drugačne ljubezni so motni in kalni.

Pervi studenec ali vir ljubezni božje je
spoznavanje  Boga. Že to kar vidimo v
naravi, premišljevanje njegovih del, ki pričajo
njegovo slavo, mogočnost, ljubezen in usmi¬
ljenje, že to bi nas moralo vsaki dan bolj na¬
gibati k ljubezni božji.

54

Keder je pogledal sv. Frančišk asiski
kakšno cvetico, se mu je imela tolika ljubezen
do Boga, da je s palico po cvetici mahljal
rekoč: le molči, le molči, saj vem, da mi češ
pripovedovati o ljubezni in lepoti mojega Boga.
Od kod pa je, da ljudje svojega Boga iž nje¬
govih del tako malo spoznavajo? To je od
tod, ker so ljudje preveč zatopljeni v posvetne
skerbi, zamišljeni v pregrešne stvari, in tako
se zgodi, da svojega nebeškega stvarnika ne
vidijo, ga ne spoznavajo, in nanj nič ne mi¬
slijo. Zato je vse njih djanje tako pusto in
brez blagoslova. ^Zatorej je dežela , 11  govori
prerok, „tako opustošena, ker nihče ne pomisli
v svojem sercu 11 . — Dežela, to je duša, naše
čednosti so puščava, ker ne poslušamo stvari
božjih, ki nam govore o ljubezni našega stvar¬
nika. Spoznanje božje, ki nam ga vera daje,
nam še močnejše užigaj ljubezen. Po veri nam
Bog pravi: zate sem poslal svojega sina na
svet; zate je bil rojen v hlevu, zate je na
križu umeri; tebi v prid sem postavil zakra¬
ment ljubezni, tebi v korist sem tolažnika z
nebes poslal, in sv. cerkev ustanovil. Nisem
te pustil rojenemu biti v neverstvu ali kri¬
voverstvu, ti rojenemu biti od malovrednih
in nevernih starišev, sto in stotih skušnjav
sem te ovaroval, tisto in sto milosti sem ti dal,
kterih drugi niso dobili. In nazadnje veš, kaj
sem ti obljubil, kaj te čaka, če mi boš zvest,
če boš delal z dano ti milostjo. Ce sem jaz,
tvoj Bog, tolikanj zate storil, se li ne spodobi,

da zame v  ali prav za prav zase, tudi t i kaj
storiš? Ce sem te jaz tako nezmerno ljubil,
kaj tedaj nisem  zaslužil tvoje ljubezni? —
Najdejo se ljudje, ki imajo zmeraj odperto
roko,, da bi jemali, pa zmeraj zaperto, da bi
ne dali. Ti porečeš: tak človek je pa res gerd!
Prav govoriš. Kakšen si pa ti, ki od božje
milosti dan na dan prejemaš dušne in telesne
dobrote, Bogu pa vender nič ne daš, mu dolžne
ljubezni kar nič ne skazuješ?

Drugi studenec, po kterem nam doteka
božja ljubezen je občenje in ob ho j a z
Bogom  po branju, molitvi in premišlje¬
vanju.

Dobre bukve  so dober prijatelj in velik
zaklad. Bukve so mertvi pridigar, molčeči
pripovedovavec o delih božje dobrote in lju¬
bezni, so čudež človeškega uma. Bukve so
duhovna jed, ki dušo na njenem potovanju
krepi, ter ji v boju za čednost novo moč daje.
Veliko jih je v nebesih, ki so spoznali svojo
zmoto, ki so po branju svetih bukev se spre-
obernili, in svoje življenje v božji slavi do¬
končali. Veliko jih je tudi, ki vsaki dan kaj
pobožnega bero, da jim gorečnost ne omerzne,
da morejo v kerščanskem življenju nadalje
korakati. Bogoljubne bukve v časti imej, zakaj
po njih sam Bog s tabo govori.

Keder kaj svetega beremo, tedaj Bog z
nami govori, keder pa molimo ali premišlju¬
jemo, tedaj pa mi z Bogom govorimo. Mo¬
litev  je ključ do vseh milosti božjih, če

56

tega ključa nimaš ali ga nečeš imeti, ne moreš
k Bogu priti, in od Boga nobene pomoči za-
dobiti. Ker pa vsaki dan pomoči božje po¬
trebuješ, si takorekoč prisiljen, ključ molitve
rabiti, in k Bogu hoditi, ter tako svojega ne¬
beškega očeta zmeraj bolj spoznavati in lju¬
biti. Premišljevanje  je molitev s pomi-
selkom in prevdarkom, je najboljši pomoček,
da naše serce za Boga ogrejemo, kakor to že
David priča: V premišljevanju se je unel v
meni ogenj 41 .

Vse te pomočke je Marija zvesto rabila,
ter jih v svoj dušni prid obračala. Spozna¬
vala je Boga iž njegovega stvarjenja, in da
bi mogla brez motenja svete reči prebirati,
moliti in premišljevati, umaknila sejevtem-
plovo samoto. Sv. pismo prav malo govori o
Mariji, in med tistim malim je posebno to
imenitno: „Marija pa je vse te besede v sercu
ohranila ! 44  Velike so bile milosti, ki jih je od
Boga dobila, pa tudi veliko je bilo njeno pri-
zadetje, milosti prav oberniti. — Glej. da
svete reči v sercu  ohraniš, ako nečeš milosti
po nepridnem prejemati.

O serce Marijno, polno ljubezni do
Boga, podeli vender mojemu merzlemu
sercu nekaj iskric svoje žareče ljubezni,
da bom vselej le božjo voljo spolnoval,
iz ljubezni do Boga vse rad preterpel,
ter se vsacega greha ogibal. Po tvojem

57

zgledu hočem prositi pomnoženja ljubezni,
pa tudi sam si hočem za to prizadeti.

Andrej Korsinov, rojen v Florenci od sta-
rišev plemenitega stanu, je bil tako srečen, da
je imel prav pobožno mater, ki ga je lepo in
skerbno izrejala. Ko odraste, mora v šolo ho¬
diti. Ali na tem potu se je bil seznanil s hu¬
dobnimi tovariši, ki so ga spridili, da sam ni
bil nič boljši. Mati si vse prizadene, da bi
ga poboljšala; toda ne prošnje, ne kazni, ne
solze ne ganejo sinu spačenega serca. Mati,
videvši da je vse zastonj, dela kakor druga
Monika: joka se, pa moli zanj. Nekega dne
se pa 03erči, ter de malopridnemu sinu: „Včdi,
ki si moj sin, da sem te preblaženi devici Ma¬
riji posvetila in darovala, še preden si bil rojen.
Njen si zdaj. Kako se pa strinja tvoje živ¬
ljenje z Marijnim posvečenjem ? ...“  Te besede
ošinejo mladičevo dušo kakor blisk, ki se po
noči posveti. Osupnen je, sram ga je, kesa se,
obžaluje svoje prestopke, hiti v cerkev bližnjih
karmelitov, se verže pred altar matere božje,
ter dolgo premišljuje in moli. Ko ustane, je
bil že terdno odločil, porednosti in hudobnosti
slovo dati, in novo življenje začeti. Nato pe¬
terka na samostanska 'vrata, in prosi spreje¬
temu biti med novince. Prošnja se mu usliši.
Kot redovnik je živel v vsem v spodbudo in
najlepši zgled, in tako silno spokorno, da ga
je cerkev med svetnike uverstila. Njegov spo¬
min je 4. februarja.

58

Starši in drugi! radi pravite svojim : kako lep
je Bog, kako dobra je mati božja; radi jim kaj
svetega berite, in dobre bukve v roke dajajte.

12. dan.

I. Gospodova molitev.

Ničeser ni koristnejši od mo¬
litve. Zatorej jo visoko spo¬
štujemo in ljubimo.

Sv. Vino. P.

Zveličar je imel svoj kraj, kraj, kamer je
hodil molit. Ko pride nekoč od molitve, pri¬
stopijo njegovi učenci, ter pravijo: „Grospod,
uči nas moliti!“ Jezus jim reče: „če hočete
moliti, pa takole govorite: „Oče naš, kir siv
nebesih . . .“ Ko bi pa mi prosili Marijo, da
bi nas moliti učila, kaj bi nam pač odgovo¬
rila? Nič druzega ne, kakor Jezus: če hočete
moliti, pa takole govorite: Oče naš. ..’ Za¬
torej tudi vsaki odstavek pri rožnem vencu
začenjamo z gospodovo moli te vj o. Da bi jo
pač molili tako pobožno, kakor ona, in tako
zbrano kakor ona! Mi vabimo in prosimo Ma¬
rijo, naj z nami vred pristopi in poklekne
pred prestol vsemogočnega Boga, svojega in
našega očeta, ter naj z nami in za nas iz¬
govarja sedmere prošnje odrešenikove. Ce je z
nami tako visoka gospa, če ona z nami in za
nas prosi, kaj nimamo upati, da nas bode

59

gospod premilostno uslišal? Na to gospo ho¬
čemo gledati, njo hočemo posnemati, kako
ona moli, in gotovo bo tudi naša molitev
Bogu ljuba, če bo njeni podobna. Keder je
sveta družina v tihem Nazaretu k juterni in
večerni, molitvi pokleknila, kaj je pač raje
molila če ne gospodove molitve: oče naš ?
Jezus sam ga je zložil. Njegova zložba je
imela biti — in je tudi — glavna  ino
zgledna molitev nove zaveze, zakaj nobena
molitev, bodisi kteregakoli svetnika, nima to¬
liko nebeške moči v sebi, ko zveličanjeva
molitev.

Nova zaveza, čas gospodove molitve, je
čas ljubezni, stara zaveza pa je bila čas oj-
strosti. V stari zavezi niso rekli Bogu „oče“,
ampak zmeraj le „_gospod“, „gospod vojnih
trum“; ljudje so bili še terdega serca, in le
strah jih je moral berzdati. Vse to pa se je
spremenilo, ko je Kristus med nas prišel, sin
našega očeta, naš brat, ki ga je samo dobrota
in Človekoljubnost božja. Marija je pač znala,
kaj milega in kaj ljubeznjivega ime „oče“ po¬
meni, ko je imela Jezusa pred očmi, in ko
je ž njim molila; Jezusa, ki je nam nevred¬
nim grešnikom zadobil dovoljenje, da smemo
stopiti pred svojega  očeta, ki nas Bogu
kaže in priporoča kot svoje  brate, ki nas z
lastnimi besedami uči, kako ga prosimo. Zares,
Marija je imela že na zemlji nebesa, dokler
je imela Jezusa okoli sebe, svojega sina in
svojega Boga. Pa tudi Marija je morala

(X)

verovati, kakor mi, se bojevati kakor mi,
ter si veliko prizadeti, da tjakaj pride,
kamer si vsak priti želi, v hišo nebeškega
očeta.

Posvečeno bodi tvoje ime!  Kako
goreče je pač Marija te besede izrekovala, in
kako silno je želela, da bi se posvečevalo in
slavilo božje ime, ona, ktere serce je bilo
ognjišče božje ljubezni! Noben angel ni iz¬
govarjal svoj trikrat „sveto“ tako goreče, noben
svetnik ni molil Boga tolikanj goreče, in s toliko
ljubeznijo, kakor je Marija izgovarjala besede :
posvečeno boditvojeime! Želela je posvečevanje
božjega imena pa tudi sinovega imena. Če je
kdaj ktera mati želela, da bi bilo ime njenega
otroka češčeno, poveličevano, in od mnogih ljudi
slavljeno: to je gotovo potem hrepenela mati Je¬
zusova, ter željno pričakovala časa, ko bo nje¬
govo ime povzdigneno nad vsa imena, ko se
bodo pred njegovim imenom pripogibala ko¬
lena teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, kolena pravičnih in hudobnih. O da
bi nas pač Marija učila, kaj je ljubezen, potem bi
pač razumeli, kaj je gorečnost in pospeševanje
časti nebeškega očeta in njegovega božjega
sina Jezusa! — Kaj pa ti, ki tolikrat izgo¬
varjaš Kristusove besede: posvečeno bodi tvoje
božje ime, ali ga ti sam morda pogostoma
skruniš in tako druge pohujšuješ? Glej, ti
sam, ki praviš, da želiš posvečeno ime božje,
ti sam to ime onesvečuješ s svojim spodtik-
ljivim življenjem.

Gl

Oh Marija, za svojo lastno čast, ki
je prazen nič, sem tako občutljiv, za
čast tvojega in mojega nebeškega očeta
pa tako malomaren. In vender je gotovo,
da le tedaj smem upati večne časti v
nebesih, če tukaj na zemlji ne iščem
svoje časti, ampak le čast in slavo ti¬
stega, kterega pokorni služabnik imam
biti. Pomagaj mi ti, o ljubljena mati,
da imam čiste in prave namene v svojih
mislih, besedah in delih. Ovaruj me, da
ne izgovarjam laži, sebi v pogubo, ampak
resnice, keder molim: posvečeno bodi
tvoje ime.

Blagi služabnik božji, Pavel Jan G ran že
je poleg svoje bogoljubne matere prav sveto svojo
mladost preživel. Deček pri njih letih je že
vedel, kaj je čednost, in si tudi res prav ve¬
liko za čednost prizadel, v letih, ko drugi
otroci zabredo, če nimajo pobožnih mater, Rekli
so mu vsi: pozemeljski angel. Pa je bil res
kakor angel. Večkrat je želel videti nebeške
angele, ino v spanju se mu je zdelo, da je
med angeli. Pogostoma je djal svoji materi:
„Kaj ne, mati, tisto modro tam gori je veliko
zagrinjalo, za kterem je skrito prebivališče
božje? Zvezde so pa kakor okenca na nebu,
skozi ktera gledajo ljubi angelci dolu na nas,
in nas k sebi kličejo. Ondi, gori, imam še

62

drugo mater, kaj ne, ki me še rajši ima ko
vi“. Blagi ta mladeneč se je od sveta že zgodaj
poslovil, da je stopil v red Jezusove družbe,
kteri je poglavitni namen: Vse za veči čast
božjo!

Skleni, da hočeš za čast božjo kaj storiti, ali
da se pobožno udeležiš kakega cerkvenega obhoda,
ali da živemu templu božjemu, vrednemu siromaku,
s kakim darom kaj pomoreš, ali da se kake za¬
puščene sirote usmiliš.

13. dan.

II. Gospodova molitev.

Ce ostanete v meni, in če
bodo moje besede v vas ostale
se vam bo zgodilo, karkoli
boste prosili. J. 15. 7.

Pridi k nam tvoje kraljestvo!
Božje kraljestvo so nebesa,  kjer večni kralj
med svojimi izvoljenimi vlada; božje kraljestvo
je na zemlji, so verni kristijani,  ktere Bog
vlada po svoji cerkvi; božje kraljestvo so m i-
losti,  ktere poklada v serce vsacega človeka
z ljubeznijo in strahom. Pervega in zadnjega,
t. j. božjega kraljestva in kraljestva milosti Ma¬
riji ni bilo treba si prositi: pervega ne, ker
je bila že od vekomaj izvoljena; druzega ne,
ker je bila zmeraj polna milosti: zato je pa
toliko bolj prosila za vse, ki jo bodo ko

G3

mater častili. Kraljestvo milosti, t. j. pravo
kerščansko življenje, ki dela svetnike, ter ž
njimi nebesa napolnuje, to je pa odvisno od
tega, koliko in kako se Jezusova cerkev raz¬
širja. Kolikor delj prineso misjonarji luč sv.
vere, kolikor globočje se utiskajo nauki sv.
cerkve v serca vernih ljudi, kolikor ložej in
prostejši more delati sv. cerkev: toliko moč¬
nejši in pogostejši spreminja milost grešna
serca človeška, toliko pripravnejši ino vred¬
nejši je kristjan za nebeško kraljestvo. Kaj
je namen Jezusovega in apostolov terp-
ljenja in življenja, to vsak ve, namreč zve¬
ličanje ljudi. Marija pa je imela pri tem delu
pomagati, podpirati in pospeševati z molitevjo,
s svojim terpljenjem in zasluženjem. Tudi
mi imamo delati za razširjevanje božjega kra¬
ljestva na zemlji. Kako pa? Ce veliko mo¬
limo, se veliko pokorimo. Tako bo delo sv.
cerkve uspevalo in sad rodilo ne samo v nas,
ampak tudi okoli nas.

Zgodi se tvoja volja,  kakor v ne¬
besih tako na zemlji. Nihče ni mogel tega
ložej reči ko Marija. Prosta je bila vsacega
nerednega poželenja, prosta nasledkov izvir¬
nega greha, prosta vseh hudih strasti, in torej
je lahko storila to, da se je vselej zgodila volja
božja; saj je zmiraj ponavljala besede: „glej,
dekla sem gospodova 11 '; „gospod, kaj češ, da
storim? 11  Ona je presegala celo radovoljnost
angelov. — Mi pa, ki smo po stariših nesrečni
ljudje, čutimo dvojno postavo v svojih udih:

04

hudo storimo, ker je dobra volja preslaba. Kaj
imamo tedaj storiti pri tej prošnji? Če dru-
zega ne, saj to, da gospoda kličimo na po¬
maganje, da se zgodi volja njegova. Pomagaj
mi, o gospod, da me hudo moje poželenje ne
premore, ino v greh ne posili. Pomagaj nam,
o gospod, nam ino vsem slabim, ki se bore
za mir nebeškega kraljestva, za mir, ki ga
svet ne more dati, ker ga nima, za tisti sveti
mir, kteri so angeli obetali ljudem, ki so dobre
volje!

Daj nam danes naš vsagdajni
kruh.  — S temi besedami nam je Kristus
povedal, da smo prosjaki,  da smo veliki
uboščeki, ker Boga kruha prosimo. Kako pa
moramo biti ubogi?  Biti moramo ubogi
v duhu,  ker samo tako uboštvo Kristus
blagruje. Kakšna pa je ubožnost v duhu,
tega se najložje učimo od Marije. Blaga
in premoženja tega Marija ni želela; imela
ga je prav malo, in še to malo je obra¬
čala tako, kakor je bilo treba, da vsaki
dan sebe in svoje preživi. Ona ni skerbela,
da bi se bila bala, češ, kaj bo pa jutri, čemu
bi bila skerbela, ko je imela Boga tako blizu,
kteri ji je bil takorekoč porok, da bode oče¬
tovski zanjo skerbel? Tako blizu pa, kakor
je ona imela Boga, tako blizu ga ima tudi
vsaki izmed nas, saj pravi apostel, da v njem
živimo, da se v njem gibljemo in smo. Največ
ljudi je zato v tolikih stiskah glede vsagdajne
potrebščine, ker Bogu  nič skerbeti ne puste,

65

ampak hočejo vse sami  oskerbeti. Zatorej
pa vsacega sv. apostel Peter opominja: „Vso
skerb verzite na gospoda." „Vsaki dan ima
svoje težave čemu si jih bomo še sami mno¬
žili? Mi ne moremo ničeser svojemočno spre¬
meniti, kar je Bog odločil. Mi ne poznamo
njegovih neskončno modrih namenov; zatorej
tudi Bog sam najbolje ve, kaj nam pridi.
Naša naloga je tedaj, da delamo in živimo
po volji njegovi, ter ga blagoslova prosimo.

Odpusti nam naše dolge,  kakor tudi
mi odpuščamo svojim dolžnikom! — Keder
bo gospod ustal, da nas bo sodil, sodil bo vsa¬
cega po njegovih delih, največ po delih usmi¬
ljenja. „Kar ste komu izmed mojih najmanjših
bratov storili," poreče sodnik, „to ste meni
storili": če ste mu hudo, ste meni hudo sto¬
rili, če pa dobro, ste meni dobro storili. „Z
mero, s ketero merite, se vam bo merilo!"
Kaj pa želimo, kaj prosimo Boga ? Prosimo
ga, naj nam bo usmiljen, in zavoljo tega
usmiljenja naj nam odpusti naše grehe, naj
nam pozabi vse, karkoli smo mu hudega in
žalega prizadeli. Kdaj je bil kteri toliko ža¬
ljen, kakor sta bila Jezus in Marija? a kdaj
je kteri tako odpuščal, kakor sta onadva? In
vender nista imela tistega uzroka, Boga od-
puščenja prositi, ki ga mi imamo. Bila sta
brez greha, in vender sta molila; mi pa imamo
veliko breme pregreh, in vender se tako moliti
branimo! Ali ni, kakor bi same sebe obsojali?

In ne pelji nasvskušnjavo,  temuo

5

66

reši nas hudega. —- Toliko imamo dušnih
sovražnikov, toliko se imamo boriti s požele¬
njem oči in mesa in z napuhom življenja, ali
se ne bomo bali za svoje zveličanje? ali ne
bomo s strahom in trepetom delali za svoj
večni blager? Vsaki dan nas mora biti nas
samih strah: moje hudobije, o gospod, se bojim,
ki sem tako slab, ki tolikrat padem, ali tvoja
dobrota me varuj, tvoja roka me reši hudega!
Tudi od tebe, o Marija, ki si zavetje greš¬
nikom, ki si zdravje bolnikom, ki si pomoč
kristjanom, tudi od tebe upam, da me boš
varovala prehudih skušnjav, da me boš rešila
hudega in večnega pogubljenja.

O moj oče, ki si v nebesih, toliko je
hudega, ki me obdaje, v tvoje naročje
se veržem, varuj me! Pod tvojo brambo
pribežim, o sveta bogorodnica! Ne za-
verzi nigdar moje molitve, zlasti keder
sem v veliki sili, temuč reši me vsegdar
vsake nevarnosti, o častitljiva, o blažena
devica, naša gospa, naša srednica, naša
priprošnica; s svojim sinom nas spravi,
svojemu sinu nas priporoči.

Med pismi visokoučenega in slovečega o.
Sančeza so našli po njegovi smerti tudi pisanje,
ki se tako-le glasi: Vse moje misli in želje naj
bodo obernene samo na presveto resno telo, na
križanega Jezusa, na Marijo preblaženo devico,
do ktere mi je imeti posebno pobožnost in

67

ljubezen. K nji se hočem kakor k materi zate¬
kati v vseh potrebah, zadregah, in pri svojem
učenju. Po nji hočem Boga hvaliti za vsako
njemu na čast storjeno delo; po nji hočem
odpuščenja prositi za vsaki pregrešek, keder
bom tako nesrečen, ga storiti; po nji hočem
gospodu vsacega priporočiti, ki mi ho kaj sov¬
ražnega naredil.

Moli danes očenas ali dva, na čast Mariji,
da bi ga mogel vselej spoštljivo moliti; in da bi
mogel sad gospodove molitve v sebi čutiti.

14. dan.

I. Angelov pozdrav.

Moli za nas k gospodu, tvo¬
jemu Bogu, da nam da spo¬
znati pot, po kteri hodimo in
besedo, po kteri delajmo.

Jer. 42, 2.

Angelov pozdrav ali češčenamarija ima
dva dela. Pervi del so angelove in Eliza¬
betine besede, drugi del pa so besede sv. cerkve.
Angel gospodov je rekel Mariji: Pozdrav¬
ljena  bodi, ali češčena si, Marija!

Pozdraviti koga, kaj pravi to? To se pravi:
prijazno in prijetno in ljubeznjivo na koga mi¬
sliti, in mu to na znanje dati. Bog je dal po
enem najveoih angelov Marijo pozdraviti, in
ta pozdrav pomeni skoraj toliko, kakor tisti

5 *

68

glas, ki se je slišal na taborski gori; kakor
bi bil rekel Bog: „Ta je moja ljubeznjiva hči,
nad ktero imam dopadajenje!“ S tem, daveko-
večni Bog pozdravlja to devico, naznanja
ljudem, da mu je prijetna, dopadljiva. Bog
je pa tudi za to skerbel, da smo zvedeli  o
tem pozdravu. To se vidi že iz besedi, ktere
je izrekla preblažena devica, ko je bila polna
sv. duha: „Glejte, odsehdob me bodo blagro¬
vali vsi rodovi. “ Kako lepo so se te Marijine
besede uresničile! Koliko miljonkrat se po¬
navlja ta angelov pozdrav, dan na dan, po
celem svetu!

Milosti polna!  Res je bila Marija mi¬
losti polna pred Bogom, pa ker je bila toli¬
kanj ponižna, tega še sama ni znala, da je
tolika pred Bogom. Angel je moral priti, ter
ji povedati, pripraviti in poterditi jo za ve¬
liko in teško nalogo, ktero je prevzela. Na
Mariji vidimo, da le ponižnim  Bog mi¬
lost deli.

Gospod je s teboj!  Kristus pravi:
„Kdor veruje moj nauk in ga stori, k temu
bova jaz in moj oče prišla, ter bova v njem
prebivala. u  Marija pa je vse tako storila, in
zatorej je bil gospod Bog ne samo ž njo, ampak
tudi v nji. Ko bi mi vse tako storili, kakor
zveličar naš želi, bil bi gospod tudi z nami,
kakor je bil z Marijo, da bi vladal našo pamet
in serce, naše misli in želje. Silno veliko re¬
čemo: vse je na tem ležeče, da božji duh
prebiva v naših mislih, željah in delih. Zatorej

69

tudi mašnik tolikrat vernim želi, da bi bil
gospod ž njimi, ko pravi: dominus vobiskum;
zakaj če je gospod z nami, kdo bo zoper nas?

Blagoslovljena si med ženami.
Tako sta Marijo pozdravila angel, veliki po¬
slanec božji, in pa njena teta Elizabeta. Zakaj
pa je blagoslovljena in blažena? v čem je ta
blagoslov in blager? Marijina blaženost je v
tem, da je postala mati sinu božjemu, zveli¬
čarju sveta, in da je vender pri tem devica
ostala. Tukaj vidiš kristjan, kako je večni
oče Mariji največi čast, največi blager dodelil,
da ji pa vender ni prizanesel z največim ier-
pljenjem. Zakaj tako? To je zato-le: kolikor
bolj hoče Bog človeka v večnosti povzdig¬
niti in posla viti, toliko več terpljenja mu na
zemlji da. Nebeška krona mora zaslužena biti.
Brez časnega terpljenja, ni večnega življenja.
Zato je tudi prav nekerščanski, če v terpljenju
tarnaš rekoč: „Bog sam večni vedi, kdaj sem
se tako pregrešil, da imam toliko terpeti!“
Marija prečista devica, ki je bila milosti polna,
in blagoslovljena med ženami, ki nigdar ni
greha storila, kako je pa to, daje  imela, tudi ona
toliko neizrečenih bolečin preterpeti ? Ce terpiš,
tolaži se z Marijo.

Blag o slo vij en je sad tvoj  ega  te¬
le  s a,  je djala sv. Elizabeta, sad namreč Jezus;
kajti Jezus se imenuje blaženi, blagoslovljeni,
ker od njega ishaje vsaki blager, vsaki bla¬
goslov. Zato govori mašnik pri sv. daritvi nad
posvečenim kruhom te besede: „Potem, o gospod,

70

ustvarjaš, blagoslovljaš, oživljaš in nam vse
daješ.“ Zatorej sklepamo svoje molitve, ter
jih Bogu očetu priporočamo po ^njegovem sinu,
Jezusu Kristusu, gospodu našem. 11  Zatorej
je rekel naš zveličar sam o sebi: „Jaz sem
pot, resnica in življenje„nihče ne pride k
očetu, kakor po meni. 11

Po onem blagoslovu hčem hrepeneti,
o blažena devica, ki ti ga je angel na¬
znanil, in ki nam ga je prinesel tvoj
ljubi sin: po blagoslovu milosti božje;
zakaj če to zadobim in ohranim, bom
lahko prenašal vsakteri križ, ki mi ga
bo gospod poslal.

Sv. Terezija pripoveduje v svojem živ-
ljenjopisu, kako hvaležna je svoji materi, da
jo je že mlado vadila, kako treba Marijo mater
božjo častiti. 12 let stari umerje mati. — „Zdaj,“
piše sama, „se veržem britko prežaljena pred
podobo naše ljube gospe, ter jo z mnogimi
solzami prosim, naj mi bo zdaj ona mati in
oskerbnica. To sem storila v detečji pripro-
stosti. Pa, kakor sem se bila prepričala, je
bilo to veliko pomagalo; kajti v vseh zadevah,
v kterih sem se bila tej preslavni devici pri¬
poročala, sem njeno podporo in moč takoj ob¬
čutila. 11  Največi milost sv. Tereziji pa je bila
ta, da je smela poznej v marijin karmelski
red stopiti, da je bila vanj takorekoč pokli¬
cana, in da ga je prenovila.

7i

Izmoli danes dve tri, zdravamarije za duše v
vicah, ki so rade na zemlji Marijo častile, ki so pa
zdaj njenega blagoslova silno potrebne.

15. dan.

II. Angelov pozdrav.

Marija se je vsem dolžnico
storila... Bolnik dobi zdravje,
žalostni tolažbo, grešnik od-
puščenje, pravični milost.

Sv. Bern.

Drugi del k angelovemu pozdravljanju
pristavljati nas sv. cerkev, dobra in skerbna
mati naša, pridevati uči, ter nas, svoje otroke,
nebeški materi, še posebej izroča.

Sveta Marija!  Bog je sama svetost.
Beseda „svet“ je najviši in najlepši ime, ki
se Bogu dati more. Zatorej mu trume angelov
neprenehoma kličejo: „svet, svet, svet si ti o
Bog, gospod večne slave.“ Komer pravimo,
da je „svet u , hočemo naznaniti, da ljubi in
dela dobro, lrudo pa sovraži. Zdaj veš, kaj
pomenijo besede: „Bodite sveti, kakor sem
jaz svet, vaš Bog.“ Zdaj vemo, kaj apostel
hoče, ko nas opominja: „To je volja božja,
vaše posvečenje. “ Marijinega posvečenja, t. j.
njene svetosti, še noben človek na svetu ni
dosegel, in je ne bo, tolika je. Zatorej ni
treba, da Mariji pravimo, kako je sveta; ali

72

silno je treba, da samim sebi dopovedujemo,
kako sveta je Marija, Kaj pa iz tega sledi?
Vidiš tole: keder bi rad Marijo kaj prosil, ali
keder boš želel, da bi ti ona kaj isprosila
povprašaj se in pozvedi sam pri sebi, če ni
to, kar prosiš, kaj prav nesvetega, če ji ne
bo neprijetno. Nadalje se pobaraj in preišči:
kaj pa moja duša, ali ni v takem stanu, da
se ji mora zdeti moja molitev, kakor velik
smrad? — Apostel govori: „Ki smertno greše,
križajo Kristusa znovič, ter ga zasramujejo. “
Ce pa mi v smertnili grehih živimo, in ho¬
čemo vender Marijo častiti in jo česa pro¬
siti, kaj praviš, ali ni tako kakor če bi bili
trinogi djali materi božji pod križem: po¬
zdravljena, oeščena si Marija? Zatorej iz svo¬
jega serca izmeči in poruj, kar je nesvetega
v njem.

Mati božja!  s tem imenom Marijo
častimo, ker je bil njen sin pravi človek ob¬
enem pa tudi pravi Bog. Svojo človeško na-
toro ima Jezus za vselej, in zatorej ima tudi
Marija za zmeraj to čast, ktera jo povzdiguje
nad vse ljudi in nad vse angele. Kako srečni
smo pač, da imamo tako mogočno mater,
mater ki ima vsemogočnega sina, sina božjega,
kralja nebes in zemlje!

Prosi za nas!  Kdo bi mogel za nas
bolje in uspešneje prositi, kakor ona, naša
mati božja, Marija? Ona nas hoče  uslišati,
nam hoče  pomoči, ker ima materno  serce,
ker smo mi njeni otroci.  Bog, naš gospod,

73

nam jo je mater postavil, Bog tedaj hoče, da
se. k nji zatekamo, da njo prosimo, in da po
nji milosti od Boga prejemljemo. Zatorej tudi
z  velikim zaupanjem recimo: o usmiljena de¬
vica Marija, prosi za nas, za nas uboge

Grešnike!  Keder spoznavamo, da smo
grešniki, spoznavamo tudi, da smo v veliki
sili, v veliki dušni stiski in potrebi. Taki se¬
veda, kterim je vest zaspala, ali kteri so si jo
z  grehi zamorili, taki pač mislijo, da nimajo
greha. Toda apostel piše: „Kdor pravi, da
nima greha, ta je lažnih!“ Glavni greh naj-
večih ljudi je pač ta, da žive po svojem po¬
želenju in po svoji spačeni volji, in da se ne
menijo dosti za Boga ali pa nič, da pozabijo
■svojega stvarnika, kteremu so vender služiti
dolžni. Ni samo to greh, kar se hudega stori,
pogostoma je še veliko veči greh to, kar se
dobrega opusti,  in največ so ti grehi o pu¬
šč e n j a, ki človeka na večno nesrečnega store,
kakor nam priča Jezusova prilika o bogatinu.
O bogatinu se ne bere, da je kaj grešnega
storil, bere se pa to, da je dobro storiti opu¬
ščal, in zato  je bil pogubljen. Greh je, ki
je naša prava revščina. Iz greha izvira vse
hudo, ki je na svetu; ko bi greha ne bilo,
bi tudi zemlja ne bila taka dolina solz. Ko bi
ljudje ne grešili, bi že na tem svetu slad¬
kosti raja okušali. Greh je tista nesreča, ktere
smo si pač sami krivi, iz ketere se pa sami
ne moremo iskopati. Zatorej nam je dana
Marija, zavetje ali pribežališče grešnikom.

74

Zatorej upirajmo svoje objokane oči k naši
materi

Zdaj,  ko smo v tolikih dušnih in te¬
lesnih nevarnostih; zdaj  ko imamo še čas
poterkati na njeno slavnoznano usmiljenje;
zdaj,  ker ne vemo, kaj je še skritega za tem,
zdaj, ker ne vemo, kaj nam prinese in kaj
nas zadene prihodni trenotek, prihodna ura,
juteršni dan. Naše življenje je sestavljeno iz
samih hipov ali trenotkov, iz samih „zdaj u .
Zato je ta beseda „zdaj u  tako imenitna, ta
trenotek tako odločiven, tako strašen, ker ta
trenotek si lahko nebesa zaslužimo, ali pa
peklo. In ravno zato, ker ne poznamo temne
prihodnosti, prosimo svojo ljubo mater v ne¬
besih, naj prosi za nas zdaj,

In na našo smertno uro.  Koga ne
pretrese spomin na to uro. Vsaka žival se je
boji, in červ se vije pod nogami, se je mari
človek ne bo? Najmočnejši je o smertni uri,
kakor onemoglo dete — brez moči. To uro,
pred ketero tudi najmočnejši trepeta, nam je
materna pomoč še posebno potrebna, ker bota
duša in telo v veliki stiski: telo v razpadanju,
duša v sodbi. Ojstra sodba čaka grešnika, ki
je tolikanj božjih milosti prejel, da bi si ž
njimi nebesa odperl, ki je pa vse storil, da
si je mesto naredil v žrelu poklenskem. Ce
bomo pa vsaki dan mislili na to uro vsaj nekaj,
če bomo svojo nebeško priporočnico pobožno
prosili pomoči za to uro, potem smemo upati,
da nas ne zdaj ne o smertni uri ne bo zapustila.

75

Kederkoli bom v kaki stiski, bom k
tebi pribežal, o ljuba moja mati. Zlasti
pa se bom k tebi zatekal v vsaki stiski
greha, da me s svojim sinom spraviš in
pomiriš. Prosi mi pravi strah božji, spo¬
korno življenje, o smertni uri pa skesano
serce, da pojdem z zaupanjem pred svo¬
jega sodnika.

Bil je veleučen zdravnik,  Rematjč po
imenu, ki je zavoljo svoje spretnosti daleč
po svetu slovel. Iskali so ga bogataši in žlaht-
niki, knezi in princi in kralji. Slavni ta mož je
dejal nekoč o sv. rožnem vencu tole : Vsaki dan
molim svoj rožni venec. Če me kakšna bolezen
skerbi, da si ne znam pomoči, to se obernem
na tistega, ki jedini more vsacega ozdraviti;
in ker zavoljo svojih obilnih opravil ne uteg¬
nem veliko moliti, se obernem pa do prebla-
žene device, ter jo prosim, naj ona zame Boga
moli. Če grem na to k svojemu bolniku po¬
gledat, denem roko v žep, v kterem je molek,
pa omolim dva ali tri odstavke. Tako se pogo¬
varjam s preblaženo devico, ji razodenem svoje
skerbi, priporočim svoje želje, in preblažena
devica je res tako dobra, da mi pomore, zakaj
pogostoma sem bolnika ozdravil, za kterega
že nobene pomoči ni bilo.

Moli tri očenaše in češčenemarije za tiste greš¬
nike , ki zdaj umirajo, da bi jim sveta mati božja
s svojo pomočjo na strani stala.

76

16 . dan.

1. del, 1. skrivnost.

Kterega si devica od sv. duha spočela.

Angel Gabriel je bil poslan
od Boga v mesto Galileje, ki
mu je ime Nazaret, k devici
zaročeni možu, kteremu je bilo
ime Jožef iz hiše Davidove,
devici pa je bilo ime Marija.
In angel ji reče: Pozdravljena
bodi, milosti si polna, gospod
je s teboj, blažena si med že¬
nami . . . Glej spočela boš, in
rodila sinu, ki ga Jezusa ime¬
nuj . . . Marija pa je rekla:
Glej, dekla sem gospodova,
zgodi se mi po tvoji besedi.

L. I. 26.

Ko je angel gospodov k Mariji devici
prišel, pravijo, da jo je našel kleče moliti.
Je pač molila, da bi Bog že skoraj poslal
rešnika sveta, ki ga je bil obljubil, ki so ga
že tako dolgo pričakovali, in ravno zdaj ga
silno želeli. Vsi pobožni in pravični stare
zaveze so klicali: nebesa ga rosite, ali pa
zemlja nam ga daj! Bil je tudi zadnji čas,
kajti spačenost in pregrešnost, in pa satanova
moč je bila velika. Kolikor svetejši so bili,
toliko hujši jih je bolelo, da so ljudje kakor
brezumna živina, toliko bolj goreče so hre¬
peneli po obljubljenem mesiju. Marijina sve¬
tost pa je bila veči ko vseh drugih, zato je

77

bilo tudi njeno hrepenenje veči ko vseh drugih.
Molila in terpela in delala je vse največ  iz
tega namena, da bi se Bog hitreje nesreč¬
nikov usmilil, da bi mesija poprej na svet
prišel. Bog večni pa je storil, da je ona
zveličarja na zemljo isprosila, da ga je sama
sebi in nam primolila. Njena molitev je imela
res čudno moč, da je ž njo jedinorojenega
sina na revno zemljo potegnila. Le po hre¬
peneči molitvi, po gorečih prošnjah je beseda
večnega očeta med nas prispela in med nami
prebivala. Molitev je podobna vročini. Ako
vročina zemlje ne posuši, ako zemlja tako-
rekoč ni žejna, ji dež ničeser ne koristi. Ce
molitev serca ne pripravi, tudi milost božja
vanj ne more. Tako je ze vsakim človekom
in ze vsemi ljudmi. 4000 let je bilo treba,
da je nesreča in reva boljši ljudi do spoznanja
prignala, daje  treba odrešenika, da so po
njem hrepeneli, ter si mesija od Boga pro¬
sili ; 40 sto let je bila treba, preden se je
polje sveta pripravilo, da ga je Kristus s
pridom obdelavah Zdaj pa lahko razvidiš,
zakaj pogostoma Bog tako dolgo odlaša, in
človeka ne usliši; človekovo serce še ni dosti
z molitevjo prerahljano in za milost božjo
obdelano. Bog čaka, dokler stiske in nad¬
loge, prošnje in molitve serca ne obdelajo, in
za njegove milosti pripravno ne store. Nam
pa je treba med tem, da zaupamo v njegovo
ljubezen, da ne omahujemo, in da moliti ne
prestanemo. Kakor bo le tisti zveličan, ki

78

bo stanoviten v dobrem, tako bo tudi le tisti
zveličan, ki bo stanoviten v molitvi.

Marija je angelu rekla, ko jo je bil po¬
zdravil : Grlej dekla  sem gospodova. Kratke so
te njene besede, pa veliko povedo; razodevajo
nam, zakaj je ona mati božja postala, zavoljo
svoje ponižnosti  namreč. Ako hočemo tukaj
na zemlji in potem onkaj v večnosti pred
Bogom kaj veljati in kaj doseči, to moramo
biti ponižni,  ali saj ponižnim biti si pri¬
zadeti.  Bog ne more terpeti napuha; angele
je zavergel zavoljo napuha, in tudi ljudi tepe
z nadlogami in stiskami, da bi jim napuhnenost
pregnal. Do ponižnosti pridemo, ako radovoljno
spoznamo, v čegavi službi da smo, da smo v božji
službi, da smo služabniki, hlapci  božji, ki nam
je dal telesne in dušne moči, ter nas ž njimi
na delo poslal, kakor tudi gospodar preskerbi
delavcu orodje, da more na delo. Od Boga
tedaj imamo vse,  kar imamo. Svojega ni¬
mamo nič, samo greh je naš: torej nimamo
kar nič uzroka da se povzdigujemo, pač pa
veliko  uzroka, da se ponižujemo. „Kaj imaš,“
praša apostel, „česer bi ne bil prejel?  če si
pa prejel, čemu nosiš, kakor bi ne bil prej el ?“
Keder opravljaš kako delo brez pravega, Bogu
prijetnega namena; če hlepiš po nečemerni
hvali; če svojega bližnjega obiraš, da bi sebe
olepšal; če potrebnega siromaka od sebe od¬
ganjaš, sam sebi pa zbiraš, kaj boljšega bi si
privoščil: je to nezvestoba do tvojega stvar¬
nika; je tatvina, ki jo delaš svojemu gospodu;

79

je krivičnost do tvojega Boga, ki te je na
svet poslal in ti stan odločil, ne zato, da
živiš po svojih željah in strastih, ampak zato,
da v vseh stvareh Bogu, njemu samemu služiš,
da njemu čast in hvalo daš, da zvesto popra-
šuješ: „ Gospod, kaj češ, da storim? 41

Dan na dan se oglasijo po trikrat zvo¬
novi po celem kerščanstvu, ter znanijo dobrim
ljudem, kaj imenitnega, skrivnostnega in bož¬
jega se je zgodilo pred 1881 leti v judovski
deželi, v Betlehemu. Kristjani po sercu se
odkrivajo, in priklanjajo kolena pri besedah:
„in beseda je meso postala in med nami pre¬
bivala. 11  Angelski pozdravi puhte iz vernih
ust proti nebu kakor priserčna zahvala Mariji
in njenemu sinu, da sta nas rešila gotovega
pogubljenja. In kolikor britkejši čutimo težo
grehov, kolikor veči je naša reva na zemlji,
toliko bolj iskrena je naša priserčna zahvala,
toliko bolj veseli sklepamo roke, da nas j e ne¬
beški naš oče toliko ljubil, da je poslal svojega
sina na svet, da bi se nihče ne pogubil, ampak
vsagko večno življenje dosegel.

Napolni nas, o Marija, se živ im  ob¬
čutkom, kako smo bili in smo rešitve
potrebni, da spoznamo, kolika sreča nam
je došla, in da si ti iz serca zahvalujemo.
Kederkoli bom molil angelovo pozdrav-
ljenje, dodeli mi to milost, da vselej sto¬
rim korak naprej v ponižnosti serca, zakaj

80

sama ponižnost serca stori, da moremo
skrivnost učlovečenja razumeti in ljubiti.

Angelovo pozdravljenje, pravi sv. Alfonz,
je preblaženi devici zmeraj prijetno, ker ji
takorekoč ponavljamo tisto sveto veselje, ki
ga je pervikrat očutila. — Marija sama je
sv. Mehtildi tudi razodela, da ji je to ange¬
lovo češčenje silno prijetno. — Sv. Bernard je
rad pozdravljal Marijo. Ko pride spet pred
Marijino podobo, in spet pozdravi mater bcžjo,
rekoč: ^pozdravljena bodi, Marija,“ sliši nato
iz podobe določne besede: „tudi ti, Bernard,
bodi pozdravljen. £<  — Sv. Bonaventura pravi,
da Marija na vsako pozdravljenje odgovori s
kako milostjo. — Sv. Jederti je mati božja za
njeno smertno uro obljubila toliko milosti ko-
likorkrat je v življenju pobožno jo pozdravila.
— Sv. Tomaž piše: „Nebesa so polne veselja,
ko se ta pozdrav glasi, satan pa se trese in
beži“. — Neka redovnica se je prikazala svoji
samostanski sestri, ter ji djala: „Zdaj še le
spoznam, koliko je vredno angelovo pozdrav¬
ljenje. Ko bi mogla dobiti ceno ene same če-
ščenemarije, rada bi se na zemljo povernila,
in vse britkosti življenja z največi poterpežlji-
vostjo nosila.

Očetje in matere, ki imate otroke, gospodarji,
ki imate posle, skerbite, da se bo v vaši hiši Ma¬
rija pogostoma častila, ako hočete imeti dobro otroke
poštene služabnike, sami pa obilni božji blagoslov.

81

17. dan.

1. del, Z.  skrivnost.

Kterega si devica Elizabeto obisJcovaje nosila.

Marija pa je tiste dni se vzdignila, ter ja-
derno šla v gore, v mesto na Judovem.
Stopila je v hišo Zaharijevo, in pozdra¬
vila Elizabeto. Zgodilo pa se je, ko je Eli¬
zabeta zaslišala Marijino pozdravljenje, je
poskočilo dete v njenem telesu. Eliza¬
beta pa je bila napolnena s sv. duhom,
ter je z velikim glasom zavpila in rekla:
Blažena si med ženami, in blažen je sad
tvojega telesa. In od kodi to meni, da
pride mati mojega gospoda k meni?

L. I. 39.

Marija zapusti svojo priljubljeno samoto,
ter hiti čez hribe v Hebron k svoji teti Eli¬
zabeti. Tudi mi gremo čez hribe, in vse naše
življenje je taka hoja po hribih težav. Zdaj
gremo navzgor, zdaj spet navzdol, skozi ve¬
selje in žalost, po terdem kamenju in po
mehkih tratah. Od daleč se nam vidi marsi-
kteri kraj prav lep in mikaven, ali ko bližej
pridemo, je ves drugačen: spoznamo, da smo
se motili. Kdo ne poreče, da je vse naše
življenje polno tacih zmotnjav, od mladosti
pa do starosti. Mladost si obeta le dobro in
lepo; zlate gradove si zida v oblake, o kterih
se pozneje prepričajo, da jih ni, ali pa da so
vsi drugakšni, morda same podrtine. Kolikrat
si mislimo kakšno stvar povsem drugačno, in

6

82

kecler jo imamo, vidimo, da ni taka. Kolikrat
silno hrepenimo po kakšni stvari, ter mislimo,
da bomo srečni, če jo dobimo, keder jo pa
res dobimo, nas že več ne veseli, se je na¬
veličamo, ali pa nam je v zapreko in težavo
in stud. Zatorej ne smemo sanjariti, temveč
hladno prevdarjati; ne smemo daleč pa ne¬
premišljeno v prihodnost gledati, temveč gledati
moramo pod noge, na pot, po kteri gremo,
da se ne spodtaknemo, ne pademo in pobi¬
jemo. Daljno prihodnost  prepuščajmo svo¬
jemu nebeškemu očetu, mi pa zlasti na to
glejmo, da svojo s e daj n o nalogo izveršimo, da
svoja dela opravljamo po volji božji. A k o
znamo, da je naše življenje polno klancev
in ovinkov, polno prepadov in stermin, ako
znamo, da nam jih je božja dobrota pripra¬
vila in da nas božja roka vodi, ali se smemo
pritoževati? Kar Bog naredi vse prav stori.
Ko bi liteli božje naredbe razumeti, bi morali
božjo pamet imeti. — Marija devica je v gore
hitela.  Tudi nam je hiteti, pa urno stopati.
Urni  moramo biti v službi božji, hitro
moramo spolnovati njegove zapovedi, zakaj v
službi božji ni nevarnejši in pogubnejši stvari,
kakor je polovičnost in mlačnost. Kdor za delo
hitro prime, se mu tudi težavno delo lahko
zdi. Gospod pravi: „Kdor prime za plug, potlej
se pa ozira in obotavlja, ta ni mene vreden.“
Marija je ljubila sami  in skriti biti
v Nazaretu, vender ta kraj za dolgo zapusti;
ogibala se je posvetnega šuma, in vender se

83

poda med svet na dolgo pot. Rada bi bila
doma ostala, toda ona se zataji, se ne straši
težavnega potovanja, zakaj? da bi svoji teti
Elizabeti služila.  Kaj vidimo iz tacega rav¬
nanja? To vidimo, da je bilo njeno serce
polno krepke, djavne ljubezni do bližnjega.
Vesela je bila, če je mogla drugim služiti;
vesela je bila, če od drugih ničeser ni potre¬
bovala. Kako pač malo smo v tej zadevi
materi božji podobni! Mi delamo skoraj na¬
robe. Zahtevamo, da bi nam bili drugi na
službo, sami pa drugim ne maramo skazati
nobene dobrote. Mi od drugih veliko zahte¬
vamo, smo nejevoljni, ter kažemo svojo ne¬
zadovoljnost z besedo in djanjem; ljubezen
sprejemati, smo vsaki čas pripravljeni, toda lju¬
bezen skazovati, za to se pa teško pripravimo.
Kristus, naš gospod je dejal: „nisem zato na
svet prišel, da se mi streže, ampak da slu¬
žimMarija  pa je že delala po sinovih besedah,
še preden jih je bil govoril. — Marija je svojo
teto Elizabeto obiskala  iz ljubezni, do nje.
Tudi keder mi koga obiščemo, storimo iz
ljubezni, da ga razveselimo, da mu radovoljno
pomoremo, da poskerbimo za njegov dušni in
telesni blager. Ljubezen mu skazujmo v mi¬
slih, besedah, delih, zakaj taka ljubezen priča,
da naša pobožnost je prava. Prizadevaj si
pobožen biti, kakor hočeš, opravljaj pobož¬
nosti in svete vaje, ktere hočeš: vse to je
sleparstvo, če nimaš ljubezni do bližnjega v
mislih, željah, besedah in dejanjih. Ali pa

6 *

84

veš, kakšna je ta ljubezen ? Sv. apostel ti jo na¬
števa po znamenjih : „ljubezen je poterpežljiva,
je dobrotljiva, ni nevošljiva, ni samopridna, vse
prenese, vse veruje, vse upa, vse preterpiJ

Ko pride Marija z blaženim sadom k Eli¬
zabeti, gre moč od Jezusa, tista moč, po kteri
je bil sv. Janez posvečen. Elizabeta hvali
Marijo, Marija pa poveličuje gospoda, ki je
tolike reci storil nad svojo niško deklo. —
Dandanes se najde malo hvaležnosti. Nehva¬
ležni smo do naših dobrotnikov, in še bolj
nehvaležni smo do Boga, svojega največi do¬
brodelnika. Ko bi se bolj hvaležnim biti na¬
vadili, bili bi tudi bolj srečni.

Spoznavaj, kako si nevreden, kako si
ubog in sirota, pa boš spoznaval, kako velika
in nezaslužena je ljubezen, ki ti jo skazuje
tvoj božji dobrotnik; spoznal boš, kako veli¬
kanske so dobrote, ki jih deli tvoji dušni in
telesni potrebi. In če gospod tako velike reči
nad tabo dela že tukaj na zemlji, kakšne reči bo
še le naredil gori v nebesih, če boš tukai njegov
dobri otrok! če mu boš za vse hvaležen!

Naredi me, o Marija, tvojemu pre-
ponižnemu sercu podobnega. Hočem te
nasledovati v hvaležnosti do Boga in v
poterpežljivosti do drugih. Isprosi mi,
o mati mila, da zmeraj za tabo hodim,
in naposled k tebi pridem, kjer te bom
na vekomaj slavil in poveličeval.

85

O. Sanvitores je bil goreč Marijin ča3tivec,
pa tudi goreč misjonar. Preden je šel med
divje indovce, je sebe in svoje delovanje pri¬
poročil varstvu matere božje, pod imenom nje¬
nega „ obiskanja “. Kar pravi sv. pismo o Ma¬
riji, da je šla hitro v goro, se lahko reče tudi
o tem služabniku njenem. Prepotoval je skoro
vse kraje indovske dežele, hitro hodil v naj-
veče gore, da je imel velikrat kervave noge
in potergano obleko, in sicer je hodil tako
naglo, da ga še indovci niso mogli dohajati,
dasi tudi so si bili dobri pešci. Ko pride mi¬
sijonar na svoj kraj, njegovi spremljevavci preč
poležejo, da bi si počili, on pa tudi preč začne
svoje kerščansko delo podučevanja in keršče-
vanja tako zlahkoma, kakor da bi kar nič
truden ne bil. Marija mu je pogostoma očitno
pomogla. V nekih hribih, kjer je bilo že
mnogo spreobcrnencev, je živel neki starec, ki
je po svojem nečistem življenju do smerti zbolel,
ki pa o kerščanstvu in spreobernenju kar nič
ni slišati hotel. O. Sanvitores se zateče k Ma¬
riji, in pri nji išče pomoči temu nesrečniku.
Praznik Marijinega obiskanja pa pošlje misjonar
bolniku lepo Marijino podobo, ter mu sporoči:
»Marija te bo v nebesa vzela, če se preoberneš
in pokristijaniš.“ To priprosto sporočilo je zdaj
več izdalo, kakor prej vse prigovarjanje in
prošnje. Terdovratnik je bil ves omehčan in
spremenen. Misjonarju da sporočiti, da je
pripravljen, in da želi kerščen biti. Ko mis-
jonar k njemu dospe, ter ga jame podučavati,

86

ga najde že tako podučenega, da se je čudil, in
da ga je mogel precej kerstiti. Toliko da je
bil starec sv. kerst prejel, umerje, toda ves
skesan in poln obžalovanja nad svojimi grebi.
— Sveti misjonar, božji mož, ki je tolikim v
nebesa pomogel, se je tudi kmali sam preselil
v kraljestvo tistega, ki je djal: „ Karkoli ste
komu izmed mojih najmanjših bratov storili,
to ste meni storili. 1 '

Varuj se mlačnosti v gospodovi službi, zakaj
Bogu je mlačnost v svetih rečeh velika gnjusoba.
Prosi Marijo, da bi ti gorečnost v dobrem zadobila.

18 . dan.

1. del, 3. skrivnost.

Kterega si devica rodila.

Prigodilo se je pa, ko sta bila v Betle¬
hemu, so se dnevi dopolnili, da bi Marija
porodila. Porodila pa je svojega pervo-
rojenega sina, ter ga v plenice povila
ino v jasli položila, ker ni bilo prostora
zanje v hiši. Pastirji pa so na tistem
kraju čuli, in bili na ponočnih stražah
pri svoji čedi. In glej, angel gospodov je
stal pri njih, in božja svetloba jih je ob-
svetila, ter so se silno bali. Angel pa jim
reče: Ne bojte se, zakaj glejte, oznanim
vam veliko veselje ... Danes vam je rojen
zveličar, in ta je Kristus, gospod.

L. II. 6.

Pejte gremo danes v Betlehem, da vidimo,
kaj nam je gospod pripravil. Naš mogočni

87

Bog je postal mali detek. Bog, kterega nebo in
zemlja ne obsežeta, se da povijati v borne ple¬
nice! ta, ki celi svet derži, ubog na slami
leži. Marija in Jožef pa še nekaj priprostib
pastircev, to so njegovi služabniki; živali pa,
s keterimi skupaj prebiva, mu gorkoto dajo.
Bog je rojen v Betlehemu.

Bog nebeški, Jezus Kristus, ki se je bil
ponudil, da nas bo odrešil, začeti je moral
delo svojega odrešenja: z uboščino, s terp-
ljenjem, s pokorščino. Uboščina, terpljenje,
pokorščina so tisti pomočki, se kterimi nam
je zveličar brisal naše velike dolgove, naše
grehe; uboščina, terpljenje, pokorščina so tista
pot, po kteri je sam šel, na ktero nas vabi, in
po kteri moramo tudi mi hoditi, ako hočemo
priti k našemu očetu v nebesa. Učlovečeni
Bog je prišel v svoje in med svoje, toda
njegovi ga niso sprejeli. V Betlehemu je bilo
veliko tujcev, ki so bili sprejeti in bili preno-
čeni, le tisti ne dobi podstrehe, kterega lastnina
je celi svet. Ki so bili premožni in mogočni
in veljavni, ti so bili dobro pogostjeni in po¬
streženi; naš zveličar pa je moral prebiti v
neki votlini, kakor bi ne šel med svet.

Pa res je tako; Kristus ne gre med svet.
Zato jo na svet prišel, da se ž njim vojskuje,
in da svet premaga; med Kristusom in med
svetom je večno sovraštvo. On seje s svetom
boril, ga premogel, je zapodil kneza sveta,
in svoje kraljestvo na svetu ustanovil; svet
pa ga zato ni hotel sprejeti, ga je preganjal

88

in mučil in križal in umoril. Kakšno orožje
pa je imel Kristus, ko se je s svetom boril?
Uboštvo, terpljenje, pokorščino; s tem orožjem
se je svetu nasproti postavil, in s tem orožjem,
je premagal poželenje oči, poželenje mesa, in
napuli življenja.

Ta boj je bil pa svetu na srečo; kajti
kolikor je sveta rešenega, toliko ga je le s
kervjo betlehemskega deteta. Terpljenje, ki
so mu je ljudje prizadeli, jih je odrešilo. Bet¬
lehemsko dete je sprejelo in nosilo terpljenje,
da bi se pokorilo za naše dolgove. Detkeni
zveličar nas je ljubil, ko smo bili mi še nje¬
govi sovražniki.

Angelske trume v zračnih višavah pre¬
pevajo slavo Bogu, v jaslih ležečemu, ter vo¬
ščijo mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje;
mir ljudem, ki so nehudobne volje. Kaj nam
pomaga vsa dobrota in milost Boga, če pa
dobre volje nimamo. Serce človeško je sicer
majhen del telesa, pa je vender tako veliko,
da ga ves svet ne napolni. Naše serce je
samo zase takorekoč majhen svet, v kterem
je dobro pomešano s hudim, v kterem go¬
spodari poželenje oči, mesenost in napuh živ¬
ljenja, če v sercu Kristusa ni. V mali ta svet,
v serce, hoče Kristus priti po sv. obhajilu.
Tudi na tem tvojem malem svetu hoče boj
začeti, ter se vojskovati proti hudemu in proti
grešni poželjivosti, ki v nas kraljuje. Ali bo
tudi v naši duši Kristus svet premagal ? Zmaga
ta je od nas odvisna. Zakaj „tem,“ govori

89

sv. pismo, „ki ga sprejmo, da moč, otrokom
božjim biti.“ Kristus želi, da bi iz nas, iz
otrok tega sveta, ki so ukleneni v trojne
bude strasti, on želi da bi nas zmeraj bolj in
bolj spreminjal v otroke božje; on želi, da bi
zmeraj boljše razumeli, in rajše storili nje¬
govo besedo, ki pravi: blager jim, ki so ubogi
v duhu, blager radodavnim, blager ki so či¬
stega serca, ki so mirni, poterpežljivi, blager
lačnim in žejnim pravice, ki so žalostni in
preganjani. Vse te blagre nam koče v serce
prinesti, toda le, če ga dobre volje sprejmemo,
zakaj pomniti je treba, da ustvaril nas je Bog
brez  nas, ali zveličal nas ne bo brez nas. Moč
nam je dal in pomočke, da moremo otroci božji
biti, če hočemo njegove neštevilne milosti
prejemati; če hočemo prejemati milost odpu¬
ščanja grehov, če se nočemo posvečevati in
krepiti s presv. rešnim telesom; sploh če ho¬
čemo dobro delati, in v dobrem stanovitni
ostati. — Koliko neštevilnih milosti smo že
poteptali in odvergli v svoji malomarnosti,
lenobi in hudobnosti! če tedaj take in tolike
milosti zametavaš, to v tvojem sercu ne more
Kristus biti, ampak njegov sovražnik svet.

Betlehemskim pastirjem pa modrim iz
jutrove dežele ni manjkalo dobre volje. Kako
so to pokazali, da imajo res dobro voljo ? Ko
jim Bog naznani, da je rojen mesija sveta,
so mu preč  verjeli, se koj na pot podali, se
niso obotavljali, niso pomišljevali, so nevte-
goma šli, pa mesija iskali; in res so si našli

90

zveličanje, dobili so dobrega pastirja in kralja
sveta v detečji podobi. Kar so iz ljubezni do
njega na potu prestali, za vse so bili odškodo¬
vani, vse jim je bilo stotero poverneno: do¬
bili so od njega nebeški mir in večni blager.

Kakor so pastirci pri jaslih mater božjo
pogledovali, kakor so jo modri, njo ki je bla¬
žena med ženami, občudovali: s tako svetimi
občutki jo pogledujmo in občudujmo tudi mi.
Potem bomo razumeli, zakaj sv. cerkev Marijo
imenuje „vrata nebeškarazumeli bomo, zakaj
cerkev Marijo prosi, naj nam vender pokaže
Jezusa, blaženi sad svojega telesa. Prišli bomo
skozi nebeška vrata, če bomo glas milosti po¬
slušali; in Marija nam bo zveličarja pokazala,
če bomo dobre, t. j. svete volje. Danes tedaj,
ko začujete glas betlehemskega deteta, svojega
zveličarja, ne zaterdite svojih sere, pridite
molimo ga!

O presrečna in vender že terpeča
mati zveličarjeva, daj mi tvoje veselje
in tvoje terpljenje sočutiti. Na čast skriv¬
nosti, ki se je godila v svetem hlevu, si
bom rad naložil kakšno zatajenje. Po¬
magaj mi, o sveta mati, da v dobrotah
in slastih sveta ne poginem, ampak da
zatajujem in mertvim hude svoje strasti,
in da najdem večni mir.

Zvesti služabniki Marijini so nji na čast
vselej radi kaj storili: ali so kako molitev

91

opravili, ali ubogajme kaj dali, ali se postili,
ali pa si kako drugo pokoro in mertvenje na¬
ložili. Marija pa ničeser nepovernega ne pusti,
kar se v njeno čast stori. — Preteklega sto¬
letja se je v Inomostu šolal neki študent, ki
je imel veliko ljubezen do Marije, in ki si je
naložil marsikako zatajenje, da bi svojo ne¬
beško mater počastil. Nekoč pride tuj kralj
v to mesto, in meščani so ga na vso moč sla¬
vili. Poslavili so ga tudi z veličastnim umet¬
nim (bengalskim) ognjem. Vse je vrelo, da
bi videlo krasoto in čudovitost tega ognja.
Tudi mladi študent se tjakaj napoti. Ko pa
ognjino zažgo, stermi vse ljudstvo, ter se na
glas čudi ognjeni lepoti. Naš študent pa iz
ljubezni do Marije zataji svojo radovednost,
ter miži, da lepega ognja nič ne vidi. Na
take načine se je zmeraj vadil, in si pri¬
dobil toliko Marijno prijaznost, da ga v nobeni
sili ni zapustila, mu velikrat očitno pomagala,
in ga mnoge nevarnosti obvarovala. Postal je
mašnik, ki je pobožno in sveto živel, in lepi
venec zasluženja iz Marijinih rok dosegel.

Odmeni se, da si boš Mariji na čast kaj pri-
tergal pri jedi ali pijači; odreci si kako če tudi
nedolžno veselje, ter daruj to zatajenje dušam v vicah.

92

19. dan.

1. del, 4. skrivnost.

Kterega si devica v templu darovala.

Ko so bili pa dopolneni dnevi Marijinega
očiščevanja ... prineso dote v Jeruzalem,
postavit je pred gospoda, ... in opravit
dar, kakor je veleno v postavi. . ., dve
gerlice ali dva mlada goloba. Bil pa je
človek v Jeruzalemu, Simeon po imenu;
ta človek pa je bil pravičen in bogaboječ,
ki je čakal oveseljenja Izraelovega, in
sveti duh je bil v njem . . . Pride pa v
duhu v tempel . . . uzame dete Jezusa
v svoje naročje, hvali Boga . . . Mariji
pa reče: Tvojo lastno dušo bo meč pre¬
sunil. L. II. 22.

V stari zavezi je bila vsaka mati po Moj¬
zesovi postavi po porodu dečka 40 dni, po
porodu deklice pa 80 dni nečista imenovana.
Po preteku teh dnov je imela iti k templu,
stati pred njegovimi vratmi, in darovati za
svoje očiščenje. Marija, mati najsvetejšega,
s porodom ni bila omadežana, in vender se
ni hotela odločiti od druzih grešnih in oma-
dežanih žensk, ampak je ž njimi vred sto¬
pila pred vrata, kakor bi bila omadežana, in
torej nevredna v tempel stopiti; kakor bi se
imela s postavljenim darovanjem očistiti. —
Marija ni htela, da bi bila pred drugimi p o-
višana,  dasi tudi je do tega pravico imela.
— Kdor za tem hrepeni, da bi več veljal ko
drugi, da bi bil takorekoč izuzet od postavne

93

navade, ta kaže, da ni brez prevzetnosti.
Zakaj ponižnost ne išče prednosti in povzdi¬
govanja, se ne šopiri pred drugimi, raje se
skriva, je raje nepoznana, in se boji hvale
ljudi, ker ve, kako slaba je človeška natora,
in kako hitro se nagne k ničemernosti.
Keder bodemo v sebi čutili željo odlikovanim
biti, keder se bodemo prepričali, da v naših
mislih, pogovorih, in obnašanju je najti malo
strahu pred človeško hvalo; keder bomo sku¬
šali svoje pregreške prikrivati in lepšati in
upravičevati se, dasi tudi nam glas resnice
pravi, da smo krivi, da smo grešniki ubogi:
tedaj hočemo vselej skesani ozirati se na po¬
nižno mater najvišega, ter klicati in prositi
jo: sveta Marija, ponižna mati božja, prosi
za nas revne grešnike, ki smo polni duha
nečistosti in napuha, da natanko spoznamo
svojo veliko grešnost, vse svoje grešne misli,
besede in djanja, da bomo gospodu prijetni vsaj
s ponižnostjo, če mu s čistostjo ne moremo biti!

Jožef nese v tempel par golobov, dar
ubožnih, Marija pa pravo jagnje, svoje dete.
Vedela je, zakaj je to jagnje odločeno; in
toliko da ga je spočela in rodila, ga je že v
tempel prinesla in darovala. Močno je ljubila
to jagnje božje, svoje dete, ali še bolj je lju¬
bila Boga. Darovoljnega  serca ga pri¬
nese najvišemu, naj se zgodi volja njegova
nad njim, v spravni dar za naše dolgove, da
nam ž njim zveličanje kupi. Na ravno tem
templovem hribu, na ravno tem kraju je negdaj

94

Abraham deval svojega j edinega sina na da-
rivnik. Teško je to storil, pa storil je iz lju¬
bezni do Boga. Marijna ljubezen in zvestoba
do gospoda pa je bila se veči, ker je Bogu
darovala svojega božjega sina. Vsagdo vidi,
kdor le hoče, da Bog nam le zato  da toliko
milosti in dobrot, da imamo svojo ljubezen
mu ščem pokazati, da mu jih zopet hvaležno
darujemo. Dan za dnevom prejemamo do¬
brote božje, pa kako malo mislimo na to,
čemu  smo jih prejeli! Mi delamo ž njimi,
kakor bi bile naša lastnina;  in se prito¬
žujemo ter mislimo, da ni prav, da se nam
krivica godi, če Bog ktero dobroto nazaj
tirja. Postavim: ti si zdrav, pa morda misliš,
da pač mora  tako biti, da moraš  biti zdrav,
ne pomisliš pa ne, da zdravje je velik dar
božji,  ki ga moraš Bogu  darovati, če ga od
tebe zahteva. Ce se tako daleč spozabimo,
da o božjih darovih tako mislimo, potem
kratimo takorekoč Bogu veselje, nam dobrote
deliti, samim sebi pa zasluženje hvaležnosti.
Naj bi nam pač Marija milost isprosila, da
bi njeno darovoljnost zadobili, da bi pri vsaki
sv. maši zanjo prosili, in same sebe brez pri-
deržka Bogu darovali.

Kakor je Marija pastircem in modrim z
jutrovega Jezusa pokazala, tako ga je tudi
staremu Simeonu pa Ani v templu, ki sta
vse svoje življenje čakala na blaženi in mi¬
losti polni ta trenotek, ki sta zanj tako dolgo
Boga prosila, in kteri presrečni čas sta zdaj

95

tudi res doživela. Marija jim pokaže Jezusa,
kakor ga mašnik vernim v cerkvi pokaže, ko
povzdigne najsvetejše, in verne z Jezusom
blagoslovi. Duh gospodov pride nad Simeona,
da spozna, da pred sabo nima navadnega
otroka, ampak mesija, svetu obljubljeno dete,
Simeon je v duhu videl, kaj čaka nebeško
dete in kaj čaka njegovo mater. Simeon hvali
Boga, da so videle njegove oči zveličarja,
Marija pa se veseli teh Simeonovih besedi;
ko ji pa Simeon prerokuje, ji takorekoč meč
v serce zasaja, in ta meč je nosila Marija vse
življenje, da je bila v resnici žalostna mati
božja: kajti Simeon ji je bil napovedal, da
Marijin sin bo mnogim v spodtiko in pogubo,
da bo umorjen, in da njegovi rojaki si bodo
žalosten konec naredili. Odsehdob ni mogla
Marija svojega deteta pogledati, da nebi ji
bilo pred oči stopilo njegovo strašno terpljenje
in smert. Kako ji je serce kervavelo že tisti
dan očiščevanja, in potem vse dni njenega
življenja; toda bila je pokorna volji božji,
kakor je bil Abraham. Božja naredba je že
taka: kolikor svetejši in milostipolnejši je duša,
toliko hujši ima terpljenje: veliko terpljenje
da veliko zasluženje, veliko zasluženje pa ve¬
liko plačilo. Ko bi mi to resnico spoznali, pač
redkejši bi se pritoževali, če imamo kaj ter-
peti, in veliko poterpežljivejši bi prenašali
svoje majhno terpljenje.

O Marija, v tempel si stopila radosti
polna mati, ko pa si bila iž njega stopila.,

96

si bila za vselej bolečine polna mati, ker ti
je Simeon prihodnost odkril. Pomagaj nam
Boga hvaliti, da je našim očem prihodnost
prikrita, in da nam ne pokaže najenlcrat,
kaj nas čaka, in kaj od nas zahteva.
Vsake prilike se hočem poslužiti, da se
vadim poterpežljivosti. Uči me, o poter-
pežljiva mati božja, kako si to dragoceno
čednost pridobim, zakaj samo ta čednost
mi da moč, da morem v resnici govo¬
riti: zgodi se tvoja volja.

Sv. Cita je bila dekla, zdaj pa je svet¬
nica, ker si je goreče prizadevala, da bi Ma¬
rijo v ponižnosti posnemala. V  svoji službi je
imela pač dosti prilike za to. Gospodinja se
je pogostoma nad njo znašala, jo zmerjala:
Cita ji ni mogla skoraj nič po volji storiti.
Sodekle in drugi posli so jo včasih iz nevoš-
jjivosti tožili, ter jo zmerjali z ošabnico, če je
bila tika in mirna, in ji še marsikaj hudega
storili. Cita pa je imela zmeraj zgled Marijin
pred očmi. In nazadnje se je v poterpežljivosti
tako uterdila, da ji razžalitve niso teško dele,
da se nigdar ni izgovarjala, in da je bila do
svojih sovražnikov še posebno prijazna. Težave
svojega stanu si je mislila, da so ravno toli-
kere stopinje v nebesa. Bila je s svojim sta¬
nom zadovoljna, da si boljšega ni želela,
Bogu pa je bila odkritoserčno hvaležna, da
ji je ta stan odmenil. Marija pa, ktero je Cita

97

v poterpežljivosti tolikanj posnemala, se je svoji
dekli večkrat prikazala, ter jo enkrat tudi z
božjega pota domu spremila.

Hlapci in dekle, posli sploh, vi si Marijino
poterpežljivost za zgled uzemite, ako hočete tukaj
zadovoljno živeti, po smerti pa z Marijo se večne
sreče veseliti.

20. dan.

1. del, 5. skrivnost.

Kterega si devica v templu našla.

Ko je bil pa Jezus 12 let star,
so šli njegovi starši v Jeru¬
zalem po navadi praznika. In
ko so dnevi pretekli, ostane
mladeneč Jezus v Jeruzalemu,
njegovi starši pa tega niso
vedeli. . . Ker ga ne najdejo,
se vernejo nazaj v Jeruzalem,
iskat ga. Prigodi se pa, da
ga najdejo tretji dan v templu,
sedečega sredi učenikov . . .
Njegova mati pa mu reče:
Sin, zakaj si nama tako storil ?
Glej, tvoj oče in jaz sva te
z žalostjo iskala. L. II. 42.

Marija pa Jožef sta Jezusa tako rada
imela, kakor svoje življenje; bil jima je edino
veselje, edina tolažba. Iz tega je spoznati, kako
silno sta terpela, ko sta ga izgubila in potem
tri dni iskala, in kako zelo sta bila vesela, ko
sta ga sopet našla. Dvanajst let je Marija z

7

98

božjim detetom preživela. Kar najenkrat pa
se ji izgubi, sama ne ve kam, tudi ne ve, če
ne za zmeraj. Zdaj nastopijo trije dnevi strašne
dušne temote, obupovanja in strahu. Tretji
dan še le začuje njegov glas v templu; ne-
vtegoma biti noter, pa zagleda Jezusa, zdra¬
vega, sredi učenikov. In kako ga poslušajo
ti postarni možje; učeniki postave spoštljivo
poslušajo dečka, ki jim pismo razlaga. Kakor
je bila doslej Marija žalostna, ko ga je iskala,
tako je bila zdaj oveseljena, ko ga je našla.

Jezus je tudi naše jedino upanje, naša
luč in naše življenje. Na koga se smemo za¬
našati v tem življenju? Skušnja uči, da po-
gostoma najboljši prijatelj ni zanesljiv. Jezus
je edini zanesljivi prijatelj. Vse prehaje, vse
se spreminja, celo zvestoba in poštenje, le on
ostane ta, ki je. Koliko človek upa, misleč,
bo tako pa tako, in vender mu spodleti, in
vender ga upanje ukani. Jedino tisto za¬
upanje, ki ga stavimo na Kristusa, to nas
ne ukani. Vse je temno in ne gotovo brež
njega. Le pomislimo, kako temna, in grozna
in strašna bi bila smert brež njega, brez
Jezusa. In vender moremo Jezusa tudi mi
izgubiti. Ze vsakim grehom zaidemo od
njega; ze vsakim smertnim grehom ga izgu¬
bimo, in ne vemo, če ga bomo še kdaj našli.
Le prevečkrat se zgodi, da Jezusa izgubimo,
pa še ne opazimo prav, da smo ga, da Je¬
zusa nimamo. Nobena stvar bi nas tolikanj
ne bolela in tolike žalosti ne prizadela, kakor

9 £

zguba Jezusova, ko^ bi le tako slepi in tako
oterpneni ne bili. Ce smo bili tako nesrečni,
da smo ga izgubili, bi ne smeli mirovati, dokler
ga ne najdemo. Ko bi ga iskali ze vsemi že¬
ljami, s celim sercem, bi ga tudi gotovo našli,
in kako bi se potem veselili! celo angeli božji
v nebesih bi se z nami radovali in z nami
veselje obhajali.

Marija pa Jožef sta našla Jezusa v templu
med učeniki. Tukaj je razlagal pismoučenim
sv. pismo tako lepo, tako razumno, da so vsi
stermeli nad njim, od kodi ima ta deček tako
nebeško modrost. Jezus je pokazal tukaj za
nekaj trenotkov svojo božjo naturo. Kako se
je pač Marija veselila, ko ga je videla na tako
častnem mestu, od učenjakov spoštovanega,
da vsi so le vanj gledali ter ga občudovali.
Videla je, da seje tukaj pervo seme svoje
božje besede, in je že naprej videla, koliko ve¬
ličastnega sadu bodo njegove besede obrodile.

Tudi od nas hoče Jezus, da ga iščemo
ter najdemo v templu,  kjer je na altarju
pričujoč; da ga najdemo pri poslušanju be¬
sede božje, v prejemanju sv. zakramentov.
Išči Jezusa, kjerkoli ga hočeš, nigder ga ne
najdeš; le cerkev  je tisti kraj, kjer hoče,
da je najden. In nobena pokora nas ž njim
ne spravi in ne pomiri in ne sprijazni, kakor
le tista, ki je sklenena z odkritoserčno in
skesano spovedjo. In nigder se nevarnosti, da
Kristusa izgubimo, tako globoko ne ognemo,
kakor le v cerkvi. Ako čutimo, da nam

7 *

100

ljubezen pojema, da nam mlačnost raste, da se
v nas posvetni duh množi; ako čutimo da
nam zaupanje upada in vera peša: iščimo Je¬
zusa, in pojdimo v cerkev, in našli ga bomo
pričujočega v zakramentu sv. rešnega telesa.
V cerkvi ga slišimo, da govori, pojdimo k
njemu, s hrepenenjem in ponižnostjo, pojdimo
k njemu ter spoznavajmo svojo slabost in
svojo grešnost: v resnični ispovedi ga bomo
našli, ljubezen nam bo oživil, upanje pomnožil,
vero poterdil.

Jezus se je vernil s svojo materjo in svojim
rednikom spet v Nazaret domu. Kaj je pa tukaj
delal? Sv. pismo nič druzega ne pravi ko to,
da jima je bil pokoren  veliko let. Bog je
bil pokoren ljudem, pokoren je bil, da je nas
učil pokornim biti, nas, ki smo tako silno ne¬
radi pokorni. Pa kaj, saj je detinska, vestna
pokorščina zares nekaj velicega, nekaj zma¬
goslavnega, je največi in najtežji umetnost,
ktero nas je gospod učil: pokorščina je več
ko pridigati in čudeže delati. Ker smo nepo¬
korni Bogu, nepokorni svojim visim, po božji
naredbi nam predpostavljenim, zato je moral
Kristus trideset let v pokorščini živeti in s
svojo pokorščino našo svojeglavnost poplače-
vati. — Vsaki pač sam dobro ve, komu in
kako zelo mu je bil nepokoren, velikrat v
svojo največi škodo. Marsigdo bi zdaj rad po¬
pravil, pa je večidel prepozno. Bodimo po¬
korni Bogu in njegovim namestnikom, ako
nečemo, da bi se vekomaj kesali.

101

Te zveste in detinske pokorščine me
uči ti, o sveta božja mati, s svojim ljubim
detetom, ki ti je bilo v vsem pokorno.
Vama, Marija pa Jezus, na ljubo, se ho¬
čem danes vaditi, da bom do drugih po¬
nižen in pokoren. Pomagaj mi, da bom
svojo prevzetno voljo zmeraj bolj krotil,
da bo moje hajveči veselje, le Jezusa pri
sebi in nad sabo imeti.

Ko je bila Jovana Frančiška Šantalska
18  mesecev stara, je izgubila svojo mater, in
od te dobe ni imela druge, ko preblaženo de¬
vico Marijo. Ko pa k pameti doraste, se ne¬
beški kraljici vso posveti, ter jo prosi, naj ji
bode mati. Ko se poznej omoži z baronom
Šantalskim, je bila njena najljubši navada, da
je svoje gospodinjstvo in vse svoje zadeve in
tudi svoje otroke priporočala preblaženi devici
Mariji. Kmali postane udova, in zdajci zaželi
stopiti v kak samostan, da bi bila pod vodi-
tevjo druzih, in da bi tako ložej hodila po
poti v nebesa; zakaj dobro je bila prepričana,
da najvarnejši in najgotovši pot v nebesa ie
pokorščina do viših. Zavolj svojih otrok pa je
morala zazdaj še med svetom ostati. Zdaj pa
ona v svojem sercu ustanovi duhovni samo¬
stan, kteremu prednica je bila preblažena de¬
vica. K temu jo je spodbujal sv. Frančišek
Šaleški v mnogih pismih. Rekel ji je, naj bodo
vrata tega samostana zmeraj dobro zaperta;

102

da naj brez dovoljenja svoje nebeške prednice
nigdar ne izide: naj ji bo v vsem zvesto po¬
korna, ter jo vselej praša, kaj je njena volja,
kajti Marija, je djal Frančišek Šaleški, ne
zahteva nič druzega od nje, kakor nje zve¬
ličar sam.

Ker je dandanes tako malo pokorščine do ljudi
in še manj do Boga, da hoče vsaki le gospodovati,
molimo danes tri „zdrave marije,“ da bi nam Bog
na prošnje svoje pokorne hčere Marije dal duha
pravo pokorščine.

21. dan.

2 .  del, 1. skrivnost.

Kteri je za nas Jcervavi pot potil.

Jezus pa je šel ven, in po na¬
vadi se podal na oljsko goro.

Za njim so šli tudi učenci.. .
Odtegnol seje od njih zalučaj
kamena, je na kolena padel ter
molil, rekoč: Oče, ako hočeš,
uzemi ta kelih od mene; ven-
der ne moja volja, ampak tvoja
se zgodi. Prikaže se mu tudi 1
angel z nebes, ki ga poterdi.

In ko ga obidejo smertne te¬
žave, delj moli. Njegov pot pa
je bil kakor kervave kaplje, te¬
koče na zemljo.

L. XXII. 39.

Pri zadnji večerji je naš gospod postavil
najsvetejši zakrament, zakrament sv. resnega ,

103

telesa, skrivnost, na ktero je svoje apostelne
že tolikanj pripravljal, jih zavolj tega tolikanj
podučeval, in ktere skrivnosti je že tako teško
čakal. Tudi apostelni so hrepeneli po tej skriv¬
nosti. Kako veseli in kako srečni so apostelni
pač bili, ko so videli, da njih učenik jim je
dal še več, ko so mislili, namreč samega sebe,
pa na tak čudovit način, kakor ga more iz¬
najti le božja modrost, ljubezen ino vse¬
mogočnost. Bili so srečni, bili so veseli, kar
najenkrat jih prestraši gospodova beseda. Uče¬
nik jim reče silno žalosten: „ jeden izmed vas
me bo izdal; povem vam, še nocoj to noč se
boste nad mano vsi pohujšali.“ To je bila
huda napoved. Najzvestejšemu izmed zvestih
apostelnov, poglavarju Petru, ki se roti, da
bo dal za svojega gospoda življenje, če bo
treba, temu pa Kristus celo te besede reče:
„Peter, še preden bo petelin dvakrat zapel,
boš ti mene trikrat zatajil. “ — Noč pokriva
zemljo, apostelni pa gredo s svojim gospodom
na oljsko goro.

Preden je Kristus svojim zvestim napo¬
vedal svoje in njih terpljenje, jih je bil po¬
tolažil in porazveselil. Vsaki človek ima svoje
britke ure, ima svojo mero terpljenja, zakaj brez
tega nihče na svetu biti ne more. Tudi nas pri¬
pravlja Bog na ure terpljenja s svojo tolažbo
in z veseljem. Takrat pa, ko smo veseli, zdravi,
srečni, ko se nam dobro godi, takrat moramo
Boga še bolj ljubiti, vanj še bolj terdno za¬
upati, ker nam je takrat Bogu služiti veliko

104

ložej. Bog nas ima ravno tako rad, ko smo
v skušnjah in v  terpljenjih, kakor tedaj, ko
smo v sreči. Ce smo pa v veselji in sreči
malomarni, brezskerbni, do Boga nehvaležni,
da pozabimo na svoje dolžnosti in njegove
zapovedi, potlej nam pa veselje ni pridno,
sreča nam ni v zveličanje, in mi se slabo
pripravljamo na dneve britkosti; in če ob
urah žalosti hudo zdihujemo, smo sami krivi,
ker se ob urah veselja nismo nanje z Bogom
pripravljali.

Tiha noč je; drevesa na getsemanskem
vertu se le malo zibljejo, kakor bi trepetala,
kajti v njih senci leži stvarnik sveta na obrazu,
smertni strah ga obdaje, kervavi pot ga obliva,
strašno mu je hudo. Pred sabo vidi stra¬
šno terpljenje,  vse bolečine, ki ga čakajo;
vidi naše grehe, zavoljo kterih mu je grozno
smert storiti; vidi, koliko se jih bo pogubilo,
dasi tudi bo zanje prelil zadnjo kapljo svoje
resne kervi. Ni mu umreti, ne živeti: toliko
vidi terpljenja in pa tako strašnega. Njegova
človeška natora omaguje, rad bi odišel terp-
Ijenju, ko bi bilo mogoče, da bi pokorščine
do Boga ne prelomil; on prosi svojega očeta,
naj mu prizanese s terpljenjem. Na tleh leže
zdihuje v smertni britkosti, ker vidi naše
grehe,  vse skupaj in vsacega posebej, kako
so ostudni; on pozna njih hudobnost, kakor
jo more le Bog poznati. In dasi tudi je pri¬
pravljen vse preterpeti, vender naprej vidi,
da božja ljubezen njegova ne bode vse

105

obsegla, da ne bodo vsi rešeni, in da jih je
silno veliko, ki so sicer ž njegovo kervjo za-
znamljani, ki bodo pa vender šli po poti po¬
gubljenja.

Kristusu ni bilo treba toliko strašnega ter-
peti, saj bi bila že jena sama kaplja njegove
kervi ves grešni svet oprala. Pač pa mir je
bilo treba terpeti, da bi mogel našo lju¬
bezen  pridobivati. Spomin njegovega terp-
ljenja naj nas spodbuja k ljubezni do njega.
Vsagdo si reci: tudi v moje življenje, v mojo
vest in moje serce je odrešenik na oljski gori
gledal; tudi moje grehe, vse, velike in male,
je natanko videl, ter se jih do smerti pre¬
strašil, kakor se prestraši mati, če vidi svo¬
jega jedinega otroka čepeti na robu velikega
brezna. Kako velik je vender razloček med
smertno britkostjo zveličarjevo pa mojo malo¬
marnostjo, se ktero na svoje grehe mislim, in
na nevarnost večnega pogubljenja! Oh, ali je
ljubi zveličar tudi mene vidil, da hodim po
poti greha in pogubljenja? ali me je videl
odrešenega pa ne zveličanega? Tega mi ne
vemo. Ta nevednost in ta negotovost naj
nas napolnuje s strahom božjim. Ce bomo
polni tega strahu božjega, strahu pogubljenim
biti, le zaupajmo. Ki se pogubljenja boje, ti
še niso tako blizu njega. Da pa hodimo po oski
stezi, ali pa široki cesti, in sicer do konca, to je
Bog nam v roke dal, to je tedaj v naši moči.

Terpeči naš gospod na oljski gori je do
smerti potert; zdaj ustane pa gre k učencem,

106

da bi se med njimi nekoliko utolažil, in si
opomogel. Toda pri učencih v tej teški uri
ne najde tolažbe; najde jih speče, ker tudi
nje je žalost prevladala. Verne se, ter moli;
le v stanovitni molitvi  najde pomoč in
tolažbo. — Keder smo v stiski, moremo tudi
mi pomoči iskati, pri ljudeh, saj smo že tako
pristvarjeni, da pomoči drugih potrebujemo.
Pred vsem pa iščimo pomoči pri Bogu. „ Gorje
mu,“ preti sv. pismo „temu, ki svoje zaupanje
stavi (samo) v ljudi. u  Kako nam more tak
pomagati, ki je sam pomoči potreben? „Je
kdo žalosten med vami,“ govori apostel, „moli“.
Ako si v velikih težavah, moli in sklepaj se z
zveličarjem na getsemanskem vertu v smertnih
težavah medlečim. Pred njim odkrivaj svoje
serce, njemu kaži svojo žalost, in on, ki je
toliko človeških težav in nadlog sam prestal,
ti bo pomagal.

O Marija, prežalostna mati gospo¬
dova, kako grozna je bila tvoja bole¬
čina, ko je tvoj sin Jezus od tebe slovo
jemal, preden je šel v terpljenje in smert.
Kako teško je delo tvojemu presvetemu
sercu, videvši v kakšni strašni dušni bo¬
lečini da zdihuje. Jaz vaju milujem, ter
zaterdno sklepam, da hočem pogostoma
svoje grehe obžalovati, vsako drugo ža¬
lost pa od sebe odvračati. Marija, ki si

107

„začetek veselja,' 1  varuj me krive žalosti,
uči pa me božjega strahu, strah pekla.

Neki gospod duhovni pastir pripoveduje
tole dogodbo: V moji duhovniji je bival ime¬
niten mož, ki je bil pa s svojim nečistim živ¬
ljenjem izgubil vso vero. Bil je prava kuga,
ker je vso občino pobujšaval. S svojim raz-
ujzdanim življenjem si nakoplje prehudo bo¬
lezen, in zdravniki mu niso dali nobenega
upanja. Jaz, ko dušni oskerbnik, se podam k
njemu, ter ga nagovarjam, da bi se z Bogom
spravil. Vse besede so bile zastonj, ozmeijal
me je, ter mi prepovedal še kdaj čez njegove
biše prag stopiti. Žalostnega serca se vračam
domu. Pot derži po polju, mračilo se je že.
Grede pa se goreče obračam k tisti gospe, ki
je pribežališče ubogim grešnikom. Molim tiste
molitve, ki so v bratovski navadi. Kar čutim,
da mi nekaj pravi, naj se vernem. Res se
obernem pa zagledam jezdeca, ki proti meni
biti. Prijahal je pdme rekoč: bolnik se želi
izpovedati. Veselja delam veči in hitrejši ko¬
rake. Bolnik je bil pri kraju, toda bil je ves
skesan. Djal mi je : tisočkrat sem zaslužil, kar
zdaj terpim ; pa rad umerjem, da mi le pravični
Bog odpusti. Umeri je v miru gospodovem.

Skleni, da boš večkrat premišljeval Kristusovo
terpljenje, ter ga po rokah presvete device Bogu
daruj za terpeče duše v vicah.

108

22. dan.

2. del, 2. skrivnost.

Ki je za nas kervavo bičan bil.

Pilat stopi spet iz sodne hiše
k judom, ter jim pravi: Jaz
ne najdem nobene krivice nad
njim. Navado pa imate, da
vam o velikinoci jenega izpu¬
stim. Hočete li, da vam iz¬
pustim kralja judov? Zdaj pa
zaupijejo vsi: Ne tega, ampak
Baraba. Baraba je bil pa raz¬
bojnik. Pilat uzame nato Je¬
zusa, in ga da razbičati.

J. XVIII. 38.

Keder krivični ljudje sodijo pravico, ne
more biti drugače, kakor da se zgodi velika
krivica, da je obsojena pravica, ki k Bogu
upije za kazen. Pilat seje prepričal, da Jezus
je nedolžen, je to tudi očitno spoznal, in vender
nedolžnega Jezusa kaznuje krivični sodnik:
da ga k stebru privezati in bičati, da bi raz-
sajočo derhal potolažil. Bičanje, to je bila
strašna kazen, kteri so zapali samo obsojeni
ku do delci,  pa še ti ne vsi. Marsikteri je
med bičanjem se ščenil in umeri. Jezus, ne¬
dolžno jagnje, je bil obsojen bičan biti, zakaj ?
zato da bi utihnila kričeča derhal. Strašno je
terpelo po kervavem bičanju Jezusovo telo,
ali še več je terpela njegova duša po sramoti
in krivici, ki so mu jo prizadeli. Vender ni
zinil besedice, da bi se branil ali pritožil.

109

Poterpežljivo pusti, da mu obleko ž njega
tergajo, s priserčno ljubeznijo objame steber,
in ponudi roke, da se mu zvežejo.

Nigdar in nikoli ne bomo terpeli mi to¬
like  sramote in krivice. Ni ga še bilo, in ga
ne bo, ki bi imel prestati toliko sovraštva in
hudobnosti in nehvaležnosti, kakor naš ne¬
dolžni zveličar. Keder imamo pa mi poterpeti
kakšno majhno krivico, kakšno žal besedo, pa
že mislimo, da je preveč, da tega ne moremo
poterpeti: Jezus je bil nedolžen, mi pa smo
grešniki, dolžniki, torej smo zaslužili terpeti
še huje in še večkrat. Mi kaj radi samo to
čutimo, kar' drugi  nam prizadeno, kar pa
m i drugim krivice storimo, na to pa še ne
mislimo ne. Ako tedaj terpimo, terpimo po
pravici, ker terpimo za svoje krivice. Na
svetu ga ni tolikanj hudovoljnega človeka,
ki bi nam mogel toliko hudega storiti, kolikor
ga prav za prav zaslužimo. Božje usmiljenje
ne dopusti, da bi nam peklenski duhovi in
njih pomagači hudo s hudim povračali po
našem zasluženju. Zatorej je prav, če Bog
zahteva, da vsaj nek a j krivice prenašamo
poterpežljivo, molče, ter iz ljubezni do njega,
ki je iz ljubezni do nas toliko strašne krivice
terpel.

Kakor nam ustno izročilo pravi, so se
pri bičanju verstili trije pari divjih rabljev;
pa vsaki je imel drugačni bič. Presveto zve-
ličarjevo telo so rablji tepli, da je bilo čez in
Čez pokrito z višnjevimi progami, tepli pa so

no

ga tako dolgo, da je koža razpokala in meso
se raztergalo, da se je ves bolečine tresel, da
je bil s kervjo oblit, kakor bi bil v erdee
plajše ogernen. Ni bilo več zdravega uda na
njem, vse telo je bilo razmesarjeno, da so se
mu videle in šteti mogle vse kosti. Pri vsakem
udarcu se je zganol naš ljubi zveličar, pa vsaki
udarec je v molitvi daroval za nas grešnike,
za tiste, ki svoje telo skrunijo, ki svoje telo,
tempel božji, onesvečujejo z lenobo, mehkuž-
nostjo, nečistostjo. Kristus toliko terpi na svo¬
jem telesu, nam pa tako teško de, če nas
kaj neprijetnega zadene, če nimamo vsega
po volji, če terdo delamo, ali če imamo
kakšne bolečine. In vender ni druzega po-
močka, ako se češ ovarovati sužnosti hudob¬
nega duha, ako nečeš da ti poželjivost duha
in vesti ne zatre, kakor da ti sam svoje grešno
meso tareš in krotiš, zakaj duh mora vladati
telo, ne pa telo duha. Kdor svojemu telesu
privošči vse složnosti in prijetnosti, tega duša
ječi v satanovih verigah.

Ke stebrovi privezani zveličar nas uči
tudi poterpežljivosti.  Ozri se nanj pa
misli: o jagnje božje, ki si razbičano zavoljo
mojih pregreh, ki prostovoljno prestaješ pe¬
koče bolečine bičanja, pomagaj tudi meni, da
se poterpežljivo podveržem vsakemu terpljenju,
ki mi ga božja roka pošlje.

Izročilo pravi, da Jezusova mati je od
daleč gledala to strašno in kervavo početje.
Vsaki udarec zadene tudi njeno serce. S

111

kolikim spoštovanjem je Marija telo gospodovo
negovala in prijemala, in s koliko ljubeznijo je
zanj skerbela, ko je bilo še v otroških letih!
Zdaj ga vidi med divjaki, brezdušnimi rablji.
Ce kdo sveto rešno telo oskruni, če bogo-
ropne roke posvečeno hostijo onesvete, to vsa-
cega kristjana strah in groza spreleti. In vender
hudobnost človeška sv. resnemu telesu ne more
nič hudega storiti. Kako je moglo še le Ma¬
rijo boleti, jo strah in groza prešinjati, ki
je imela največi vero in ljubezen, ki ni vi¬
dela samo bogoropno skrumbo presv. resnega
telesa gospodovega, ampak je čutila tudi nje¬
gove skeleče bolečine, ki je videla vse tiste
strašne pregrehe, za ktere mora nje božji sin
terpeti.

Iz tega posnemajmo, kako mora nas ga¬
niti, keder pogledamo raztepenega odrešenika;
kako si moramo njegovo kervavo bičanje mi
k sercu jemati, ki smo mu terpljenja krivi.
Koliker manj nam sega njegovo bičanje v
serce, koliker manj se svojih grehov kesamo,
toliko gotovši znamenje je, da smo zastareli
grešniki. Pa se vender še k materi božji ober-
mmo, ter jo ponižno prosimo, naj nam ona
dodeli, da bomo v gospodovem bičanju nje¬
govo ljubezen spoznali, in svoje strasti bičali.

Uči nas, o žalostna mati božja, da
čutimo in žalujemo s tvojim sinom, ki
je zavolj naših hudobij razbičan; uči nas,
da studimo grehe mesa, ktere je moral on

112

s svojo kervjo umivati. Danes ti obljubim,
da bom vsako skušnjavo k lenobi pre-
magaval, da bom pa vsako nadlogo in te¬
žavo prestajal, in sicer na čast Kristu¬
sovemu bičanju. Kako bi se mogel bra¬
niti, če pogledam razmesarjenega zveli¬
čarja, da bi se s telesom ne pokoril, ki
sem s telesom toliko grešil? Razbičani
moj gospod in zveličar, dodeli mi milost,
da ne bom nekoristen ud na tvojem telesu.

Bil je razujzdan mladeneč, kakor jih je,
Bogu hodi potoženo, vsaki dan več, ki je na-
gn jušno živel, pri tem pa vender ne opustil,
s kratko molitvico premilo devico Marijo po¬
častiti. Nekega dne hodi po gojzdu, ter se
spretaje. Zdaj mu je, kakor bi bil hudo lačen.
Po poti mu pride pa nasproti sprelepa gospa,
ter mu ponudi prav dobrih jedi, toda v prav
gerdi posodi, polni vsacega merčesa tako, da
se mladenču gabi in da se proč oberno. Gospa
mu reče: „uzemi pa jej!“ On pa ni hotel se
dotakniti, ampak reče: ,,jedi so dobre, ali po¬
soda je nagnjusna/' Na to odverne gospa:
„Vidiš ;  ravno tako je dobra tvoja molitev, ali
tvoje serce je nečisto, in zatorej me ne more
veseliti/' Po teh besedah izgine gospa. Mla-
deneč gre v sč, premišljuje slišane besede, se
kesa in pokori, in naposled je bilo njegovo
serce zares čista, Mariji prijetna posoda.

Naloži si danes kako majhno pokorilo telesno.

113

23. dan.

2. del. 3. skrivnost.

Ki je za nas s ternjem kronan bil.

Vojaki mu spleto krono iz
ternja, mu jo denejo na glavo,
ga oblečejo v škerlatasto obla¬
čilo, ter stopajo predenj, re¬
koči: Pozdravljen bodi, kralj
judov! ter mu jih za uho dajo.
Pilat gre spet ven k judom,
in jim reče: Glejte, pripeljem
vam ga venkaj, da spoznate,
da ne najdem nad njim no¬
bene krivice. Jezus je tedaj ven
prišel, noseč ternjevo krono
in škerlatasto oblačilo.

J. XIX. 2.

Jezus ne najde nigder miru in pokoja od
terpljenja; nikoger, ki bi ga branil zasramo¬
vanja divjaške judovske derhali; najveoi malo¬
pridneži se smejo iž njega norčevati. Nare¬
diti ga hočejo norega kralja, in zato mu de¬
nejo in pritisnejo na glavo težak venec iz
bodečih ternov. Iz sto potočkov curi pre¬
draga kri po svetem obrazu gospodovem. Temi
v glavi mu delajo strašne muke. — Po grehu
je človek izgubil krono,  ktero je imel na
zemlji nositi kot kralj stvari, v nebesih pa
kot dednik nebeškega kraljestva: izgubil je
božjo moč, sveto milost božjo. Za kazen so
mu na zemlji terni prirasti! v znamenje božje
jeze, v znamenje premnogih nadlog in težav,

8

114

na duši in na telesu. Hudobnost je spletla
zveličarju ternov venec, in tako nehote in ne
vede prerokovala. Prerokovala pa je, da je zve¬
ličar na zemljo prišel, da bi nas ovenčal s
svojo usmiljenostjo in z nebeškimi častmi; da
je prokletstvo greha od zemlje vzel, moči vsi
jo s svojo kervjo; da je nase uzel naše naj-
hujši terne, da jih je razgrešil in posvetil v
svoji kervi. Veliko terpljenja nam je zveličar
oduzel, veliko nam ga je polajšal, najhujšega
nas je rešil, kolikor nam ga je pa moral pu¬
stiti, nam je dal pa lepe nauke, kako svoje
terpljenje spokorno in poterpežljivo nosimo.
S ternovim vencem na glavi,  kaj to pomeni P
To pomeni, da velike bolečine terpi na glavi,
in da pokoro dela za naše grehe, ki jih sto¬
rimo s svojo glavo. Kolikerkoli smo se pre¬
grešili z očesmi, z grešnimi pogledi, z ušesmi,
s poslušanjem nesramnih in opravljivih besedi,
z ustmi, z grehi jezika, z grehi požrešnosti
in pijanosti; kolikerkoli smo se pregrešili s
hudobnimi mislimi, z gerdimi naklepi, ze
vsako nespodobno željo: vse to je moral naš
odrešenik poplačati in poravnati s svojo kervjo
in pa z bolečinami svoje glave. Izpod ternove
krone nam kliče: „Glejte, kako hudo se mo¬
ram pokoriti za grehe, ktere tako zlahkoma
delate. “

Rabljem ni dosti, da zveličarju zasade
ternov ovitek na glavo, zdaj ga še zasra¬
mujejo,  koliker morejo, ga odenejo s plaj-
ščem norcev, mu dado tersteno palico v roke,

115

ter ga mučijo, kakor ga.le brezdušni divjaki
morejo. Poklekujejo pred njim, ter ga zani-
čevaje pozdravljajo: „pozdravljen bodi, ti

kralj! w  mu pljujejo v obraz, mu zavezujejo
oči, ter bijejo p p licih, rekoči: „prerokuj nam,
kdo te je udaril. “ Jezus je bil Bog, pa je bil
tudi človek. Imel je človeško dušo kakor mi,
pa je popolnejši, natančnejši in globokejši
čutil ko navadni človek. Vsako zasramovanje
je njegova duša huje čutila, kakor njegovo
telo bolečine. Nam se dozdeva, da skoro ni
bilo vredno, da se je dal tako zasramovati.
Toda škoda, ktero je imel popravljati, je tir-
jala tako zasramovanje; moral se je dati tako
grozno zasramovati zavoljo ošabnosti našega
serca. Pa res, dokler imamo toliko ošabnosti
v sercu, ni mogoče, da bi ljubili zveličarja,
ki se je pustil tako silno mendrati. Ako pa
izženemo iz sebe napuh, ako ljubimo svojega
zveličarja, bomo tudi spoznali, kako gerda in
zaničljiva je ničemernost, zavoljo ktere je
Kristus tolikanj hudega prestal. Napuhnen
človek je visok, in zatorej ne vidi, in neče
videti, zasramovanega in pohlevnega zveličarja.

Naposled se razbičani Jezus celč never¬
niku Pilatu začne smiliti; kdor pa ni m a usmi¬
ljenja ž njim, to je n j e g o v o ljudstvo, njegovi
rojaki, domorodci, ktere je tolikrat z dobro¬
tami obsipal; to ljudstvo upije zdaj: „na križ
ž njim ! 11  — Tem zaverženim divjakom so po¬
dobni vsi, ki vidijo svojega terpečega zveli¬
čarja, pa vender še pregrešno žive. O tacih

8 *

116

pravi ap. Pavel: „Oni Kristusa na novo kri¬
žajo in zasramujejo,“ to se pravi, oni se ude¬
ležujejo taistega greha, kteri so judje nad
svojim Bogom doprinesli.

Kako se čemo pritoževati, o Marija,
nad terni življenja, ko vemo, da je tvoj
sin najojstrejši terne sebi odbral, ter si jih
v glavo postavil. Zatorej je njegovo serce
obdano s ternovim vencem, v znamenje,
da je vse okusil in občutil, karkoli more
boleti naše serce. Tej skrivnosti bolečega
in sramotnega venčanja s ternjem na
čast, hočem danes ojstro paziti na svoje
oči. Uči me, o presveta mati, da zmeraj
pazim nad počutki svojega telesa, zakaj
le tako se morem ovarovati skušnjav in
greha.

Angelski mladeneč, sv. Alojzij, je Marijo
tako priserčno ljubil, da ji je že v svojem
10. letu večno devištvo obljubil. Druzega ni
vedel, š čemer bi svoji nebeški materi bolj
ustregel. Pa je tudi za čistost serca tako
skerbel, in nad njo tako čut, da je nebeški
ta zaklad ves neomadežan ohranil, in da je
mladosti v posnemo postavljen. Po cesti grede
se je ravnal po izreku: „oči v tleh, serce v
nebesih. “ Svoje oči je deržal v vednem strahu,
da nigdar ni pogledal osebe druzega spola. S
tem se je ovaroval ne samo nečistih skušnjav,

117

ampak tudi najmanjših napSnih misli. Svojo
čistost je tedaj neskaljeno v nebesa uzel, kjer
zdaj za jagnjetom hodi in pesem poje, ki jo
dugi ne znajo.

Skleui, da nepoštenih besedi ne boš govoril,
in nesramnih podob ne gledal, in nič gerdega. ne
poslušal; in da bi mogel deržati svoj sklep, pri¬
poroči ga preblaženi devici.

24. dan.

2. del, 4. skrivnost.

Ki je za nas teški križ nosil.

Bil je pa dan priprave na ve-
likonoč, okoli šestih, ko Pilat
reče judom: „ Glejte ga, ki je
vaš kralj!“ Oni pa so kričali:
„Proč ž njim, proč; križaj ga!“
Pilat jim reče: „Vašega kralja
boni križal?" Veliki duhovni
pa so odgovorili: „Nimamo
kralja, razun cesarja." Nato
jim Jezusa izda, da ga križajo.
Zdaj pa Jezusa vzamejo, in ga
ven peljajo. Jezus je šel, svoj
križ noseč, ven na mesto, ki
se mu pravi mertvaško gla-
višče, hebrejski pa Golgata.

J. XIX. 14.

Po krivični obsodbi Jezusa morajo, da
svoj križ sam nosi, dasi je bila navada, da
so takim obsojencem križ drugi nosili. Jezus

1X8

pa križ pozdravi, ter ga preserčno objame.
Križ mu je zaželeni darivnik, kteri hoče sam
nesti, in dati se nanj razpeti, kakor bi hotel
celi svet objemati. Njemu je križ tisto orodje,
s keterim nam zveličanje pribori; mu je tista
lestvica,  po kteri nas hoče v nebesa pri¬
peljati; mu je tisto drevo  življenja, ki bo
rastlo v novem raju, in ki bo nosilo predragi
sad njegovega resnega telesa. Ves je razmučen,
do smerti je spehan, pa ga vender zadene na
svoje svete rame, in ga nese po kervavi poti,
obdan od sovražne množice, dokler ne one-
more, se ne opoteče, in zgrudi pod teškim
bremenom smertnega lesa. — Padel je, ne
j enkrat, ampak večkrat;  padel je, da se je
hudo potolkel;  padel je, da se je pokoril
za to, ker mi pod slabostmi padamo, ino v
stare grehe se povračamo. Kristusa je težilo
veliko breme naših dolgov, naših grehov, in
zato je padal; nas pa teži veliko breme dušne
lenobe,  ktere toliko imamo, da padamo.
Kristus je bil smertno zdelan in utrujen od
zgube kervi in pomanjkanja počitka, mi pa
smo trudni in slabi, ker molitev zanemar¬
jamo in sv. zakramente, pomočke, se kterimi
bi se imeli krepiti. Kristus je bil silen, iti
po gerdi kameniti poti, in zadevati se ob
kamen, mi pa bi morali ogibati se kamenov
spodtike, pohujšanja, nevarnih priložnosti, a
tega ne storimo. Jezus, potert, pobit, zgruden
ležeč pod grozno težo nam kliče: p usmilite
se, ne mene, usmilite se svojih neumerjočih duš,

119

in ne norčujte  se  iz  prizanašanja  božjega!^
— Bog dolgo  prizanaša; keder pa čas milosti
poteče, pa toliko hujše udari; •vsaki dobi svoj
del, božji roki nihče ne uide.

Simon iz Cirene je prisilen, da za Je¬
zusom križ nosi, ker ga zveličar sam ne more,
ker se komaj sam prestopa. Simon nese križ,
pa ne iz sočutja, ne iz vere, ne iz dobrot-
nosti; sramota se mu zdi križ nositi. Ko pride
pa Simon blizu gospoda, in Jezusa vidi v
smertni stiski, v velikih bolečinah, se mu go¬
spod usmili. On vidi Jezusovo neizrečeno po-
terpežljivost, ga občuduje. Milost, ki je isha-
jala iz zveličarja, je tudi njega razsvetlila tako,
da v tem na smert obsojenem človeku Jezusu
spozna nekaj božjega, Boga samega. In zdaj
se Simon več ne brani, ampak v veri in lju¬
bezni Kristusu pomore. Kar se je prej branil
storiti, to dela zdaj radovoljno; kar se mu je
prej sramota zdela, to mu je zdaj velika čast,
čast, po kteri slovi zdaj po celem sveta, in
bo slavljen do konca dni.

Tudi mi smo taki Simoni, pa le taki, ki
se branimo. Kolikrat moramo biti prisileni
kakor Simon iz Cirene, da gremo po križevem
potu gospodovem. Vsaka nadložica, vsako terp-
ljenjice je pozemskemu človeku neprijetna
teža, se mu zdi veliko breme. Bog nam pa
s križi ne more prizanesti; on nam jih mora
pošiljati, in mi jih moramo  nositi, in po-
terpežljivo  nositi, ako hočemo za svojim
zveličarjem priti v slavo nebeško. Kdor če

120

biti Kristusov učenec, in ž njim deležen biti
nebeškega veselja, mora vsaki dan svoj križ
zadeti, in za njim hoditi. Ni dosti, da ga no¬
simo, treba je tudi, da ga nosimo radovolj  no.
Potlej bo Jezus zmeraj blizu nas, nas bo s
svojo milostjo razsvetil, ter nam dal moč, da
bomo križ lahko nosili; razsvetljenje in moč
pa da Jezus tem, ki so dobre volje, in ki ga
za to prosijo. Blagor nam, če delamo vsaj
kakor Simon; če se voljno udarno v to, česer
ne moremo premeniti; če iz potrebnosti čed¬
nost naredimo; če se oziramo na svojega križ
nosečega zveličarja, ter se od njega učimo
zaupanja, ter pri njem iščemo udanosti in
poterpežljivosti.

Jezus sreča jokajoče žene in pa svojo
žalostno mater. — Kolikerkoli strašnega je
bil naš gospod Jezus dozdaj preterpel, vender
ni jenjal ljubiti nesrečnih ljudi; vkljub vsemu
terpljenju vender ni v njem umolknol glas
ljubezni do bližnjega. Žene tolažeč je potožil,
kako nesrečen bo njih zarod, njegovo ljud¬
stvo, ki je kri sina božjega klicalo nadse in
nad svoje otroke. On obžaluje njih nesrečo,
kakor je že poprej žaloval in jokal nad ne¬
hvaležnim mestom Jeruzalemom, ki je imelo
razdjano biti in do tal porušeno. Vsaka duša
je tak Jeruzalem, ki naklada greh na greh,
in jo v tem zadene kazen večnega zaverženja.
Zatorej naš gospod, s križem obložen, vsa¬
kemu pravi, ki ga sreča, ter ga ljubeznjivo
opominja rekoč: le poglej, le pomisli, kako

121

strašno bo grešniku, keder pade v roke pra¬
vičnemu Bogu! — Svoji materi pa terpeči
Jezus ne besede ne reče. Ne more je tolažiti,
ker v njenem nedolžnem sercu vidi celo morje
najbritkejših bolečin. Kolika groza spreleta
božjo mater, ko svojega otroka zdaj od blizu
vidi, pa tako nečloveški razterpljenega!

Zveličar je mislil več na tujo  stisko,
Več na drugih potrebo, na svoje lastno terp-
Ijenje pa ne toliko. Ko bi tudi mi bolj na to
mislili, kako drugim njih križ polajšamo, da
jim kakorbodi pomoremo in pa zanje molimo,
potem bi tudi svoje lastno terpljenje lajše
prenašali in pa z večim zasluženjem.

S tabo o prežalostna vseh mater, ho¬
čemo križni pot zveličarjev ljubiti, za
gospodom svojim sočutno in spokorno
hoditi. Iz ljubezni do križ nosečega zve¬
ličarja hočem danes pogostoma njemu da¬
rovati svoje djanje in nehanje. O da bi
me vender ljubezen do njega vsaki dan
nanj spominjala, da bi ne bil podoben
prisilenemu Simonu, ampak Kristusovemu
učencu, ki vsaki dan zvesto za njim hodi!

Kdor premišljuje britko terpljenje gospo¬
dovo in njegove sv. matere, v tem se unema
gorečnost, da bi duše grešnikov reševal. —
V nekem mestu v Belgiji sta živela brat in
sestra, ali sterniči, čez 60 let stari, ki od svojega

122

pervega sv. obhajila, nigdar še niso k sv. za¬
kramentom pristopili. Žalostno življenje teh
sterničev je pa hudo bolelo neko pobožno po-
streško, ki je v sosedni hiši stanovala. Ta dek¬
lica, postreška, jih priporoči v bratovščini Ma¬
rijinega serca, ter sklene si vse prizadeti, da
bi se sterniči spreobernili. Dolgo je opravljala
devetdnevnice, zanje darovala sv. obhajila, se
postila in milošnjo darovala iz tega namena.
Bogu pa je gorečnost te deklče tolikanj do-
padla, da je res storil velik, čudež spreober-
nenja. Kar bi ne bil nihče mislil, se zgodi:
sterniča, ki sta toliko časa brez vere živela,
se podasta svojo nesrečno dušo očiščevat. In
to se je zgodilo na koncu neke devetnice, ki
jo je bila pobožna dekla na čast usmiljeni
materi božji za spreobernenje teh ljudi opra¬
vila. Reči se mora, da so imeli res posebno
milost božjo, da so se spreobernili še v tako
pozoih letih, v kterih so drugi večidel oterp-
neni in skoraj izgubljeni.

Nameni, da boš vse britkosti voljno pre¬
našal iz ljubezni do zveličarja svojega in do pre¬
sveto matere Marije, in da hočeš zasluženje tega
terpljenja Bogu darovati za odpuščenje svojih grehov.
Moli tudi jen očenaš.

123

25. dan.

2. del, 5. skrivnost.

Ki je za nas križan bil.

Ko pridejo na Golgato, ga
križajo ondi... Poleg križa
Jezusovega pa so stale nje¬
gova mati, in sestra njegove
matere Marija Kleofova, pa
Marija Magdalena. Ko pa Je¬
zus vidi svojo mater pa učenca,
ki ga je ljubil, da zraven sto¬
jita, reče svoji materi: „Žena,
glej, tvoj sin!“ učencu pa:
„Glej, tvoja mati!“

J. XIX. 25.

Jagnje božje, ki se ima zdaj darovati,
zdaj zopet gerdo slačijo, da mn zakervave
vse rane in se mu ponove vse bolečine. Sin
božji se voljno zravna na križni les, razpne
svoje ude, in rablji začno svoje grozovito
delo. Mati je sina spremila na morišče, in
zdaj stoji zraven. O kako strašno jo je bolelo,
ko je slišala udarce, kako strašno ji je trepetalo
njeno materno serce. Vsaki udarec zadene tudi
njo, vsaki zdihljej božjega sina terga tudi
njeno dušo.

Dolžno pismo, ki so je naredili naši grehi,
je gospod na križ pribil, ter s svojo smertjo
izbrisal vse naše dolge. Kako strašen mora
pač greh biti, ki nam toliko škodi, in nam
dušo toliko ognjusi, dajo more le Kristusova
kri umiti, le njegova  smert škodo greha

124

poravnati! — Na Golgati je postala Marija
mati vseh živih. Ali koliko je morala preter-
peti, koliko grenkih bolečin očutiti, preden
nas je prerodila za življenje milosti. Klad veni
udarci, ki so na njeno dušo tako grozno pa¬
dali, naj zadevajo tudi naša terda serca, naj
bijejo nanje, da se omeče do kesanja in ob¬
žalovanja. Da bi nam pač vsakrat, keder roke 1
stegamo po prepovedanem sadu, po grehu, ali
keder hodimo po prepovedanih potih, da bi
nam vender vselej na misel prišle Kristusove
za nas prebodene roke in noge, da bi nas
kervavi žeblji opomnili naše dolžnosti, da bi
pomislili, da smo udje križanega zveličarja.

Jagnje božje, ki zdaj visi med nebom in
zemljo, ki s svojim terpljenjem odjema grehe
sveta, se zdaj daruje. Ogenj, ki ga žge, so
bolečine; duhovnik, ki daritev in molitev
opravlja, je on sam, ki z razpetimi rokami
prosi svojega nebeškega očeta odpuščanja svo¬
jemu ljudstvu. V sedmerih besedah na križu
opravlja svojo velikoduhovsko molitev, med
tem pa neprestano teče njegova predraga
rešna kri na zemljo, dokler se nje prekletstvo
zemlji v blagoslov ne spremeni. Mati odre-
šenikova stoji pa na njegovi strani, ž njim
terpi in ž njim daruje Bogu svoje terpljenje
za očiščenje sveta. Veliki mašnik na križu
daruje zadnjo kapljo svoje kervi, zadnji ostanek
svoje moči, zadnji izdihljej iz svojega ljubezni
polnega serca. Kakor se vsega in popolnoma da¬
ruje sin na resnem lesu, tako vso in popolnoma

125

se daruje za nas njegova mati Marija. Ona
se takorekoč svojega sina odreče, ter pusti,
da nam jo s križa sin za mater da, kakor
zadnjo poroštvo njegove neskončne ljubezni.

Vsagdo ima pravico, da reče: „ko je Kri¬
stus Jezus goreče molil na alta,rju sv. kriza,
takrat je mislil tudi name, na moje pogub¬
ljenje in moje zveličanje. Njegove bolečine,
njegove posledne misli in besede, njegovi
pojemajoči izdihljeji so meni veljali, s svojo
kervjo je poplačal moje grešne dolgove; in svojo
mater je meni mater dal. Zatorej pa tudi tebe,
o kristjan, vsako razpelo, vsak križ, popra-
šuje: „kakšne so pa tvoje misli do tvojega
odrešenika? kteri so tvoji občutki do križa¬
nega zveličarja? š čem mu pa ti povračaš
njegovo ljubezen ?“ Zaerdeti moraš, in terkati
se na persi, da svojemu nebeškemu dobrotniku
tako pičlo hvalo veš.

Vsa natora se je bila prestrašila, vsa
zemlja je trepetala, ino vsi okoli stoječi so
koperneli, ko je duša Jezusova od telesa se
ločila. Sulica mu prebode serce, in zdaj pre¬
lije naš gospod posledno kapljo svoje presvete
kervi. Sulica mu prebode serce, svetu pa vrata
odpre, kamer naj se zatekajo vsi, ki so v
stiskah in pomoči potrebni. Skozi tota vrata
se pride do njegovega serca, do njegovega
usmiljenja. Kdor tukaj, v presvetem zveličar-
jevem sercu, pomoči ne išče, kdor v njem po¬
moči ne najde, ta je nigdar nigder drugje
našel ne bo.

126

Pod križem, o žalostna Marija, te
najraje obiskujemo, ker ondi si postala
naša mati, mi pa tvoji izročenci, tvoji
nevredni otroci. Globoko je bilo prebo¬
deno serce tvojega sina, tvoja duša pa še
stokrat globočji, ko si nas rodila v pre-
silnih bolečinah. Danes ino vsegdar hočem
vsem, ki mi bodo hudo delali, po Je¬
zusovem zgledu iz serca odpustiti, jih
izgovarjati, in zanje moliti, moliti pa tudi
za tiste, ktere sem kdaj jaz razžalil.
Tako bom tvojega sina vreden, in kri
tvojega sina ne bo nad mano zgubljena.

Mlad uradnik — živel je v nekem mestu
na Francoskem — se je od svojega brezbož¬
nega očeta naučil najgerši nejevere. Kakeršna
vera, takšno je tudi življenje. Prinečistil si je
persno bolezen. Dobra njegova žlahtnica pa
skuša, ali nebi se dala iskrica vere še upi-
hati. Nagovarjala ga je, naj se zapiše v bra¬
tovščino Marijinega serca, morda po njeni prošnji
še ozdravi. Brani se, naposled se pa vender
uda, ter se zapiše. Ko pa vidi, da je zmeraj
slabši, akoravno se je bil v bratovščino za¬
pisal , se ga poloti najhujši brezupnost, tako
da vero strašno zasramuje. Oče pa, nevreden
tega imena, ta ga je v bogokletju še poterjal.
Gospa žlahtnica pa nad bolnikom vender ne
obupa. Ona piše vodniku bratovščine v Pariz,

127

ter ga prosi, naj tega nesrečnika prav živo v
bratovsko molitev priporoči. Naslednje dni je
bil bolnik pokojnejši, in je celo sam zaželel
se ispovedati. Res opravi sv. izpoved z veliko
skesanostjo. In odslej se nič več ni branil
terpljenja, ki mu ga je Bog poslal. Pogostoma
je daroval svoje življenje Bogu za odpuščanje
svojih grešnih zmot, ter je umeri spokorjen,
s križem in rožnim vencem v roki.

Yse razžalitve, ki si jih prestal in jih še hoš,
daruj po Marijinih rokah za vse tiste, ki v nepri-
jateljstvu žive, da hi jim Bog pravi um in pamet
dal, tebi pa več ponižnosti in bližne ljubezni.

26 . dan.

3. del, 1. skrivnost.

Ki je častit od smerti ustal.

Soboto zvečer pa, ko se zasveti pervi dan
tjedna, prideta Marija Magdalena in una
Marija gledat groba. In glej, volik potres
je nastal; zakaj angel gospodov je prišel
iz nebes, ki jo pristopil in kamen od valil,
pa sedel nanj. Njegovo obličje pa je bilo
kakor blisk, in njegovo oblačilo kakor sneg.
Od strahu pred njim pa so stražarji stre-
petali, da so bili kakor mertvi. Angel pa
reče ženama: „Ne bojta se, zakaj vem, da
Jezusa iščeta, pa ga ni tukaj: ustal je“.

Mt. XXVIII. 1.

Jutro tretjega dne se dani, terpljenju in
zaničevanju določeni čas je pretekel, zemlja

128

se strese, Jezus se dviga iz groba, porušeni
tempel njegovega telesa veličastno ustaja ves
s slavo obdan. Ne derže ga več v grobu tmine,
v drobu zemlje, ne pečati, ne straže, ne kamen.
Premagal je vse. Njegovih sovražnikov zvi¬
jača je poterdila, da je bil res mertev, pa je
tudi pričala, da Jezus nazarejski, tisti kri¬
žani hudodelnik, je božji sin, ki je iz svoje
lastne božje moči od mertvih ustal, ter raz-
derl kraljestvo peklenskega kneza. Aleluja,
hvalite gospoda, ki je zmogel smert in peklo!
Slava mu bodi, ki nas je rešil terpljenja pekla!
čast bodi očetu, in sinu, in sv. duhu za naše
odrešenje, ki je se je godilo 33 let, in ki je
zdaj tako veličastno dokončano.

Teški kamen razvad, grešnih navad teži
našo dušo. Dokler bivamo v grehih, je naše
serce pobeljeni grob, gnjusoba pred Bogom
in pred njegovimi angeli. Ako nosimo druge
pečate in ne gospodovih, ako ne nosimo zve¬
ličarja samega kakor pečat v naše serce utis-
nenega, tedaj smo lastnina hudega duha. Kri¬
stus nas hoče poklicati iz groba pregreh, nas
hoče za nebesa oživiti: kdaj že bi bili imeli
kamen grehov odvaliti, kdaj že s pomočjo
njegove božje milosti iz groba ustati, kdaj že
bi bili imeli v njegovih sv. zakramentih nove
moči zadobiti! Dokler smo povezani z greš¬
nimi strastmi, dišimo po smerti in pogub¬
ljenju, in peklenske straže varujejo, da bi od
Kristusa ne dobili dobrega duha, in dobro
delati ne začeli. Ali če pri Kristusu , našem

129

božjem zdravniku, pomoči poiščemo, takrat
pa straže pekla trepetaje zbeže, angeli v ne¬
besih pa na novo zapojo veselo alelujo, ker
vidijo, da v zveličarju svojem živimo.

Od judov postavljene straže beže od od-
pertega groba, pripovedujejo kaj so videli,
gospodovi sovražniki pa se bati začno, ter ne
vedo, kaj bi. Z novimi lažmi si hte pomoči;
z lažmi hočejo gospoda uničiti; z denarjem
in stražami kanijo neume laži trositi. Največ
judov in Kristusovih nasprotnikov te laži ver¬
jame; dokazovanja apostelnov, spričevanja
učencev tega pa ne verujejo. Pri verjetju ali
veri je dvoje, ki nas nagiba verjeti: serce in
pamet. Spričevanja nejevere so si povsod na¬
sproti, so sama bedakost, in vender jih radi
verjamejo vsi, ki so sovražniki  Kristuso¬
vega križa, ki so sužnji napuha in poželenja,
ki so služabniki svojim grešnim strastim. Spri¬
čevanja kerščanske vere pa so terdna in jasna,
toda le tem, ki Kristusa ljubijo,  in vanj
zaupajo. „Storite po mojem nauku 1 ', je sam
rekel, „pa boste videli, da je iz Boga."

Kdor ne živi po Kristusovem nauku, ta
m or a zabresti v nejevero. Ako pa hočemo,
da se znebimo vseh dvojev v veri, ali o kakem
nauku, prizadenimo si, da svoje življenje po
taistem nauku uravnamo, in preč bomo videli,
da smo se motili. Dobro in poboljšano serce
De pusti nikakih dvojev k sebi. Vera v našem
sercu je terdna in prava, keder smo v takem
stanu, da se nam ni bati Kristusovega prihoda.

9

130

Od smerti ustali zveličar se prikaže svoji
materi,  in odslej je izginila iž njenega serca
žalost, vanj pa se je uselilo veselje; zdaj ni
živela več ona, ampak Kristus je živel v nji;
velikonočno jutro je postala Marija preslavna
mati. Pred vsemi drugimi je ustali odrešenik
potolažil najprej znano grešnico  in veliko
spokornico, ki ga je veliko ljubila, ki je za¬
voljo svojih grehov veliko žalovala, ki je pa
svojega gospoda tudi najpriserčnejši iskala.
Potem se prikaže gospod Petru,  tajivcu, ki
je še zmeraj jokal nad svojim djanjem, da
Kristusa ne pozna; in nato se prikaže tudi
celi občini  svoje mlade cerkve. Strah in
žalost je bila zdaj prestana, in njih veselja
jim ni mogel nihče uzeti.

Naše  pravo ustajenje, naša velikanoč,
bo pa konec našega življenja. Takrat bomo
tudi mi svojega ustalega zveličarja videli,
takrat bo prenehala stiska in terpljenje in
žalost. Keder stopi duša skozi vrata večnosti,
bo najenkrat Kristusa zagledala. In če bomo
gospoda tukaj na zemlji iskali v veri, upanju
in ljubezni, se bo jenkrat tudi nam prikazal
in nam dejal: „ne boj se, jaz sem; jaz, ki si
me tolikrat v molitvi klical na pomoč; jaz
sem, ki sem ti tolikrat pomagal, da si ustal
iz greha; jaz, ki sem ti zdaj odperl nebeška
vrata. “

O kako veliko bo naše veselje, pre¬
slavna mati našega zveličarja, keder bomo

131

Jezusa videli v njegovem veličastvu, če
bomo zvesto hodili po poti, po kteri je
on hodil, in ktero nam je on pokazal!
Danes hočem vsa svoja dela darovati od
smerti ustavšemu Kristusu, da bi si za-
dobil milost srečne zadnje ure. Misel, da
bi mi je enkrat umreti, mi ne hodi iz
spomina, potem bom svoje kratke dni
le jedino tebi služil, vedoč, da kratko
terpljenje na zemlji mi pridobiva večno
veselje v nebesih.

Sveti brat Feliks iz kapucinskega reda
je imel vse svoje življenje samo to delo, da
je prosil za svoj samostan, in z rožnim ven¬
cem v rokah hodil po mestnih cestah Rima,
milošno zbiraje. Ali on je vedel pri vseh stvareh
spominjati se na smert, in pri vseh svojih opra¬
vilih pripravljati se na srečno smert. Priprav¬
ljal se je pa na to uro zlasti z otroškim če-
ščenjem device Marije. Tudi njemu bije zadnja
ura. Na terdi postelji umirajoč, derži rožni
venec v rokah, oči pa ima obernene proti nebu,
obličje se mu sveti kakor oblito z nebeškim
ognjem. Kaj pa je bilo? Prikazala se mu je
Marija, njegova ljuba mati, ter mu djala : pri¬
nesem ti, moj Feliks, dobro sporočilo; konec
tvojega dela je prišel, v nebesih boš poplačan.“
Marija izgine, Feliks pa veselo izdihne svojo
blago dušo.

9 *

132

Moli danes 2 očenaša in 2 češčenemarije, da
bi nas Bog na prošnjo preblažene device Marije
milostno ovaroval nagle in nepripravljene smorti.

27. dan.

3. del, Z.  skrivnost.

Ki je častit v nebesa šel.

Jezus pelje svoje učence ven
proti Betaniji (na oljsko goro),
in vzdigne svoje roke ter jih bla¬
goslovi. Zgodilo se je pa, da ko
jih je blagoslavljal, se je ločil od
njih, ter šel v nebo,—in oblak ga
jim je uzel izpred njihovih oči...
Ko so ga pa gledali, idočega v
nebo, glej, sta stala dva moža
pri njih v belih oblačilih, ki
sta djala: „Možje Galilejci, kaj
stojite pa gledate v nebo? Ta
Jezus, ki je bil uzet od vas v
v nebo, bo tako prišel, kakor
ste videli, da je šel v nebo.“
L. XXIV. 10; »j. ap. I. 9.

Po svojem ustajenju je bil gospod Jezus
še nekaj časa pri svojih učencih, da jih v veri
še bolj poterdi in o svojem ustajenju še bolj
prepriča. Ko pride pa čas ločitve, zbere gospod
okoli 500 svojih zvestih z Marijo vred, s svojo
slavno materjo, ter jih pelje na oljsko goro.
Na tej gori so ga učenci videli slabega, po¬
nižanega, prestrašenega, v oblasti izdajavca,
v rokah rabljev in trinogov, in ravno tukaj,

133

na vertu getsemanskem, je hotel poveličan
biti, da bi videli zdaj velioje njegovo. Poprej

je na tem mestu izdihoval: „oee, naj gre.

zdaj pa govori: „oče, jaz sem te poveličal na
zemlji, delo sem dokončal... zdaj pa ti mene
poveličaj s tistim veličastvom, ki sem ga imel
od vekomaj pri tebi. 44  Kjer se je prej godilo
njegovo ponižanje, ondi se godi zdaj njegovo
poveličanje; kjer je bil prej začetek njego¬
vega kervavega terpljenja, tam je zdaj za¬
četek njegove slave. 4

Z gore terpljenja in žalosti se bo vsaki verni
in zvesti kristjan povzdignil v zasluženo veli¬
častvo. •— Terpljenja in težave tega življenja
so naša oljska gora, ki je večkrat sterma in
prepadna, na ktero se da priti pogostoma le
z velikimi težavami in s potom na obrazu.
Toda pot, ki derži z močvirja niške zemlje
zmeraj navkreber, zmeraj gori, ta pot derži
v nebesa, v kraj večnega počitka, v našo do¬
movino. Nebesa bodo plačilo tvoji poterpežlji-
vosti in stanovitnosti. Kje boš pa drugje po-
terpežljivost uzel, ljuba duša, kje jo boš dobil,
če ne iz terpljenja? Poterpežljivosti v ve¬
selju,  te pač ni, kakor ni goreče vode. Pre¬
malo in preplitvo premišljujemo besede apo-
stelnove: „Britkost daje poterpežljivost, po-
terpežljivost dela stanovitnost, iz stanovitnosti
pride upanje, upanje pa ne osramoti 44.

Preden se Kristus v višek vzdigne, da
svojim učencem še nekoliko očetovskih opo¬
minov, raztegne roke, jih zadnjikrat blagoslovi,

134

potem se pa vpričo vseh vzdiga v zrak, ter
se odmika njihovim očem. Zmeraj bolj se
sveti. Njegova mati vidi tudi, kako ga sprem¬
ljajo trume angelov, in kako sabo pelje po¬
božne duše iz predpekla. Zdaj pa svetal oblak
zakrije vso to prikazen. Z močno roko odpre
Kristus, kralj veličanstva, tako dolgo zaperta
nebeška vrata; odpre jih, ter gredoč v nebesa
obhaje zmagoslavje, kakor ga prerok popi¬
suje: „Videl sem mogočno prikazen: glej, z
oblakov pride negdo kakor sin Človekov, bližal
se je večnemu Bogu, in postavili so ga pred
božje obličje; in dal mu je Bog oblast ino
čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, in rodovi
in jeziki so mu morali služiti; njegova moč
je večna in ne bo prenehala, in njegovo kra¬
ljestvo ne bo razdejano/' (Dan. 7. 13). Zdaj
sedi Jezus na desnici svojega očeta, t. j. nje¬
gova človeška natora ima vso oblast in moč
v nebesih in na zemlji, on kraljuje zdaj nad
prijatelji in sovražniki svojega imena. Žival¬
skemu človeku je neviden, očesu hrepeneče
ljubezni pa je viden.

Kako so pač zdaj njegovi učenci za njim
hrepeneli! in kako^je zlasti njegova mati za
njim priti želela! Ce je kdaj, gotovo je zdaj
čutila, da je zapuščena, da biva na kraju
pregnanstva, da tukaj ji ni obstanka. Dokler
je gospod k sebi ne pokliče, se tolaži Marija
z molitevjo, ler se sklepa ž njim v sv. obhajilu.

Goreča molitev pa sv. obhajilo bodita tudi
nam tiste dva pomočka, da v sebi gušimo

135

pogubno posvetno veselje, da iz svojega serca
izganjamo pozemeljske misli, da si pa delamo
spomin in želje po nebeških prebivališčih, ki
jih gospod Jezus za nas pripravljene ima, da
bomo tudi mi v resnici mogli vsklikDiti: „0
kako se mi gnjusi zemlja, če nebesa pogledam 1 *.

Da po nebeških stvareh iz vsega serca
hrepenim, to me uči, o nebeška kraljica
Marija. Daj mi tisto svetlobo duha, da
imam zmeraj pred očmi večno veselje pa
večno terpljenje, da se za nebeško po¬
tegujem, da pozemeljsko zaničujem, da
se v dobrem ne prevzamem, pa tudi od
terpljenja in težav potreti ne dam. Danes
hočem, spominjajoč se Kristusovega vnebo¬
hoda, večkrat obuditi dobri namen in želje
po nebesih. Pomagaj mi, da moje priza-
detje ne ostane le v besedah, ampak se
tudi v djanju pokaže.

Mlad žlahten gospod, Bernardin od Men-
doze, ki je hotel prečisti devici pokazati svojo
ljubezen, dd sv. Tereziji jeno svojih hiš pri Va-
ljadolidu, naj svetnica ondi postavi samostan
na čast materi božji Mariji pod imenom: „naše
ljube gospe z gore karmelske 1 *. Sv. Terezija
je sperva pomiselke imela, ker je bil kraj pre¬
daleč. Ker pa ni htela dobrotniku zmanjšati
dobrega dela, je naposled ponudbo sprejela. V
dveh mesecih zboli žlahtnik za smert, in sicer

13 «

tako hudo, da se pred smertjo še ispovedati
ne more. Zveličar pa razodene sv. Tereziji
to-le: „Moja hči, vedi, da njegovo zveličanje
je bilo v veliki nevarnosti. Pa sem se ga
vender usmilil, ker je storil dobro delo na
ča3t moji materi, ko je hišo odločil v redovni
namen 11 . Dobro delo, to tedaj je žlahtnika pogub¬
ljenja otelo! Kar se Mariji na čast stori, to
ona bogato poplača, velikrat že na tem svetu.
Najboljši plačilo pa je to, če svojega sina pre¬
prosi, da nas nepripravne s tega sveta na
sodbo ne pokliče, in če nam milost zadobi,
da bomo častito s Kristusom ustali.

3 očenaše in 3 češenemarije moli danes pred
Marijino podobo, da bi grešniki spoznanje zadobili,
da več terpe za svoje pogubljenje, kakor bi za svoje
zveličanje.

28 . dan.

3. del, 3. skrivnost.

Ki je sv. duha poslal.

Vsi so bili jenega duha, tor so bili sta¬
novitni v molitvi z ženami in z Marijo.
— In ko je bilo dopolnenih 50 dni, jo
nastal nanagloma z neba šum, kakor
prihajočega silnega piša, in je napolnil
vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so
se jim razdeljeni jeziki kakor ognjeni,
in so sedali na njih slehernega. In na-
polneni so bili vsi s svetim duhom.

Dj. ap. I. 14; H. 1.

Devet dni so čakali učenci na prihod
sv. duha. Zbrani so bili vsi skupaj okoli

137

Marije, pa molili so. Nekaj velikega, sv. duha
iz nebes, so imeli prejeti, in zato so se morali
pripravljati nanj. Kajti sv. Tomaž govori: „le
toliko milosti prejmemo od gospod Boga, ko-
liker imamo hrepenenja po njih u . Kdor prosi,
se mu da, kdor ne prosi, izgubi še to, kar
ima. Učenci gospodovi so prebivali odločeni
od sveta, imeli so prazno in očiščeno serce,
prazno vseh posvetnih želja, razširjeno z že¬
ljami po sv. duhu; zakaj gospod Jezus je hotel
njih serca napolniti s svojim duhom, da bi
bili vredno orodje za božje delo, da bi mogli
s pridom razširjati Kristusov nauk, ter ga ne-
vstrašeno povsod oznanovati. Deseti dan, pride
■obljubljeni sv. duh, prošeni tolažnik, pride pa
s šumenjem in ognenjem, da vse prestvari in
prenovi, pride kakor znamenje in predpodoba
sodnega dne, ko se bo stari svet v ognju raz-
djal, ko bo duh gospodov mertve obudil, ter
naredil novo nebo in novo zemljo.

Stanovitni bodimo v molitvi, ponižni in
poterpežljivi do tiste ure, ktero je gospod od¬
ločil, da nam pošlje svojo milost: potem bomo
vselej dosegli. In če se nam ta ura predolga
zdi, zberimo se okoli Marije, uzemimo si jo za
zgled, kako ona čaka svojega plačila; prosimo
jo pomoči, potem pa svoje prošnje združujmo
ž njeno molitevjo. Prepričani bodimo, da
bomo dosegli, če nam je le v dušni prid.

Ako je bilo sv. apostelnom potreba, da
so se pripravljali na milosti božje, na darove
sv. duha, koliko bolj je taka priprava potrebna

138

še le nam! Gospod zahteva od nas, da bo¬
dimo stanovitni,  keder molimo; zakaj pač?
gotovo zato, da bi pobožnost očistila naše serce
vse gerde navlake pozemeljskih želja, in da
bi bilo naše serce vredna posoda za božje
blagoslove in milosti nebeške. Stanovitna mo¬
litev ima biti kakor plug, ki perst in zemljo
naše duše zrahlja in plevel poruje. Kaj po¬
maga najboljši seme, če se useje v zemljo,
ki ni preorana in zrahljana, s plevelom in
luliko pa vsa preraščena. Kaj pomagajo vse
dobrote božje, če padajo na nepripravljena in
torej nerodovitna tla. — Čakati in poterpež-
ljivi biti moramo tudi zato, da se vadimo po¬
nižnega in udanega zaupanja. Dokler smo ne-
počakani in nepoterpežljivi, in hočemo Bogu
takorekoč veleve dajati, kdaj  da nas ima
uslišati, in kako  nam pomagati, dotlej nam
manjka detinje ponižnega serca, ki ga Bog
zahteva, dotlej smo nepripravljeni za božjo
pomoč. Saj nas vera uči, da je Bog neskončno
moder, in da vse stori o pravem času.

Ogenj, ki se je pokazal nad hišo, se nad
glavo vsacega razdeli v jezike. Vsi so bili
polni sv. duha; vsi so bili spreoberneni in
spremeneni, da so bili kakor novi ljudje, in
pripravni delivci božjih milosti. In ko so jeli
prejete darove še drugim deliti, so bili taki,
aa so se ljudje čudili, če so apostelni še tisti.
— To je delo duha, ki je od zgorej, da v nas
deluje, da nas spreminja  v nove ljudi, da
nam deli druge misli, druge namene, druge

139

besede, druge želje in drugo obnašanje. Sv.
dub pa ne stori tega dela v nas kar mahoma,
naj enkrat, kakor je storil pri apostelnih, ampak
dela polagoma, od dne do dne, več let. Delo
svoje opravlja sv. duh v nas od kersta za¬
čenši in potem najprej ze vsakim zakramen¬
tom, in pa ze vsako zunanjo in znotranjo mi¬
lostjo, kterih nam brez števila deli. Sv. duh
se takorekoe neprenehoma trudi, da v nas
popravlja tista strašna razdjanja, ki jih greh
v naših dušah naredi, in kterih sledi se po¬
znajo še po odpuščenem grehu. Sv. duh pride
nad nas, in to ne po redkem, tudi v viharju,
terpljenji in v ognju skušenj; terpljenja in
skušnje nam oznanujejo, da je blizu nas s
svojimi blagri. Kjer najde dobro voljo, dobro
pripravljeno serce, ondi postavi nove zasadbe
zveličanja, ondi spremeni dušo v prijetni raj,
ki se ga nebesa vesele, in kamer pride sv.
trojica prebivat.... Zdaj mi pa povej, kristjan,
kakšen raj je pa v tvojem sercu? Ali ga še
imaš, ali je že davno izgubljen? Iz svojih
hudih del se vsagdo sam presodi, kdo da zdaj
v njem prebiva.

Ljudstvo, ki je skupaj derlo, ter se okoli
mož božjih, apostelnov, zbiralo, je videlo in
slišalo čudeže, ki so se godili, ali čudežev ni
razumelo. Celo zasramovali so apostelne, češ,
niso pri pameti, ali pa vineni so...  dokler
ne ustane poglavar, sv. Peter, ter jih z lju-
beznjivo p o t e r p e ž 1 j i v o s t j o ne poduči, jim
stvari ne razloži, in nato se veliko zaničevavcev

140

spreoberne. Taka je moč ljubezni in poter-
pežljivosti, to moč pa da sv. duh. — Če bo
tudi v nas sv. duh, to bo tudi v nas razodel,
da bomo dobrotni in prijazni in mili, in na
ta način bomo izgubljene na pravo pot vo¬
dili, terdovratne pa mečili. Sv. duh nam bo
dal ognjenost proti krivici in grehu, do greš¬
nikov pa milo in poterpežljivo ljubezen. Peter,
ki je hotel tolikrat meč potegniti in serdito
za Kristusa se bojevati, tisti Peter ima zdaj
zaničevavce in morivce svojega nebeškega go¬
spoda pred seboj, toda Peter apostel jih ne
ošteva, jih ne zdeluje terdo, jim ne oznanuje
s hudo; zakaj ne? zato ne, ker se je navzel
duha svojega učenika, ki je še na križu od¬
puščanja prosil svojim križavcem.... Keder
mi gorečujemo ter se uneinamo zoper grehe
in pregreške in prestopke naših bližnjih, se
kaj rado zgodi, da se v našem ravnanju
le prepogostoma dobiva duh samopridnosti,
ki nas žene, ali sebična ljubezen, ali pa raz¬
žaljena ošabnost; premalo pa se najde v našem
ravnanju božjega duha, ki bi vodil naše misli,
besede in djanja. Zatorej se tolikrat zgodi,
da vsi naši opomini in svarila in poduki ni¬
majo uspeha ne blagoslova, ker večkrat ne
opominjamo, in ne svarimo, in ne poduču-
jemo tolikanj zato, da bi svojega bližnjega
resnično poboljšali, ampak bolj zato, da se
skazujemo, se za svojo veljavo potegujemo,
in časti iščemo.

Marija, sveta mati božja, ki si bila

141

polna sv. duha, uči tudi nas, da bomo
iz serca prosili pravega dobrega duha,
ki nam ga tolikanj manjka; dobrega duha,
da nas bo spremenil iz otrok sveta v
otroke božje svetlobe, v gorečnike za
čast božjo. Danes bom, koliker mogoče,
v samoti, ter vadil se v molčanju. Po¬
magaj mi, o Marija, da bom tudi jaz pri¬
čakoval sv. duha molče in zbrano in poter-
pežljivo, da tudi mene napolni z mo¬
drostjo, bogoljubnostjo, s strahom božjim.

Veleslavni in silno učeni dominikanec,
Albert veliki, je že od mladosti Marijo pri-
serčno častil. Ko stopi v samostan, in si mora
potrebne znanosti pridobivati, se je tako silno
teško učil, da je obupal nad učenjem, in da
je hotel skrivaj samostan zapustiti. Spečemu
se prikaže Marija, ter ga vpraša, kaj misli
početi. Albert zdihne rekoč: „Oh, vsi moji
součenci se lahko uče, a jaz se učim, pa nič
ne pametim, norca se delajo iz snene“. Nato
reče preblaga nebeška gospa: „Le zaupaj, v
vseh učenostih boš slavo dosegel veliko. Da
pa ne zabiš, da učenosti nimaš od svoje prid¬
nosti in razumnosti, ampak da se imaš zanjo
zahvaliti moji priprošnji, torej vedi, da kratko
pred tvojo smertjo, ko boš javno učil, te bo
najenkrat zapustila vsa učenosth Kes se je
zgodilo tako. Albert je postal pervi izmed

142

učenjakov. Slovel je daleč na okoli, in ze vseh
dežel so vreli učenci ga poslušat. Tri leta pred
njegovo smertjo pa, ko je ravno v Kolinu očitno
svoje visoke nauke razkladal, ga najenkrat spo¬
min zapusti tako popolnoma, da kar nič več
ni vedel povedati. Iz ponižnosti razloži poslu-
šavcem, kaj mu je bilo nekoč v sanjah na¬
povedano ; nato se od njih poslovi, se umakne
v svojo celico, ter se pridno pripravlja na
dolgo pot v večnost.

Priporoči milosti polni materi božji, vse učence
in učenike, da bi se šolski nauki tako razlagali,
kakor je obojim v časni in večni prid.

29. dan.

3. del, 4. skrivnost.

Ki te je v nebesa uzel.

če so po učlovečenju večno besede nebesa
prišla k zemlji, to je po vnebovzetju pre-
blažene devico zemlja v svojem najlepši
cvetu vzdignila se k nebesam. Marija,
liajsvetejši in živa skrinja Boga življenja,
je spravljena v nebeškem šatoru, ki ni
storjen po človeških rokah, v kterem se
sveti v odkritem veličanstvu nad njo le
prestolje večnega Jezusovega usmiljenja,
da prošnje svoje matere uslišuje za voj-
skovavne in terpeče otroke svoje cerkve.

Sv. Bernard.

Koliker starejši je bila sveta mati božja
Marija, toliko bolj je želela biti ločena od telesa
in s Kristusom prebivati. Te želje in to hre¬
penenje ji je izjedalo življenje tako dolgo,

143

dokler ji ni povžilo njenih moči, dokler se
res ni ločila presveta duša'od presvetega te¬
lesa. Plačilo greha je nam grešnikom smert.
Smert je vesoljna kazen, in zatorej se je to¬
likanj bojimo in trepetamo pred njo. Mariji
pa je bila smert zaželena prijateljica, resnica
iz pregnanstva. Po vnebohodu svojega sina
je morala sveta mati božja še na zemlji ostati,
je vernike poterjevala, da je mlado Kristu¬
sovo cerkev osrečevala. Zdaj pa je svoje delo
dokončala, in svoje preblago življenje prelepo
sklenila. — Smert bo vsakemu resnica, kdor¬
koli ve, da sedajno življenje je čas dela in setve
in skušnj e in ter pij enj a, ter se po tem tudi ra vna;
kdorkoli zna, da ta zemlja, na kteri prebiva, je
le kraj pregnanstva, da je tuja dežela, in da
torej nima svoje serce nanjo priklepati, ampak
da ima hrepeneti po tem, kar je zgorej, po
stanovališčih, ki nam jih je Kristus pripravil,
po naši pravi domovini, po nebesih.

Ne bodimo podobni tem, ki na smert še
pomisliti ne morejo, ki si vsako resno misel
na smert iz glave izbivajo. To je nevarno.
Keder ležemo k počitku, spomnimo se, da
jenkrat bode čas, ko bomo legli k večnemu
počitku. Tako bo strah gospodov v nas živ
ostal. Kdor tako dela, kdor se boji pred več¬
nega sodnika grešen priti, ta je zares moder,
kajti „strah božji,“ govori psalmist, „je za¬
četek modrosti . 14  „Blager hlapcu, če ga najde
gospod, ko pride nenapovedan in na vrata
poterka, bdečega in pri odkazanem delu ; 11

144

blager mu, če je pripravljen, da more delati
poštev, kako je gospodaril. Ni se mu treba
prestrašiti, pač pa veseliti, zakaj upati sme,
da bo čez veliko postavljen, ker je bil v malem
zvest. Vsaki dan gloje in povživa tudi naše
življenje, vsako uro smo bližej svojega konca,
zatorej tudi vsaki dan manj čislajmo svoje
nasvetno življenje.

Mlada cerkev, apostelni, učenci in drugi
verniki, se zbero okoli postelje svoje umira¬
joče matere Marije, da dobe nje zadnji bla¬
goslov, in da potem ko premine, pokopljejo
njeno presveto telo, shranijo skrinjo, iz ktere
je izišel ustanovnik nove zaveze. Žalovali so,
ko so bili izgubili svojega ljubega učenika,
zdaj žalujejo pa še bolj, ker so izgubili svojo
preljubo mater; pa se tudi vesele, da je tako
slavno sklenila svoje življenje, ki je bilo polno
bolečin in terpljenja. Zdaj premišljujejo tudi
oni, kako in kdaj bo njih učenik tudi nje po¬
klical k sebi, kdaj jim bo odkazal delopust,
da pojdejo v njegovo kraljestvo, kdaj se bodo
zbrali k njemu in k njegovi materi, kjer se
bodo svetili kakor dvanajstere zvezde. —
Blager tudi nam, če bodo naši za nami ža¬
lovali , da so izgubili nas, ki smo jim bili
dušni in telesni dobrotniki; in blager nam,
če se bodo mogli svestnp tolažiti, da nam je
dobro v deželi večnosti! Naj le žalujejo za
nami, saj bodo po pravici, če smo jim bili
to, za kar nas je nebeški oče odločil in na
zemljo poslal; če smo jim bili pomočki in

145

orodja, da so se vadili v božji ljubezni in do¬
broti. Ne mogli bi pa odkritoserčno za nami
togovati, če bi jim bili v svoji lenobi in samo-
pridnosti še to kratili, kar smo jim bili dati
dolžni, če smo jim bili v spodtiko in pohuj¬
šanje in padec. Ne mogli bi se pa svestno in
po pravici tolažiti o naši usodi v večnosti, če
nas niso poznali vestne gospodarje, da smo
z božjimi darovi po božjem namenu ravnali;
če vedo, da celo svoje življenje nismo mislili
na uro svoje smerti, in se zanjo tudi nikoli
pripravljali.

Ustno izročilo sporoča, da so pojoči
angeli tri dni stražili Marijin grob; da apo-
stelna Tomaža ni bilo zraven, ko je Marija
umirala, in da so morali mu grob odpreti; da
pa v grobu niso našli Marijinega telesa, ampak
namestu njega same dišeče lilije in rože. Troh¬
noba se ni smela dotakniti telesa, ki je no¬
silo začetnika stvari, gospoda življenja. —
Vsakemu bo poverneno po njegovih delih;
plačilo bo prejela njegova duša, pa tudi nje¬
govo telo. Vsakemu udu telesa bo poverneno
po tem, v kar je služil: ali je bil v božji
službi, ali pa službi greha. Glede naše te¬
lesne postave, ki jo zdaj imamo, si ne mo¬
remo kaj, naj bo kakeršnakoli, to nam je Bog
dal pri rojstvu. Glede naše prihodne in večne
telesne postave pa veliko premoremo: to si de¬
lamo in dajemo sami. Vsaki dan jo naredimo
lepši ali pa gerši, kakor so naša dela, dobra
ali pa huda. V kar boš zdaj svoje ude obračal,

10

146

kakeršno telo si boš zdaj naredil, tako ti bo
ostalo tudi onkraj groba. Stori tedaj, da bo
tvoje telo vekomaj cvetelo v čistosti, da bo
lepodišeče po dobrih delih.

Vsaki dan te prosimo, o dobra naša
mati Marija, da nam ob naši smertni
uri milostno na strani stoj. Dodeli nam
vender to milost, da svojih prošnja ne
bomo brez pomiselka izgovarjali, ampak
da nam pojdejo iz serca. Danes ino vselej
hočem posebno izgovarjati besede: „sveta
Marija, mati božja, prosi za nas grešnike,
zdaj in na našo smertno uro; amen".

Častiti o. Binetti iz Jezusove družbe pri¬
poveduje, da je bil pri nekem umirajočem slu¬
žabniku Marijinem, in daje  umirajoči djal:
„Oh, moj oče, ko bi vi vedeli, kako sem srečen,
kako sem potolažen, da sem služil materi božji;
oh, jaz vam kar povedati ne morem, kako se
veselim 0 . — Bere se tudi o p. Suarezu, da je
rad in veselo umiral, in da je uskliknil: „Ne
bil bi verjel, da je srnert tako sladka 0 . Kako
je pa mogel to reči? On je silno rad Marijo
častil, in večkrat je sam djal: „Vso svojo uče¬
nost bi rad dal za ceno jene češčenemarije.

Moli tri češčenemarije za tiste, ki žive, kakor
bi jim ne bilo nigdar umreti, da bi na Marijno pri¬
prošnjo prepozno ne spoznali, kaj je bil njih pravi
namen.

147

30. dan.

3. del, 5. skrivnost.

Ki te je v nebesih kronal.

Ljubeznjiva si ko delivka miru,
mogočna ko prosivka, silna ko
kraljica, poveličane cerkve le¬
pota, vojskovavne bramba, ter-
peče tolažba: naša mati si; in
ker si bila majhna in ponižna,
si zdaj jedina med vsemi polna
milosti. Na vekomaj si s častjo
in veličastvom ovenčana, si ti
sama že nebesa zveličanim, ki
za Bogom nimajo večega ve¬
selja, ko gledati svetlost svoje
tako čiste, tako visoke, tako
mile kraljice Marije.

Sv. Bernard.

Ko je bila Marija v nebesa prišla, začu¬
dila so se vsa nebesa nad njeno svetostjo in
lepoto. Zdaj so jo slavili kot kraljico v ne-
• beškem kraljestvu. Sin božji ji pride naproti,
ter jo pelje do prestola večnega očeta. Marija
se ponižno skloni, moli in hvali njega, ki je
tako velike reči nad njo storil. Nato jo sam
večni Bog posadi na prestol, na desnici Boga,
zanjo pripravljeni. Prestol pomeni visokost,
ki jo uživa v deželi večnosti; tako visokost,
ki presega visokost in čast vseh stvari, in da
se ji zavoljo te visokosti spodobi prav po¬
sebno češčenje. Na glavo ji denejo kraljevo
krono; ta pomeni veličastvo in slavo in zve-
ličanost, ki jo ima ko kraljica nebes, in ta

10 *

148

njena zveličanost obsega in presega veselje
vseh drugih nebeščanov. V desnico ji dajo
žeslo, v znamenje mogočnosti, in da tudi ona
vlada svet.

Kako neizrekljivo je bilo pač veselje ne¬
beških prebivavcev, ko so videli svojo ponižno
kraljico, mater njih Boga, tako slavljeno in
češčeno! Kako pač silno lepo so jo pozdravljale
angelske trume, ter jih hvalo prepevale! Ce-
ščena si Marija, kraljica nebes, vladarica več¬
nega Jeruzalema! pozdravljena bodi, hči naj-
višega, mati odrešenikova, preljuba nevesta
sv. duha! O Marija, mati nebeškega kralja,
ti si blažena, ti si blagoslovljena med ženami;
ti si našla milost pred Bogom, ker si bila vsa
čista in brez madeža, jedina ti med vsemi
Evinimi hčerami, ki si bila kakor lilija med
ternjem; o izvoljena nebeška gospa, kako si
lepa, lepši ko vsi angeli in svetniki, za Bogom
najlepši in najperviši stvar!

"Vsaka ver sta zveličanskih duhov je Ma¬
rijo posebej in s posebno častjo poslavila. Po¬
častili so jo ss. očaki, s kterimi je Bog go¬
voril, preroki, ktere je Bog navdajal, apostelni
in učenci, ktere je Bog podučeval, mučeniki,
ki so Boga s svojo kervjo spoznavali, device,
spoznavavci in spokorniki. — Očaki so jo sla¬
vili ko svojo hčer, da jim je z učlovečeno
besedo nebesa odperla. Preroki so jo častili,
ker so dosegli toliko srečo, da so mogli stati
okoli prestola tiste, o kteri so že zdavnej
ljudem pravili, da bo ljubljenka božja, ktere

149

se bosta veselila nebo in zemlja. Apostelni,
ko so prišli v svoja večna prebivališča, so jo
pozdravljali ko svojo mater, svojo tolažnico,
svojo učenico, in pa gospo, ki je tolikanj zanje
molila. Mučenci so spoštljivo pokladali svoje
zmagonosne palme pred stol kraljice vseh mu¬
čencev. Device so jo povikševale ko svoj ne¬
dosegljivi zgled. Spoznavavci in spokorniki
pa so jo slavili ko mater usmiljenja, ko pri¬
bežališče grešnikov. Spokornikov hvalo je zelo
rada poslušala, saj je zanje tolikanj skerbela,
zanje tolikanj prosila, ter jim v nebesa po-
mogla. Silno prijetna ji je bila tudi hvala
pervih starejšev in pa skesanega razbojnika.

O da bi mogli tudi mi skoraj gle¬
dati tvoje veličastvo, in klečati pred tvo¬
jim prestolom, o slavna kraljica nebes
ino zemlje! 0 da bi mogli predte priti
saj v obleki pokore, če ne moremo v
obleki nedolžnosti! To je pač res: kar
bomo tukaj, to bomo tamkaj; če tukaj
nismo nedolžni ali spokorni, je gotovo,
da te ne bomo nigdar videli. O milo-
stiva nebeška gospa, odverni to strašno
nesrečo od nas! Ti, ki si milosti polna,
isprosi nam to milost, da ne pozabimo
na to, kar je edino potrebno. Koliker
najdeš v naših sercih nedolžnosti in či¬
stosti, poterdi jo, varuj in brani jo; keder

150

pa greh naša serca oruadeža in popači,
takrat se posluži vse svoje moči, da nas
spreoberneš, k pravemu kesanju pripelješ,
in v pokori do konca poterdiš. Kakor te
pozdravljajo zveličanski duhovi, tako bi te
radi tudi mi grešniki, o presveta gospa.
Mi te hvalimo, mi te preslavljamo, mi
te povikšujemo, ker bi radi, da bi te
kdaj še v nebesih častili; o, ne zaverzi
našega češčenja. Dodeli nam pravo hre¬
penenje tebi dopasti in s tabo kdaj se
v nebesih veseliti. Vodi nas po poti, ki
pelje v nebesa, da srečno prispemo k
svojemu nebeškemu očetu in Jezusu na¬
šemu bratu!

Kterikoli so bili veliki služabniki Mari¬
jini, so si na vso mož prizadevali, da bi ji
veselje delali ne samo z molitvami in pobož¬
nostmi, ampak tudi z zatajevanjem samih sebe.
Marijini služabniki so dobro vedeli, da iz svojih
zatajevanj pleto Mariji cvetižni šopek, kteri
ji je posebno prijeten. Dni pred prazniki ma¬
tere božje, pa tudi ob sebotah, so se nekterš
vselej postili, ali pa si kakšno drugo pokorilo
naložili, samo da so mogli svojo ljubo nebeško
gospo s kakim dobrim delom počastiti. Da je
zatajevanje Mariji posebno ljubo, je sama raz¬
odela sv. Magdaleni paciški. Pred praznikom
Marijinega vnebovzetja je svetnica Mariji na

151

čast nekaj premišljevala. Pri tej priložnosti
pa Marija svetnico poduči, ktera dobra dela
je treba opravljati, da bo častivec nebeški kra¬
ljici prijeten, in da si bo mesto v nebesih za¬
gotovil. Med temi deli pa je Marija najprej
zatajevanje samega sebe imenovala; saj se je
tudi Marija vse svoje življenje zatajevala, in
ravno z zatajevanjem do tolikega zasluženja
prispela.

Skleni danes, da se češ Mariji na čast v kteri
stvari zatajiti: da boš nejevoljo in .jezo zaterl, da
si boš kaj pritergal. . .; moli v ta namen jeno če-
ščenomarijo.

31. dan.

Usmili se duš v vicah.

Marijo slave vsi nebeščani za-
volj njene velike časti in zavolj
neizrekljive srečnosti; vsi pot¬
niki na zemlji za Bogom naj¬
bolj zaupajo vanjo; verne duše
pa, ki se imajo za ostanek svo¬
jih grehov v plamenih vic po¬
koriti, zdihujejo k nji. Ona je
lepota nebeškega Jeruzalema,
Veselje in sreča vernih duš, in
slava vsega človeškega rodu.

Hugo kard.

Sveti rožni venec, kakor je znano ima v
vsakem delu 5 skrivnosti, ali 5 desetek. Po
Slovenskem in še po nekodi imajo pa to

152

prelepo navado, da k peterim desetkam doda-
jejo še jeno: za duše v vicah. To je prav pri¬
merno in skoraj potrebno, zakaj tudi s tem,
da molimo za uboge duše v vicah, Marijo še
prav posebno častimo, ki zanje še posebno
skerbi; zatorej po pravici pravimo, da Ma¬
rija je kraljica sv. rožnega venca, in velika
pomočnica dušam v vicah.

Marijo v nebesih slave vse častitljive
trume sv. apostelnov, mučencev, devic, spo-
znavavcev in velike verste spokornikov. Srečni
so zdaj, ker so dosegli večno zveličanje. A po
kom so ga dosegli? po Mariji. Marija je zanje
skerbela, ker je vseh mati. Marija jim je vo¬
dila čolnič življenja, koliker je zdaj zveličanih
v nebesih. Koliker je ss. spokornikov v več¬
nem veselju, za vse je ona prosila pri Bogu,
ona jih je varovala v nevarnostih, da se niso
vekomaj pogubili. Marsikterega bi zdaj v ne¬
besih ne bilo, ko bi se ga Marija ne bila
usmilila, kakor se mati usmili svojega otroka.
— Tudi mi na zemlji mater božjo častimo,
opravljamo nji na čast mnogotere pobožnosti,
se ji priporočamo, ter upijemo k nji iz nadlog
in terpljenja te solzne doline, in zdihujemo
k nji, ki smo zapuščeni Evini otroci, proseči
jo, naj nam pomaga zdaj, zlasti pa naj nas
ne zapusti ob zadnji uri, ampak srečno pri¬
pelje v večno domovino, kjer jo bomo častili
na vse večne čase. — So pa še take duše,
ki so na zemlji Marijo častile kakor zdaj mi,
so se s tega sveta ločile, kakor se bomo tudi

153

mi, ktere se na tem svetu se niso dosti spo¬
korile, kterim še ni smeti pred božje obličje,
dokler se ne očistijo: to so uboge duše v
vicah. Ako smo grešili, pa se za grehe tudi
spokorili, se jih kesali, in odpuščanje grehov
pri Bogu zadobili: nas more to na zadnjo
uro pač ovarovati večnega pogubljenja, toda
vrat nebeških nam ne more še odpreti, kajti
ostale so nam še časne kazni,  in verhu
tega je bila morda tudi pokora naša bolj p o-
veršna,  in naše kesanje tolikanj pomanj¬
kljivo.  Brez najmanjšega madeža umreti,
brez grešnega dolga stopiti pred ojstrega sod¬
nika, to je pač silno teško. Skoro vsagdo pade
v roke živega Boga, ter mora iti v kraj oči¬
ščevanja, v kraj gorečega terpljenja in sv.
pismo pravi, da je to strašno.

Ako pomislimo, da vsaki hip, vsaki tre-
notek se po jeden s tega sveta loči; ako po¬
mislimo, da se jih veliko pogubi, in da še
ti, ki v milosti božji preminejo, ne morejo še
v nebeško veselje, ker imajo male grehe nad
sabo: bomo razumeli, kako veliko je teh ne¬
srečnih , ki so naši bližnji, ki naše pomoči
trebajo. Zaperti so v ognjeno ječo, dokler
ne plačajo dolga. Hrepene po Bogu, žele k
svoji materi Mariji, prosijo hladila, ali ne¬
vidna moč jih v terpljenju derži. Ali pa more
Marija, njih mati, ki ima preusmiljeno serce,
ali more svoje otroke v terpljenju gledati,
brez pomoči pustiti? Ako že pozemsko mater
serce boli, če vidi svojega otroka velike bolečine

154

terpeti, ter si prizadeva mu jih polajšati, koliko
bolj še le Marija želi, najboljši mati, da bi
rešeni bili njeni ljubi otroci, njene zveste slu¬
žabnice, iz ognja vic, Marija, ki najbolj ve,
koliko terpe, koliko je sama zanje prestala,
in koliko je moral njen sin zanje preterpeti!
Ako tolikanj skerbi naša mati za grešnike,
ako je tolikim pomogla in jih rešila, ki so
hteli po vsi sili pogubljeni biti, kaj misliš,
da ji ne bomo silno ustregli, da ji ne bomo
silno prijetno delo storili, če za duše v vicah
molimo, če svoje zasluženje v njene roke po-
kladamo, če ji tako duše iz vic, njene ljube
otroke iz terpljenja reševati pomagamo?

Marijinim otrokom v vicah, svojemu ter¬
pe čemu bližnjemu v kraju gorečega očišče¬
vanja pa moremo pomoči na mnogoteri način:
če jih nasitujemo z Jezusovim telesom, in na¬
pajamo ž njegovo kervjo, sv. obhajilo zanje
darujoči; če jim svoja pokorila in sploh dobra
dela prepuščamo; če zanje molimo. Kje pa je
lepši molitev od rožnega venca? S to moli¬
te vjo se obračamo k Mariji, h kraljici rožnega
venca, ki je pomoč kristjanov terpečih v vicah,
ki je tolažba žalostnih duš v vicah, ter jo
prosimo, naj poterka na usmiljeno serce svo¬
jega božjega sina, in naj jim po terpljenju v
vicah pokaže blaženi sad svojega telesa, Je¬
zusa. Z molitevjo rožnega venca naštevamo
Bogu, koliko sta Jezus in Marija zanje sto¬
rila, in naj se jih usmilita zaradi njiju zaslu-
ženja, V veselem delu premišljujemo, kako

155

so nebesa rosila pravičnega, kako ga je Ma¬
rija spočela in rodila: vse to je kakor oživ¬
ljajoča in hladeča rosa, ki pada iz nebes v
ogenj vic. V žalostnem delu premišljujemo
grozno terpljenje gospodovo: in tedaj padajo
kaplje Kristusove resne kervi na duše v vicah,
ter jih čistijo madežev in manjšajo terpljenje.
V častitljivem delu premišljujemo zveličarjevo
zmagoslavje in njegove sv. matere nebeško
poslavljenje: in zdaj se odpirajo vrata nebes,
Marija pride in tolaži svoje terpeče služab¬
nice v vicah, in ktere so čiste, jih pelje seboj
v večno veličastvo.

Prijatelj, če boš tako srečen, da prideš
v vice, ali si ne boš tudi ti želel takšne po¬
moči? Veš kaj stori? Zdaj je ti drugim ne
odreci. Uzemi rožni venec v roke, pa moli,
vsaka češčenamarija je velika milost dušam
v vicah, kajti vsaka je z odpustki obdarjena;
s to milošnjo, ki jo ubogim terpečim v vicah
deliš, prav za prav samega sebe pri Bogu za-
kladaš, Mariji pa se še posebno prikupljaš.
— Vsagdo izmed nas ima že koga svojih na
onem svetu: očeta ali mater, prijatelje ali do¬
brotnike, brate ali sestre; moli zanje, ko bi
bili še v vicah; moli zanje ki so ti tolikanj
dobrega storili na duši in na telesu; molimo
zanje sv. rožni venec, kterim smo življenje
grenili s svojo nepokorščino. Presveta devica
Marija nam bo moliti pomogla, bo našo molitev
pred Boga nosila. Zatorej, ako hočemo Marijo
posebno počastiti, radi molimo sv. rožni venec.

156

O sveta Marija, kraljica rožnega venca,
vselej se zaupljivo k tebi zatekamo, danes
pa še posebno zato, ker ne prosimo zase,
ampak za naše starše, brate in sestre ...,
ki so morda še v velikih stiskah, ki so
obsojeni v grozno terpljenje, iz kterega
se pa sami rešiti ne morejo. Podaj jim
milostno ti svojo usmiljeno roko, hladi
jim bolečine, in tolaži jih. Saj veš, o
Marija, da še v zadnjem trenotku so
tvoje služabnice deržale sv. rožni venec,
pritiskale križ na umirajoče ustnice, ter
izdihovale tvoje sv. ime. Predobrotljiva
kraljica Marija, isprosi jim skorajšno opro-.
ščenje. Ž njihovimi milimi prošnjami skle¬
pamo svoje goreče prošnje, ter zanje da¬
rujemo večnemu očetu po tvojih rokah'
predrago kri tvojega sina. Usliši nas, o
ljuba naša mati, in dodeli nam, da se
bomo kdaj vsi skupaj na večne čase s
tabo veselili.

Č. o. Nierenberg je bil nekoč poklican k
umirajočemu človeku. Ta človek je bil velik ne¬
srečnik : vse svoje življenje ni druzega delal
ko hudo, zakopan je bil v najhujše pregrehe.
Vsagdo gaje  poznal hudobneža. Zdaj za smert
zboli, in bržkone bi bil tudi v grehih umeri,
ko bi njegova ranjca mati ne bila tako rada

157

Marije častila in za duše v vicah molila. Pred
to noč je namreč to-le videl: Svetla ženska
postava je stopila k njegovi postelji, pogleda
ga milo, pa izgine. Premili pogled te ženske
postave ga je presunil, do najglobočjih glo¬
bočin njegove Černe duše; kteremu nigdar na
misel ni prišlo, svojo vest ispraševati, je zdaj
razločno videl pred sabo vse svoje pregrehe,
in potem pripravljen bil, namestniku božjemu
jih razodeti. Velike so bile njegove zmote, pa
veliko je bilo tudi njegovo kesanje in obža¬
lovanje. Opravil je vesoljno ispoved, in voljan
bil podvreči se največi pokori. Usmiljeni Bog
mu je res še življenje podaljšal, da je mogel
pokoro delati, preden ga je v večnost na od¬
govor poklical.

Nameni se danes, Tla boš za duše v vicah rad
kaj dobrega storil. Danes moli sv. rožni venec v
prid dušam v vicah.

158

II.

Navadne moiitve.

Juterna molitev.

V imenu Boga očeta, in sina ....
(50 dni odp)

Zahvalim se ti, o predobrotljivi oče nebeški,
da si me nocojšno noč ovaroval vsega hudega,
zlasti pa da me nisi s tega sveta poklical,
Današni dan hočem preživeti v tvojo slavo,
sebi v zveličanje, in bližnjemu v prid. Varo¬
vati se hočem napuha in jeze ino vsake ne-
poterpežljivosti. Karkoli mi bo tvoja očetovska
roka poslala terpljenja, ga hočem voljno spre¬
jeti, ter udano prenašati za pokoro svojih
grehov. Svoje terpljenje ino vse svoje živ¬
ljenje sklepam z Jezusovim zasluženjem, ter
ti ga darujem za potrebe živih in mertvih.
Tudi želim, udeležiti se vseh odpustkov, in
jih ubogim dušam v vicah podariti. Ti, o
gospod, poznaš mojo slabost, da velikrat padem,
da pogosto obetam, česer ne deržim. Zatorej
te prosim ponižno potrebne pomoči, da dobro
delam, zlega pa se ogibljem. Marija, dobra
mati moja, moj angel varih in moji patroni,
varujte me, branite me, vodite me, da po

159

pravi poti danes hodim, in da se enkrat z
vami v nebesih veselim. Amen.

Očenaš . . . Češčena . . .

Čast bodi. . .

Mejdnevne molitve.

O moja gospa, o mati moja, tebi se vsega
darujem; in da se tebi udanega iskažem, ti
danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje serce, in sebe popolnoma vsega.
Ker sem tedaj tvoj, o dobra mati, varuj me,
brani me, kakor svojo lastnino in posestvo.
(100 dni odp.)

Večni oče, darujem ti predrago kri Je¬
zusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe, in
za potrebe sv. cerkve. (100 dni odp.)

Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak
zveličar. (50 dni odp.)

Moj Jezus, usmili se me. (100 dni odp.)

Presveto serce Jezusovo, usmili se me.
(100 dni odp.)

Jezus, Marija, Jožef, vam darujem svoje
serce, svojo dušo, ino svoje življenje. (100 dni odp.)

Sladko serce Marijino, bodi moje varstvo.
(100 dni odp.)

Neomadežano serce Marijino, prosi zame.
(100 dni odp.)

160

Angel božji, ki si moj varili, razsvetljuj
me, varuj me, vodi me, ino vladaj me, ker sem
ti od božje previdnosti izročen. (100 dni odp.)

Jezus, Marija. (50 dni odp.)

O Bog, verujem v te, ker si neskončna
resnica in modrost; poterdi mojo vero. — O
Bog upam v tebe, ker si neskončno dobrotljiv
in usmiljen; pomnoži moje upanje. — O Bog,
ljubim te, ker si neskončna dobrota in lepota;
užgi mojo ljubezen.

O moj preljubeznjivi Jezus, da se tebi
hvaležnega iskažem, in da popravim svojo
nezvestobo, ti darujem svoje serce, ter se ti
popolnoma posvetim, in terdno sklenem, s
tvojo pomočjo nič več ne grešiti.

Rožni venec naše Ij. g. presv. serca.

Ljubljeno bodi povsodi presveto serce
Jezusovo.

1. Presveto serce Jezusovo, usmili se nas.

(enkrat.)

Naša ljuba gospa presvetega serca, prosi
za nas. (desetkrat.)

2. Presveto serce Jezusovo, usmili se nas.
(enkrat.)

Naša ljuba gospa presvetega serca, prosi
za nas. (desetkrat.)

3. Presveto serce Jezusovo, usmili se nas.
(enkrat.)

161

Naša ljuba gospa presvetega serca, prosi
za nas. (desetkrat.)

(Za vsaki sv. zdihljaj je podeljenih po 100 dni odp.)

Večerna molitev,

V imenu Boga očeta, in sina . . . .
(50 dni odp.)

Usmiljeni oče nebeški, veliko dobrot in
milosti, dušnih in telesnih, ki jih še sam ne
poznam, sem spet danes od tebe prejel. Bodi
zanje priserčno zahvaljen, pa tudi za terp-
ljenje, saj je vse dobro, karkoli pride iz tvoje
očetovske roke. Pa, ah, preljubi moj oče v
nebesih, kolikrat sem te spet danes razžalil,
kolikrat sem nate pozabil, se hudim nagnenjam
prepustil, in svoje dolžnosti zanemarjal! Vsaki
dan sem bližej večnosti, ali sem pa bolji ko
včeraj ? O Bog, ki nikoger ne zaveržeš, ki j e
skesanega serca, ampak mu po svojem ve¬
likem usmiljenju milostivo odpustiš, usmili se
tudi mene, in odpusti mi vse moje zagreške,
ktere iz serca obžalujem, in kterih nečem več
storiti. V tvojem svetem imenu se podam k
počitku. V tvoje roke izročim svojo dušo in
svoje telo. Tvoja očetovska roka me blago¬
slovi. Blagoslovi me tudi ti, o mila moja mati
Marija; varujte me sovražnika vi moji patroni;
in čuj nad mano ti moj angel varih. Terpljenje
dušam v vicah pa hladi Kristusova kri.

Očenaš . . . češžena . . .

Čast bodi. . .

11

162

y>

IB3S3.

Namen. Zdaj hočem pobožno biti pri
sv. maši, da vedno počastim presveto trojico
in predrago kri Jezusa Kristusa, da se za¬
hvalim za vse dobrote, da zadostim za vse
grehe in pomanjkljivosti svojega življenja, da
zadobim vse potrebne milosti, zlasti milost pra¬
vega spreobernenja sebi in drugim grešnikom,
in pa tudi milost srečne zadnje ure. Darujem
to sv. mašo v tolažbo in hladilo ubogim dušam
v vicah, zlasti za svoje najbližnje sorodnike
in za najbolj zapuščene duše. O Marija, brez
madeža spočeta, ki si mati božja, mati usmi¬
ljenja, k tvojemu presvetemu in prečistemu
sercu se zatečem. Izprosi mi pobožnega duha,
hudega duha ze vsemi raztresenimi mislimi
pa od mene odganjaj. Spremljaj me po križni
poti, s kervjo tvojega ljubega sina zaznam-
ljani. Isprosi mi nekaj tiste žive vere, tistega
terdnega upanja, in zlasti one goreče ljubezni,
ki je bila v tvojem presvetem sercu. Sveti
angel varih, vi svetniki, kterih spomin je
danes, ino vsi svetniki božji, prosite zame,
da bivam pri ti sv. maši tako pobožno, kakor
bi imel preč po nji umreti.

O Jezus, s svojo presveto kervjo blagoslovi
moje oči, ušesa, jezik. Svoje molitve sklepam
z mašnikovimi molitvami, z molitvami vesoljne
sv. cerkve, z molitvami tvoje deviške matere

163

in ze vseh tvojih ljubih svetnikov; zlasti pa
združujem slabo svojo molitev s taisto tvojo,
ktero si ti, o veliki mašnik, na oljski gori in
na križu za nas opravljal.

Uvod. V duhu molitve, ponižnosti in ske¬
sanosti se veržem predte, o moj Bog in moj
oče. Želim te počastiti, kakor zaslužiš. Toda
jaz sem pred tabo prah in pepel, revni ka¬
znivi grešnik; ne smem si upati, svoje oči k
tebi povzdigniti. Zatorej terkam na svoje persi
in te prosim: Gospod, bodi milostljiv meni
ubogemu grešniku. Zavoljo molitve tvojega
Jezusa, v smertni britkosti na Getsemani oprav¬
ljane, te prosim, ne zaverzi me, ampak ozri
se name s pogledem svojega usmiljenja, in
očisti me vse moje hudobije. — Marija, ki
si mati milosti, in zavetje skesanim grešnikom,
pomagaj mi, da se spokorim in odpuščanje
zadobim.

Slava Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji, ki so dobre volje! O Bog, svojo
slabo molitev zedinjam s hvalnicami nebe¬
škimi, zlasti s petjem angelskim v zveličar-
jevi rojstni noči. Tudi meni je rojen zveličar.
O nebeški oče, z največi spoštljivostjo te molim
v skrivnosti učlovečenja tvojega sinu. Čast bodi
tebi in sinu in sv. duhu, presveti božji tro¬
jici, za ljudezen, milost in dobrote, nam ljudem
iskazane. — Spominjam te, o božja mati in
prečista devica Marija, tistega veselja, ki je
napolnilo tvoje serce, ko si pervikrat učlove¬
čenega Boga, svoje preljubo dete, v naročje

164

uzela. Zavoljo tega veselja mi isprosi pri tvo¬
jem sinu, da mi dodeli obilni delež milosti
svojega učlovečenja.

Molitve. Ponižno te prosimo, o večni go¬
spod Bog, usliši milostno molitve naše ma¬
tere, tvoje sv. cerkve, ktere mašnik, tvoj slu¬
žabnik, opravlja v njenem imenu. Dodeli po
neskončnem zasluženju Jezusa Kristusa, po
prošnjah preblažene device, tvoje matere Ma¬
rije, in po združenih prošnjah vseh nebeščanov,
dodeli nam tvojo milost, ki potujemo še po tej
dolini solz; ustavi solze vsem žalujočim, po-
lajšaj stisko zdihujočim, manjšaj terpljenje
bolnikom, ter se milostivo ozri na kesanje
pokorečih se duš: da vsi, ki tvoje neskončno
usmiljenje zdaj vikšamo, enkrat te od obličja
do obličja gledamo, ljubimo in slavimo, po
Jezusu Kristusu gospodu našem. Amen.

List. Na vekomaj bodi slavljeno, o ne¬
beški oče, tvoje neskončno usmiljenje, po
kterem si nam oduzel našo slepoto, in nam
po svojem sinu Jezusu prižigal luč vere, da
vidimo pot, ki k tebi v nebesa derži. Bodi
zahvalen, da si ustanovil sv. cerkev, ki nas
tvoje zveličanske resnice uči. O da bi vselej
po veri živeli, j enkrat pa k tebi srečno pri¬
speli. Dodeli nam, o gospod, da Marijino vero
zadobimo, da po njenem zgledu ravnamo, in
da ž njo vred uživamo večno zveličanje.

Evangelje. Jedinorojeni sin Boga očeta,
tvoji nauki so nam pot, resnica, in življenje.
Daj nam milost, da pota-resnice ne zgrešimo,

165

in večno življenje dosežemo; zakaj mi spo¬
znamo , da bi nam tvoji nauki nič ne kori¬
stili, ko bi jih le^z besedo pričali, v djanju
svojem pa tajili, častiti in ljubiti hočem tudi
tvojo namestnico, mojo versko vodnico, sv.
cerkev, vedoč, da kdor njo posluša, tebe po¬
sluša. — Moč tvojih besedi, naj zbriše moje
grehe.

Darovanje. S kruhom in vinom, kteri ti
mašnih daruje, ti darujem tudi jaz j o  Bog,
svoje telo in svojo dušo, ze vsemi dušnimi
in telesnimi močmi, ktere si mi dal, da. jih
obračam v tvojo čast ino v svoje zveličanje.
TJzemi jih ti v svojo last, posveti jih in ne
dopusti, da bi mi kdaj služile proti tvoji sv.
volji, v moje pogubljenje. Darujem ti tudi
svoje serce ze vsemi njegovimi nagnenji ze
vsemi željami in mislimi, ze vsem veseljem
in terpljenjem. Usvoji si ga tako, da bo zmeraj
zate bilo, in da nigder drugej ko le v tebi
počiva. Uči me, o gospod, tako misliti in de¬
lati kakor Marija, ki je djala: glej, dekla, sem
gospodova.

Predglasjo. Spodobno je in prav, da ti
hvalo dajemo, sveti vsemogočni oče, večni
Bog, po Kristusu gospodu našem. Po njem
hvalijo angeli tvoje veličastvo, po njem te
poveličujejo z najglobooi spoštljivostjo vse ne-
nebeške moči. Dovoli tudi nam grešnikom,
da se zedinjamo s hvalnicami nebeških duhov,
da ti ponižno in spoštljivo kličemo: svet, svet,
svet si, o Bog, gospod vojnih trum; nebesa

166

in zemlja sta polne tvoje slave. Ceščen bodi,
bi pride v imenu gospodovem; ki stopa z
nebes na altar, da skritega pod podobo kruha
in vina molijo angeli, da se z novic daruje
za nas uboge grešnike tako resnično, kakor
se je na Golgati.

Tihe molitve. Po našem božjem red¬
niku te prosimo, o Bog, poglej usmiljeno na
svojo sv. cerkev ino vse njene ude: usmili se
vseh vernih kristjanov, zlasti onih, za ktere
sem moliti dolžan . . .; naj nam služi vsem
ta presveti dar v odpuščenje naših grehov, v
zdravilo naših dušnih ran, v dušno in telesno
posvečenje, da zmagamo vse skušnjave, in da
se obranimo vseh nevarnosti. — Usliši našo
ponižno molitev, s ktero se sklepa vsa zve¬
ličana cerkev v nebesih, in ktere prošnje in
zasluženja ti zdaj darujemo: zlasti darujemo
tvoji veličasti zasluženja in prošnje pre¬
slavne device in bogorodnice Marije, po kteri
smo prejeli sad življenja; potem tudi zaslu-
ženje tvojih sv. apostelnov, mučencev, spo-
znavavcev, devic in spokornikov, ki se v
naši nebeški domovini že s tabo veselijo. Mi¬
lostljivo sprejmi njih goreče prošnje, in pri-
štej nas v njih zveličano družbo, da te bomo
ž njimi kdaj vekomaj slavili.

Sprcmenenje. Molim te, o Jezus, moj
Bog in moj gospod, ki si tukaj resnično pri¬
čujoč, kakor Bog in človek; a pravo jagnje,
ki se očetu daruješ za grehe sveta. Gospod,
bodi milostljiv meni grešniku. Tudi moji grehi

167

so te na križ pribijali; napolni moje merzlo
serce s kesanjem in zalivalo.

O sveta predraga kri, ki si tekla za moje
grehe, ponižno te molim. Kliči zame v ne¬
besa za usmiljenje. Očisti mojo dušo vse ne¬
snage, operi moje serce vse hudobije. O da
bi ne bila zame zastonj tekla, in da bi ne
bila nad mano izgubljena!

Povzdigovanju. O moj Jezus, hočem
te ljubiti, ti moj Bog in moje vse; hočem te
ljubiti, ti moč moji duši; vsegdar te hočem
ljubiti, ti veselje mojega serca. Tebi hočem
živeti, ker si mi ti življenje pridobil. Moj pre¬
novitelj si ti, ker si prerodil človeško naturo,
ki je bila po grehu pokvarjena. Moj rešnik
si ti, ker si me rešil iz sužnosti greha, smerti,
pekla. Moj kralj si ti, ker me vladaš s svojim
usmiljenjem in s svojim duhom. Moj mašnik
si ti, ker si molil in še zmeraj zame prosiš
pred obličjem svojega nebeškega očeta. Moj
dar si ti, ker si se zame daroval na križu,
in se še daruješ na altarju. Moj sodnik si ti,
ker si Bog in človek skupaj. Ko človek si
moj brat, ko sin božji si moj vsemogočni pri-
prošnik pri očetu. Moja čast in moja slava
si ti: zakaj zame si se učlovečil, da si me
storil otroka nebeškega.

O moj Bog in oče vseh ljudi, poglej z
milostivimi očmi na ta dar; naj ti dopade
neskončnokrat bolj, ko dar Abelnov, Abra¬
hamov in Melkizedekov, in ne odtegni nam,
svojim otrokom, svojega usmiljenja. Bodi

168

milostljiv tudi vsem, ki so umerli v občestvu
s tvojim sinom, kterih duše pa še v kraju
očiščevanja terpe ... Zavoljo te presvete ne-
kervave daritve jim polajšaj njih terpljenje,
in pripelji jih v prebivanje večne svetlobe in
nebeškega pokoja.

Oče naš, kir si v nebesih . . .

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
usmili se nas, in dodeli nam mir — o Jezus,
ki si zemljo z nebom spravil, ino vse k jedi-
nosti vere in ljubezni poklical, daj svoji cerkvi
mir, ki ji ga svet ne more dati: da ti vsi
udje z veseljem služijo, in da se tvoje sv. ime
po vsem svetu poveličuje. Usmili se onih, ki
so še daleč od nezmotljive resnice in od luči
tvoje vere; dodeli, da izgine se zemlje vsa
nejedinost, da vsaka duša čuti v sebi tolažbo
tvojega miru, in da hrepeni le po miru v ne¬
beški domovini. Očisti naše serce vsega na¬
puha, da s svojim bližnjim v ljubezni poter-
pimo, in da voljno prenašamo terpljenje, ki
nam je v zasluženje pošiljaš. Poterjaj in pod¬
piraj nas v boju proti mesu, da hudo pože¬
lenje krotimo in premagujemo, potem pa večno
plačilo zadobimo.

Obhajilo. Gospod, nisem vreden,... Nisem
te vreden, o Jezus, pa sem te potreben, po¬
treben, ker si jed in življenje moji duši. Obudi
v meni velike želje po tebi, po živem kruhu,
ki nasiti neumerjočo dušo. Dokler ne pride
tista srečna ura, da te v svoje serce prejmem,
mi daj pobrati vsaj drobtine tvoje mize, me

1G9

vsaj duhovno poživljaj, da na potovanju tega
življenja ne omagujem.

Molitev. Usliši, nebeški oče usmiljenja,
molitev svoje sv. cerkve, in dodeli nam na
prošnje kraljice nebeške in matere božje Ma¬
rije ino vseh tvojih svetnikov — pomoč v
naših nadlogah in pa vsega potrebnega, da
spolnujemo tvojo sveto voljo, da po tvojih
zapovedih čisto živimo, in se po tem življenju
vekoma.]' s tabo veselimo.

Zadnje evangelje. V začetku je bila be¬
seda, in beseda je bila pri Bogu, in Bog je
bil beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse stvari so po nji storjene, in brež nje ni
nič storjenega, kar je. V nji je bilo življenje,
življenje pa je bilo luč ljudem. In luč je sve¬
tila v temoti, temota pa je ni spoznala. Bil
je človek poslan od Boga; ki mu je bilo ime
Janez. Ta je prišel v spričevanje, da pričuje
o luči, in da vsi po njem verujejo. Ni bil
luč, ampak da priča o luči. Bila je prava luč,
ki razsvetli vsacega človeka, ki na svet pride.
Na svetu je bil, in svet je bil po njem storjen,
pa svet ga ni spoznal. Prišel je v svojo la-
stino, toda njegovi ga niso sprejeli. Ki so ga
pa sprejeli, jim je dal moč, otrokom božjim
biti: tem, ki verujejo v njegovo ime, ki niso
ne iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje
moža, ampak iz Boga rojeni. In beseda je
meso postala,  ter med nami prebivala, in
videli smo njeno slavo, kakor slavo jedinoro-
jenega od očeta, polno milosti in resnice.

170

Molitev razsvetljenja. O moj Bog, o moj
predobrotni oče nebeški, ki vsacega razsvetliš,
ki pride na ta svet, ulij v moje ubogo in
grešno serce vsaj en žarek tvoje svete luči,
vsaj en žarek resnične ljubezni in pravega
kesanja, da vse svoje grebe prav spoznam;
resnično obžalujem in se jib čisto ispovem.
— Ti pa, o Marija, ki te imenujemo zavetje
grešnikom, podpiraj me s svojo mogočno pri¬
prošnjo; saj sem tvoj otrok, če tudi po grebu
nesrečni otrok. Podaj mi svojo materno roko,
in pripelji me k Jezusu, kterega sem z grebi
izgubil. — O moj angel varih, ki si priča
bil, ko sem grešil, stoj mi zdaj na strani, ko
se vredno pokoriti želim. Vsi angeli in svet¬
niki božji, prosite zame pri usmiljenem,
Bogu, da se skesano in čisto ispovem, in pravi
sad pokore storim. —■ O sv. dub, tolažnik ža¬
lostnih , dodeli mi zdaj svojo milost, da ne
zakrivam svojih grehov; poterdi mojo slabo
voljo, da terdni sklep storim svoje življenje
poboljšati, po Jezusu Kristusu, gospodu našem.
Amen.

Izpraševanje vesti...  (Izprašuj se, ter
preiskuj svojo vest, kakor bi bila ta ispoved
posledna tvojega življenja).

Kesanje. O moj Bog in moj gospod te
ino vse moje grebe iz globočine serca obža¬
lujem, ker sem svojo neumerjočo dušo pred

171

tvojim obličjem tako silno ogerdil in torej
zaslužil ojstro kaznovan biti. Obžalujem svoje
grebe, ker sem tolikrat in tako hudo razžalil
svojega predobrotljivega zveličarja, ki je moral
tudi zavoljo mojih grehov kervavo se potiti,
bičan in s ternjem kronan biti, teški križ nositi
in križan biti. Obžalujem jih, ker tebe, večni
oče, največi dobro, nisem ljubil, ampak za¬
ničeval. Kje dobim solza, da objokujem svojo
grešnost. Usmili se me, o gospod, in odpusti
mi. Tvojega križa se hočem okleniti, tvoja
resna kri padaj name, ter me operi vsega,
da ti bom spet prijeten, in potem te nečem
nigdar več razžaliti.

Zahvala po ispovedi. O najdobrotniši Je¬
zus, moja večna ljubezen, bodi slavljen in češčen
za tvoje neskončno usmiljenje. Težino mojih
grehov si mi oduzel, ter jo pogreznil v morje
tvojega usmiljenja. Kakor izgubljeno ovco si
me zadel na svoje rame, in me k svojim zve¬
stim nazaj prinesel. Poveličevana bodi ne¬
skončna dobrota tvojega božjega serca, ki se
ne utrudi, grešnikov iskati, in jim smertnih
ran celiti.

Odslej te hočem ljubiti, o večna dobrota,
ino v dobrem stanoviten biti. Ti, o gospod,
veš, da serčno želim, te ne razžaliti in spo¬
korno živeti. Ti poznaš pa tudi mojo slabost,
mojo kerhkost: zatorej te prosim pomoči, da
v sužnost greha več ne padem; daj mi do¬
brega duha, da iščem, kar je nebeškega, ter
studim, kar je posvetnega. O presveta devica

172

Marija, sprejmi me spet v svoje varstvo, in
ne dopusti, da bi me posvetnost od tebe odver-
nila. Vsi svetniki in prijatelji božji, prosite
zame pred stolom božje milosti, da se krepko
ogibljem vsacega greha, da v dobrem stano¬
viten do konca ostanem, in večno življenje
dosežem. Amen.

Vera. Jezus Kristus, pravi Bog in pravi
človek, molim te pod podobo kruha. Terdno
verujem, da si tukaj resnično pričujoč, kakor
si bil resnično v jaslih in na križu, in kakor
si zdaj na desnici očetovi. Verujem, ker si
sam rekel: to je moje telo, to je moja kri.
Poterdi mojo vero.

Upanje. Tvoje usmiljenje, o Jezus, je
neskončno, in tvoje zasluženje, o moj zveličar 1
je neizmerno. Zatorej upam in se zanašam,
da me boš obogatil z milostmi, po kterih ti
moram tukaj zvesto služiti, in potem te večno
uživati.

Ljubezen. O moj ljubi Bog, jedin lju¬
bimec moje duše, ti si mi hotel več sto¬
riti, ko zame le umreti. Sebe samega si se
mi zapustil, da ti živiš, v meni, jaz pa v tebi.

O da bi mogel razumeti vsaj nekoliko to
božjo ljubezen tvojo, ki jo skazuješ meni, pre-
nevrednemu grešniku! Ker ni moči te ljubiti,

173

kakor zaslužiš, sprejmi vsaj moje priserčne
želje, ki si bom prizadeval te vselej in povsod
ljubiti.

Spodbijanje K mizi tvoje presvete ve¬
čerje, o predobrotljivi gospod Jezus Kristus, se
bojim pristopiti, ker sem revni grešnik, ki
nimam nič zasluženja. Vender pa zaupam v
tvoje veliko usmiljenje, ter hitim k tebi, če
tudi boječ, ker vem, da le ti moreš ozdraviti
mojo ubogo dušo. Pod tvojo brambo pribežim,
o Jezus, in kterega te se mi je bati ojstrega
sodnika, želim zdaj prejeti ko svojega zveličarja
in odrešenika. Tebi, o preusmiljeni gospod,
kažem svoje rane, pred tabo spoznavam svojo
nevrednost in hudobnost. Vem, da sem veliko
in hudo grešil, zavoljo česer se po pravici
bojim, toda jaz terdno zaupam v tvoje milo
serce, ki nobenega ne izločuje.

Poglej me, o Jezus, z očmi svojega usmi¬
ljenja, ti ki si pravi Bog in človek, ki si za
nas križan bil, in britko smert prestal. Usliši
me, k tebi upijočega, ne zaverzi me, k tebi
zdihujočega. Usmili se me uboge stvari, usmili
se me s toliko nadlogami pregreški obteže¬
nega. — Bodi pozdravljen, presveti spravni
dar, ki mi zveličanje donašaš; bodi pozdrav¬
ljen Jezus, spravni dar, ki si bil klan na lesu
križa za grehe sveta. — Bodi pozdravljena
kri, ki si tekla iz velikih ran mojega križa¬
nega zveličarja; bodi češčena, o predraga cena
mojega odrešenja, ki si me grehov oprala, in
za nebesa odkupila. Spomni se, o gospod,

174

svoje stvari, ktero si zase pridobil s svojo
predrago kervjo. Žal mi je, da sem grešil;
kesam se svojih grehov, pa se tudi poboljšati
želim. Oduzemi tedaj od mene, o premili oče
moj, ki si v nebesih, vse moje 'grehe in hu¬
dobije, da bom na duši in na telesu očiščen,
da bom tako vreden najsvetejšega prejeti v
svoje serce.

Dodeli mi, o Bog, da po tvojem presvetem
telesu in kervizadobim odpuščanje vseh grehov,
zbrisanje mojih hudobij, ponovljenje dobrih
sklepov, moč stanovitnosti v dobrem in varstvo
duše in telesa pred vsemi sovražnimi zalezami.

Serce moje, veseli se. Tvoj zveličar gre,
tvoj kralj prihaja z bogastvom svojih milosti.
O Marija, mati presveta, mati mojega gospoda,
nadomesti, prosim te, kar meni še manjka
do spodobnega sprejetja. Vsi angeli božji, ki
stojite pred gospodom, sprejmite me k mojemu
Jezusu!

Po sv. obhajilu. Duša Kristusova po¬
sveti me — Telo Kristusovo obvaruj me —
Kri Kristusova napoji me — Voda iz desne
strani operi me — Terpljenje Kristusovo po-
terdi me — O dobrotni Jezus usliši me —
V tvoje sv. rane skrij me — Od tebe ločiti
se ne pusti me — Hudega sovražnika brani
me — O moji smertni uri kliči me — Zraven
sebe deni me — Da na veke te morem sla¬
viti — Ze vsemi angeli ino svetniki.

O najdobrotniši Jezus, večna ljubezen
mojega serca moj Bog in moje vse, bodi

175

pozdravljen, bodi češčen. Pritegni k sebi moje
serce ino vse moje moči. Potopi me vsega v
tebi, da le v tebi in zate živim, da le tebe
ljubim, da le po tebi hrepenim, dokler se s
tabo na veke v nebesih ne sklenem. O moj
Bog in moje vse, moj predobrotni Jezus, od
kod ta milost, da se obiskati me ponižaš,
akoravno sem tvoje božje serce tolikrat raz¬
žalil! O daj mi solz obžalovanja; rani moje
serce s strelicami tvoje vsemogočne ljubezni;
užgi v mojem sercu tak plamen, da bo moja
duša začela živeti novo in sveto življenje.
Spremeni jo tako, da se mi celi svet pristudi,
in da svoje delanje le tvoji slavi posvečujem.
O moj Jezus, le v tvoji službi čem zanaprej
dihati, misliti, govoriti, ljubiti, delati, boriti
se, terpeti in umreti. Uravnaj vsa nagnenja
mojega serca, in uglasi jih po tvoji božji volji.
Bodi mi vodnik po dnevi, luč v temi, bramba
v boju, pomočnik v sili, rešnik v nevarnosti,
svetovavec v dvojih, mir v britkostih, slad¬
kost v križih in terpljenjih, hrepenenje v živ¬
ljenju, tolažba in veselje v smerti, naposled
pa mi bodi zveličanje v deželi živih.

Spreoberni, o večna moja ljubezen, moje-
serce ino vse moje bitje, da me sovražni¬
kove strelice ne bodo ranile, da čas svojega
življenja v ničemernosti ne potratim, da dol¬
žnosti svojega stanu po tvoji volji spolnujem,
dokler me smertna noč ne preteče. Vodi moj
jezik, po kterem je šel zakrament tvoje lju¬
bezni v mojo dušo, da govori svete, čiste

176

prijazne besede. Vodi moje roke, da oprav¬
ljajo le dobra dela, meni in bližnjemu za večno
koristna. Vodi moje telo, da ti služi v sveti
stanovski čistosti. Vladaj moje serce, da bodo
vse misli in nagibi in želje samo na to na¬
merjene, da bi bile tebi prijetne, in s tabo
združene bile zdaj in na vekomaj. Amen.

O večni oče, tvoj božji sin mi je obljubil,
da mi boš dal, karkoli te bom prosil v nje¬
govem imenu. Kaj mi zdaj moreš odreči, ko
si mi dal svojega edinega sina? Usliši me
tedaj zavoljo njega v tej zadevi. . . Usliši me
in pomagaj mi, kakor vidiš, da bo najbolje
za mojo dušo in telo.

O Marija, presveta moja mati, koliko za¬
stavo tvoje ljubezni sem zdaj prejel. Naj bi bilo
tudi moje serce zmeraj tvojemu čistemu sercu
podobno. V tvoje mogočno varstvo priporo-
čujem zdaj samega sebe, vse moje znance in
dobrotnike, prijatle in neprijatle, kristjane in
nevernike, bolne, siromake, terpeče, umira¬
joče in zlasti uboge duše v vicah.

S svojim detetom, o mila mati moja,

Naj nas blagoslovi roka tvoja.

Sklepna molitev. O dobrotljivi in naj¬
slajši Jezus, pred tvojim obličjem se veržem
na kolena, ter te prosim in rotim ze vso go¬
rečnostjo svoje duše: utisni milostno v moje
serce žive občutke vere, upanja in ljubezni,
resnično žalost nad mojimi grehi, in terdni
sklep poboljšanja: ko z globokim sočutjem in
serčnim žalovanjem tvojih pet kervavih ran

177

pregledujem ino v duhu premišljujem, pr*ed
oči si predstavljajo, kar je že prerok David
o tebi govoril: „Roke in noge so mi preboli,
vse kosti so mi razšteli u .

(Popolnoma odp. po vsakem av. obhajilu, če to mo¬
litev kleče moliš pred podobo križanega Jezusa in na¬
vadne (5) očenaše pristaviš.)

Molitev k materi božji vedne pomoči.

Mati božja, serca slast,

Naj bom jaz le tvoja last!

Tvoj bom živ in tvoj u smerti
Tvoj u stiskah ves poterti;

Tvoj u britkostih, križih zdaj,

Tvoj jenkrat na vekomaj.

Mati božja, serca slast,

Naj bom jaz le tvoja last!

Mati preljuba jaz upam u te,

K materi moji zdihuje serce;

Mati dobrotna, o bodi z menoj,

Mati mogočna, na strani mi stoj;

Moliti me spodbujaj, mati,

Ti zame se vojskuj, o mati;

Naj, mati, s teboj terpim voljan,

Da k tebi na veke bom odbran.

Ti lahko pomoreš, mogočna vsa,

Ti hočeš pomoči, dobrotljiva;

Ti moreš pomoči mi, zvesta gospa,

Ti češ mi pomoči, prevsmiljena!

Vsem mati si mila, zavetja kraj,

12

178

Rešiteljca grešnih, jim vrata v raj;

Ti nada vsi zemlji, ti kino neba,

Tolažba otožnim, jim varhinja;

Nigdo še ni tebe ne prosil, častil,

Da, mati, od tebe pozabljen bi bil;

Zato v vseh nadlogah te kličem na glas:
Marija pomagaj mi sleherni čas!

Zaupno bom klical o smerti vesel,

Vedoč da od tebe pomoč bom prejel.

To verjem zaterdno: ko smertno zaspim,
Po prošnji da tvoji v nebesa hitim.

Sveta deva, serci last,

Naj bom jaz le tvoja slast.

Tvoj v življenju, tvoj u smerti,

Tvoj u stiskah ves poterti,

Tvoj v britkostih, križih zdaj,

Tvoj kedaj na vekomaj.

Sveta deva, serci slast,

Naj bom jaz le tvoja last.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog oče nebeški, usmili se nas.

Bog sin, odrešenik sveta, usmili se nas.
Bog sveti duh, usmili se nas.

Sveta trojica, jedini Bog, usmili se nas

Sveta Marija,

Sv. božja porodnica,

Sv. devic devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati stvarnikova,

Mati odrešenikova,

Devica najmodrejši,

Devica častitljiva,

Devica hvalitljiva,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda častivna,

Posoda posebne pobožnosti,
Koža skrivnostna,

Turen Davidov,

Turen slonokoščeni,

Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

180

Zdravje bolnikov,

Zavetje grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apostelnov,

Kraljica mučencev,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brezmadežno spo¬
četa,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
zanesi nam, o gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
usliši nas, o gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
usmili se nas, o gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas.

Kriste, usmili se nas.

Gospod, usmili se nas.

Oče naš . . . Češčena . . .

K presv. resnemu telesu,

(Keder je izpostavljeno sveto rešnje telo.*)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

o

&

cž

d

cS

N

Sicer se molijo le 2. in 4. molitev.

181

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega te¬
lesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutimo. Ki živiš
in kraljuješ z Bogom očetom v edinosti sve¬
tega duha, Bog vekomaj. Amen.

2. K sv. devici materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja
porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših
potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevar¬
nosti; o častitljiva in blažena devica, naša
gospa, naša srednica, naša besednica, naša
pomočnica. S svojim sinom nas spravi, svo¬
jemu sinu nas priporoči, svojemu sinu nas
izroči,

V.  Prosi za nas, sv. božja porodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, gospod Bog! da vedno zdravje na duši
in na telesu uživamo, in da bomo po častitih
prošnjah presvete Marije, vselej device, se¬
danje žalosti rešeni in večnega veselja deležni.

3. Češčena kraljica.

Pozdravljena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi

182

pozdravljena! K tebi upijemo zapuščeni Evini
otroci. K tebi zdihujemo, žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Ah, oberni tedaj, naša
besednica, svoje milostljive oči k nam; in
pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa: o milostljiva, o
dobrotljiva, o sladka devica Marija!

F. Prosi za nas, sv. božja porodnica!

0.  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog! ki si dušo in
telo častite device matere Marije, da bi vredno
prebivališče tvojega sina biti zaslužila, s pripo-
močjo svetega duha pripravil: daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnega zlega in večne
smerti rešeni.

4. K sv. Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, ki ga je
gospod postavil čez svojo družino.

F. Prosi za nas, sveti Jožef!

O.  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, o gospod, zasluženje
ženina tvoje presvete matere Marije pomaga,
da nam bo, kar naša slabost ne premore, po
njegovih prošnjah podeljeno.

183

5. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po
prošnjah svoje izvoljene matere ljube device
Marije ino vseh svojih svetnikov nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo
v vsi svetosti. Očisti tudi našo rodovino in
naše prijatelje hudobe in grehov, in na¬
polni jih z lepimi čednostmi. Dodeli nam
mir in zdravje; odverni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude želje,
daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži
milost našim prijateljem in neprijateljem; in
obvaruj to duhovnijo ze vsemi, ki v nji pre¬
bivajo: kuge, lakote, vojske, ognja, potresa,
povodnji, in dodeli milostljivo vsem vernim
kristjanom, živim in mertvim, v nebeškem
kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Ob¬
varuj našega papeža I, našega škofa I, našega
cesarja I, in vso našo duhovsko in deželsko go¬
sposko ino vse kerščansko ljudstvo vseh nadlog
in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
na nas, in bodi vselej z nami. Po gospodu
našem Jezusu Kristusu, sinu tvojem, ki s
tabo živi in kraljuje v edinosti svetega duha
Bog vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

0.  Amen.

Očenaš . . . Oeščenam . . . (pstkrat.)

184

ali

devetdanska pobožnost na čast naši ljubi gospe
od vcdue pomoči.

Za vsaki dan je 300 dni odp.,
kdor prejme pa zakrament sv.
pokore in sv. reš. telesa, ter
moli po namenu papeževem,
zadobi popolnoma odp.

Pij VII. 11. jan. 1809.

I. dan.

Zakaj se imenuje Marija „naša ljuba gospa
vedne pomoči 11  ?

Marija ima veliko imen, pod kterimi rada
vidi, da jo častimo. Najljubši pa ji je, če jo
na pomoč kličemo pod imenom naše ljube
gospe vedne pomoči, ker si je to ime sama
prilastila, in ker nam hoče 2 njim posebno
zaupanje do nje obuditi. Naše zaupanje bo
pa Mariji še le tedaj povoljno, keder bomo
tako ravnali, kakor nam veleva to prelepo
njeno ime. Kaj pravi to ime? Pravi, da le
Marija, in le ona sama, je naša gospa, vla¬
darica; vsi kristjani so njeni podložni, ki se
imajo nanjo obračati, koderkoli jim je treba
pomoči: ker ona je delivka vedne pomoči.

185

Kaj pa je to, pomoči komu ? Pomoči komu
se pravi, ga iz velike zadrege ali nesreče re¬
šiti. Naša največi nesreča pa je smertni greh,
ki je dušna smert, in pa mali grehi, ki dušo
madežajo in more. Neomadežana devica pa
je zmeraj pripravljena, nas iz te nesreče po¬
tegniti. Ako jo le količkaj poprosimo; dosti¬
krat če se le milo nanjo ozremo, da bi se
greha kesali ter se ga iznebili, nam Marija
že pomaga, da začnemo greh studiti, in se
ga v zveličavni kopeli sv. pokore očiščevati.
Kako zelo da Marija skerbi, da bi grešnik
zapustil svoj nesrečni stan greha, pričajo njene
besede, ki jih je nekoč govorila sv. Brigiti;
rekla ji je: „Najsi je človek storil grehov
kolikerkoli, ako pa k meni pride in odkrito-
serčno želi poboljšati se, bom zmeraj sprejeti
ga pripravljena 11 . Ker je tedaj preblažena de¬
vica vselej pri volji, nas te največi nesreče
osloboditi, kederkoli hočemo greh zapustiti,
ji gre po pravici to lepo ime: naše ljube gospe
vedne pomoči.

Komu pomoči, se pravi pa tudi, ga ne¬
sreče obvarovati. Mi smo zmeraj v nevarnosti,
da grešimo, kajti naša krepkost in šibkost je
tolika, da bi bili v stanu, ko bi nas pomoč
od zgorej ne varovala, v eni sami četerti ure
najhujše hudobije doprinašati. Ce bogoljubne
duše terdno sklepajo po poti čednosti hoditi, dasi
tudi so tolikanj slabe; če mi nismo vseh onih
grehov storili, ktere storiti so nas nevarne
priložnosti in hude strasti nagibale in takorekoč

186

naganjale, se imamo zahvaliti le Marijinemu
varstvu. Ona je bramba vsem, ki jo kličejo
na pomoč.

Pomoči komu se dalje pravi, mu dobra,
imetje obraniti, ki mu je hočejo sovražniki
uzeti. Posvečujoča milost božja, ki nas dela
Kristusu podobne, je dar iz nebes, je nase
največi premoženje, naše največi dobro. Božja
previdnost je postavila kraljico nebes in zemlje,
da nam po njenih rokah prihajejo nadnatorne
milosti. Nebeška gospa ne skerbi samo za to,
da nam posvečujočo milost varuje in ohrani,
ampak tudi zato, da nam jo pomnoži, t. j. da
smo Bogu zmeraj prijetnejši; ona nam zmeraj
pomaga z milostmi, da moremo dobro delati,
da je naše dušno življenje vedno krepkejši,
da se nam ohranijo ulite čednosti in darovi
sv. duha. S to božjo in z Marijino pomočjo
postajemo dan na dan Kristusu podobnejši.

Marijina pomoč je vedna ali zmerajna;
njena pomoč nas spremlja od trenotka do tre-
notka, dokler smo na zemlji, in še potem,
ko smo že na onem svetu. Duše v vicah do¬
bivajo tolažbo in hladilo v svojem terpljenju,
pa le od naše usmiljene matere. Marijino po¬
moč uživajo zlasti one duše, ki so ji na zemlji
zvesto služile. Zasluženje, ki so si ga terpeče
duše v vicah na tem svetu pridobile, razka¬
zuje Marija svojemu sinu, ter ga tako nagiba,
da njenim služabnicam terpljenje okrajša. Ce
se komu pomoči pravi: koga osrečiti, je go¬
tovo, da je Marija naša vedna pomoč, ker

187

nam bo celo večnost vedni začetek našega
veselja, naše neskončne sreče. Potemtakem
je prav, da Marijo pod tem imenom častimo.

Ker se imamo vedni pomoči preblažene
device za toliko milosti zahvaliti, zatorej ne
prenehajmo, je za prejete dobrote spodobno
zahvaliti, pa jo tudi še novih dobrot zaup¬
ljivo prositi. Hvaležnost je pomoček, da si jo
naklonimo. Za vsako dobroto in milost, ki jo
od nje prejmemo, molimo ktero češčenoma-
rijo, ali pa opravimo kako drugo molitvico:
to bo spoznanje, da verujemo in zaupamo v
njeno vedno pomoč.

Molitev.

O Marija, z velikim veseljem te po¬
zdravljam z imenom, ki je tebi tako drago,
meni pa tako hasnovito. Dodeli mi, da
vselej in povsod občutim tvojo vedno po¬
moč. Daj mi to pomoč v mojih skuš¬
njavah, v mojih zagreških, v težavah in
britkostih tega življenja, zlasti pa na
mojo smertno uro. Prosim te tudi mi¬
losti, da bi te bolj priserčno, bolj veliko¬
dušno,. bolj goreče ljubil ko doslej. In
ker ti vse premoreš, kar hočeš, te pro¬
sim, usliši milostno mojo molitev v tej
devetdnevni pobožnosti; zlasti . . . Jezus,
tvoj ljubi sin, ti ne more ničeser odreči,

188

tvoje serce pa nikomer pomoči ne od¬
tegne, ki se zaupljivo nate obeme. O
Marija, jaz uboga reva k tebi pribežim,
usmili se me, in usliši moje prošnje!

( Opazba.  Zdaj pristavi še lavretanske litanije.)

2. dan.

Naša ljuba gospa vedne pomoči je vsemogočna
v nebesih.

Na Marijo se oberniti, pa njeno varstvo
čutiti, je taisto; kajti preblažena devica uliši
vsako prošnjo: pervio zato, ker ima to moč,
drugič pa zato, ker je tako zelo usmiljena.
Ko vidi naše potrebe, ne more, da bi nam
ne pomogla. Da pa vidimo, koliko moč ima
sveta mati božja v nebesih, slišimo, kaj pra¬
vijo cerkveni očeti in duhovni učeniki.

„Marija —■ tako pravijo vsi — ima toliko
moč, da Bog usliši vse prošnje, ki mu jih Marija
predstira, in nobene ne odverne“. Marija je kra¬
ljica vseh stvari, ter kraljuje na prestolju slave,
zraven svojega božjega sina, Jezus pa radovoljno
spolni vsako željo svoji materi. Vse, kar hoče,
se zgodi v nebesih in na zemlji. Mogočna je, da
nam pomora iz brezna naših grehov; mogočna,
da nas k Bogu pelja, da naše duše Bogu
približuje; mogočna, da zveličarja nakloni in

189

preprosi, da usliši naše prošnje, nam ispolni
Želje, ter sprejme naša zadoščenja in darovanja.

Nadaljno je Marija mogočna v tem, da
nam pomore premagovati skušnjave hudob¬
nega sovražnika in gospodariti naše strasti;
je mogočna, da razdere vezi, ki nas napak
vežejo na stvari; da nas stori goreče, ko se
vadimo v čednostih; da nam da krepkost, ko
se borimo z nepopolnostmi, ki so nam velika
napota do Boga; je mogočna, da nas srečne
in zdrave pripelje v zavetje večnega zveli¬
čanja. Z eno besedo, naša nebeška gospa stori
z močjo svoje priprošnje to, kar gospod z
močjo svoje roke. Temu se ni čuditi. Saj je
Marija mati božja, in ker Jezus, najboljši sin,
svojo ljubeznjivo mater neskončno ljubi, za¬
torej je njegovemu sercu nemogoče, da bi ji
kaj odrekel. Vsemogočni gospodje izročil pre-
blaženi devici veliko pravic svoje mogočnosti.

Potemtakem zaupamo ze vso pravico na
vedno pomoč Marijino v vseh naših nadlogah.
Hvala bodi božjemu zveličarju, da ni potrebe,
v kteri bi Marija pomoči ne mogla. Klicati
nam jo je tedaj smeti na pomoč v vseh naših
terpljenjih in kterikolih potrebah. Ge jo bomo
zmeraj na pomoč klicali, nas bo v vsem, povsod
ino vsegdar uslišala. Kaj se naša ljuba kra¬
ljica ne imenuje prav gospo vedne pomoči
kristjanov?

Blager pa zvestim služabnikom Marijinim.
Pod njenim varstvom se nimajo ničeser bati:
ne sveta, kteri jih Marijo uči zaničevati, ne

190

lastne slabosti, ker jih vedno podpira, ne pekla,
ki se strese, če le Marijino ime izreko. Pre¬
sveta devica ne bo prenehala nam pomagati,
če mi ne bomo prenehali je klicati na pomoč.
Hvalimo gospoda, da je svoji materi tako pre¬
čudno moč dodelil, ter imejmo krepko zau¬
panje v njeno vedno pomoč.

Molitev.

Gospa nebes in zemlje, potegni se
milostivo zame pri Bogu, in isprosi mi
milost, da bom kdaj večnega zveličanja
deležen. Brez tvoje vedne pomoči je ne
morem doseči, ker' je v meni in okoli
mene vse polno zaprek. Bodi ti moje var¬
stvo in moja pomoč, kakor si moja moč
in moje upanje. Neomadežana devica, ti
veš, iz kakega namena se zdaj k tebi
obračam; da bi ...;  poslušaj me v tej
devetdnevni pobožnosti. Moje zadeve ti
nič druzega ne priporoča, kakor tvoja
dobrotnost pa moja zaupnost. Ktero mi¬
lost koli pa mi hočeš dodeliti, pomnoži
mi zaupnost v tvojo vselejno pomoč; in
zato se ti že zdaj detinje zahvalujem, ker
vem, da kdorkoli te prosi, nigdar zastonj
ne prosi. (Larret. lit.)

191

3. dan.

Vedna pomoč Marijina kaže, kako dobrotna
je n. Ij. gospa do nas.

Kdo še v svojem življenju ni okusil Ma-
rijne preblage dobrotnosti? Kdo ne želi, je še
dalej deležen biti ? Kdo bi rad ne poznal to do¬
brotno serce, ki je polno ljubezni in usmiljenja
do nas ? — Da je bila naša lj. gospa, najveci ču¬
dež božji, ustvarjena, je Bog oče odperl zaklade
svoje neskončne moči, sin božji zaklade svoje
modrosti, sv. dub pa svoje ljubezni. V Mariji so
Sternene vse popolnosti in čednosti, kterih stvar
le zmožna biti more. Marijina dobrotnost tedaj
je silno velika, noben človek je ne more do-
razumeti, nihče sprevideti, kako daleč da sega.
Dobrota vseh ljudi ali pa angelov je v pri¬
meri z Marijino dobroto kakor jen pesek proti
gori, jena kaplja proti morju, senca proti res¬
nici. Vsi bogoznanci ned vojno terdijo, da Ma¬
rija je nedorazumljivo dobrotna.

Dobrota je sama na sebi, pravi sv. Dioniz
ar., delivna. Kakor studenec zmeraj vodo daje,
in kakor sonce zmeraj svetlobo in toploto raz¬
širja, tako tudi Marija zmeraj dobro deli. Do¬
brodelnost je glavna lastnost naše nebeške
matere. Marija skoraj ne more, da bi nam
dobrot ne skazovala. Dobrote nam deliti, to
je njena slava, njena sreča.

Marija nam ni samo tako naklonena, da
nam rada in vedno dobrote skazuje, ampak

192

nam je materinski naklonena, kakor mati
svojemu detetu. Imenitne besede umirajočega
zveličarja so jo postavile duhovno mater vsem
Adamovim otrokom. Zatorej smo ravno tako
gotovo privzeti ali posinovljeni Marijini otroci,
kakor gotovo smo božji otroci. Kakor je ona
po eni strani le telesna mati našega gospoda
Jezusa Kristusa, pravi sv. Avguštin, tako je
po drugi strani le duhovna mati vsem ver¬
nikom, in koliker viši je duh od mesa, toliko
resničnejši je tudi Marija bolj naša mati, ko
tista, ki nam je dala življenje.

Mi smo Marijini otroci. 0 kako sladka,
tolaživna beseda! Jezus, ki nam je Marijo
mater dal, ji je v njeno dobrotno serce tisto
in še veči ljubezen ulil, ki jo ima vsaka mati
do svojih otrok. Ali kaj je najmogočnejši po-
zemska ljubezen proti oni, ki jo ima Marija
do nas! Koliker presega Marija vse svete žene
na popolnosti, toliko presega tudi najboljši
matere na ljubezni. „Vseh mater ljubezen
skupaj, “ pravi Alfonz Ligorski, „je le merzlota
v primeri z ljubeznijo, ktero ima Marija do
sleherne duše“.

Kako bi moglo pač biti, da bi je tolika
materna ljubezen ne silila nam pomagati, in
nas z večmi dobrotami obsipati, ko jih pri¬
jeti želimo! Noč in dan ima Marija svoje oči
uperte na nas. Njeno serce bdi, da nas va¬
ruje, ter ima sočutje z našo jedinščino, in njene
materne roke se rade odpirajo, nam zaklade
božjih milosti delit. Hiti nam na pomoč, keder

193

smo v nevarnostih, nas brani, in prepodi sov¬
ražnike od nas. Pomaga nam, kolikorkrat jo
kličemo. Kako srečni otroci smo, da imamo
tako dobro mater. Ker nam je tako lahko
priti k nji, poslužujmo se prav pogostoma
njene dobrote.

Molitev.

O moja mati, kolikokrat te kličem,
ne mudi se, mi pomagati, ampak daj mi
hitro čutiti mogočno tvojo pomoč. Tega
te prosim v tej devetdnevnici. Pomagaj
tudi mojim, in celi sv. cerkvi. Ni mogoče,
da bi te prosili za preveč dobrot. Moja
duša je polna zaupanja, ko se na tvojo
vedno pomoč zanaša. Hvalim te, o Ma¬
rija, da si prisvojila si tako tolaživno
ime. Pa ne bom te prosil samo zdaj po¬
moči, ampak prosil te bom v verni lju¬
bezni vse svoje življenje. (Lavret. lit.)

4. dan.

Vedna pomoč Marijina se iskaže o pravem
času.

Marija nam hoče pomagati, ker je prevsmi-
ljenega serca, in nam ve pravi čas pomagati,

13

194

ker pozna naše potrebe. Ali torej ni prav in
spodobno, da v njeno vedno pomoč vsegdar
zaupamo ?

Sv. Avguštin pravi, govoreč o Bogu, da
Bog za vsako svojo stvar tako skerbi, kakor
bi bila ona sama na svetu. Tudi o preblaženi
devici Mariji smemo reči v primeri, da za
vsako kerščansko dušo tako skerbi, kakor da
bi imela samo zanjo skerbeti.

Marija pozna vse nas, pa ne tako nedo¬
ločno, kakor n. pr. kraljica svoje podložne,
poverhoma; ona nas pozna določno, kakor
mati svoje otroke. — To prečudno poznanje
izvira, po nauku bogoučnikov, iz tega, da
gleda Boga, izvira iz gledanja božjega, sploh
iz zveličanja. Ker zveličani v nebesih gle¬
dajo Boga, zatorej vidijo v Bogu, kakor v
zercalu, vse stvari na zemlji, s kterimi so v
kakšnikoli dotiki, ali po molitvi, ali po lju¬
bezni, ali po sorodstvu. Ker je pa Marija med
vsemi svetniki najbolj zveličana, ker ona Boga
najčistejši gleda, in ker je ona mati krist¬
janov, torej je ž njimi v najožji dotiki, za¬
torej pozna ona celi svet: vse kristjane skupaj
ravno tako, kakor vsacega posebej. Ona vidi
vse nas v Bogu tako razločno, kakor se vi¬
dijo stvari v zercalu. Ona pozna vsacega iz¬
med nas popolnejši, kakor more poznati mater
svoje otroke, ki so zmeraj pri nji. Zavoljo
tega svojega viši zveličanja in popolnejši gle¬
danja božjega, pozna tudi natančnejši vse
naše misli, vse naše želje, naše bojazni in

195

nade, naše potrebe in britkosti, naše terp-
ljenje in veselje, kakor bi jih, ko bi bila tudi
zmeraj blizu nas. Ona čuje vse naše besede,
vidi vse naše djanje, in sicer tako natanko,
da ničeser ne spregleda.

Kako tolaživna je pač ta resnica, kako
sladko je to premišljevanje! Iz tega spoznamo,
da Marija je res naša vedna pomoč. Iz tega
se vidi, da ni mogoče, da bi Marija, ki je
tako usmiljena in tako mogočna, in ki vidi
naše dušne in telesne potrebe, naših ponižnih
prošnja ne cula in ne uslišala. — Marija, ki
je očevidka, t. j. ki s svojimi očmi vidi vse
nadloge našega življenja, nas ne bo nigdar
zapustila, če si bolan, misli, da tvoje terp-
ljenje vidi, da sliši tvoje toženje, da te vidi
žalostnega in objokanega, da te občuduje bo¬
rečega se s svetom in peklom in s hudimi
strastmi. Ona je priča, kako si prizadevaš za
čednost, kako se trudiš glede svojega pobolj-
šanja, kako se zatajuješ, da bi za Kristusom
hodil. Če vidi, da pešaš, te krepi; če vidi, da
omaguješ, te podpira; če te zapuščajo moči,
te obdaje s svojo materno skerbjo.

Najsi bo naš dušni stan kakoršenkoli, mi
hočemo vender terdno zaupati v Marijo. Pro¬
simo jo odpuščanja, da smo ji tako vnemerno
služili; obljubimo ji, da jo bomo zanaprej zve¬
stejši častili. Prosimo jo zlasti, naj nigdar ne
dopusti, da bi kaj storili, kar bi žalilo njene
čiste oči; prosimo jo tudi potrebne moči, da
bi voljo božjo natanko spolnovali. Na kratko,

13 *

196

priporočajmo se vsegdar svoji nebeški materi,
potem bomo tudi čutili, da nam je res naša
vedna pomoč.

Molitev.

Presveta devica, isprosi mi potrebno
milost, da se moja duša spremeni. V Je¬
zusovem imenu te prosim, zadobi mi res¬
nično kesanje nad mojimi grehi, terdno
voljo se poboljšati, in po moči zadostiti
božji pravici. Stori mojo dušo tako čed-
nostno, da ničeser ne upam in ne želim
kakor le večno zveličanje. Daj, da vse
pozabim, karkoli bi me ločilo od ljubezni
Kristusove. O Marija stori, da ti služi
moja duša, kakor je tebi dopadljivo;
kraljuj nad mojim sercem in nad mojim
življenjem; pomagaj mi vsegdar, zlasti
pa zdaj, ko te častim s to devetko. Ne
daj, da bi bil kdaj nehvaležen Bogu, ki
me je tolikanj ljubil, in da bi žalil nje-
njegovo božjo mater, ktero mi je pomoč¬
nico dal. (Lavret. lit.)

197

5. dan.

Po svoji vedni pomoči ozdravlja Marija
naše duše vsega zlega.

Izmed najglavnejših skerbi naše lj. g.
vedne pomoči je ta, da duše iz smertnega
greha, največega zlega, rešuje. Duša, ki greši,
se upre Bogu, in kaže najgerši nehvaležnost
Jezusu Kristusu. Duša v smertnem grehu je
tako strašno ostudna, da bi sam Bog, pravi
sv. Alfonz, žalosti umeri, ko bi mogel. Daje
bil greh odpravljen, treba je bilo, da je umeri
Bog-človek. „0 nebesa, “ vsklikuje sv. Tere¬
zija, „kako strašno zlo je pač greh, ki je
mogel Bogu tolike bolečine prizadeti in ga
celo umoriti 11 ! O kako strašno je gledati dušo
v smertnem grehu, ki je izgubila posvečujočo
milost, svoje pravo življenje, ki je torej dušni
merlič, in v očeh božjih gnjusoba. Nebeščani
gledajo z večim studom na duše, ki je sama
sebi smerdeč grob, kakor mi na gnjijočega
merliča.

Ničeser ni na zemlji, kar bi bilo tolikanj
hudo, česer bi se imeli tolikanj bati, kakor
greha, ki nas nazadnje poplača z večnim
hudim. — Zdaj bomo nekoliko razumeli, zakaj
Marija tako silno želi, da bi rešila duše iz te
najveei nesreče, da bi jih ozdravila in oči¬
stila, ter presveti trojici prijetne storila. Ona
silno hrepeni, nas smertnega greha rešiti, ki
nas utegne večno nesrečne storiti. Kakor je

198

hudo materi, ki pri mertvem svojem otroku
žaluje in joka, in bi ga rada spet oživila,
tako boli tudi Marijino materno serce, keder
vidi dušo v smertnem grebu; in gotovo je,
da bi prečista devica, ko bi mogla še ža¬
lostna biti, o pogledu s smertnim grehom
oskrunene duše od žalosti umerla. Keder je
prošena za kacega grešnika, se vselej nanj
ozira z usmiljenim očesom; in ako jo grešnik
še sam pomoči prosi, pa Marija tej ubogi duši
koj svojo milostno roko poda, in davši mu
solza pokore, ga z Bogom spravi. Ni greš¬
nika, ki se verže k Marijinim nogam, in ki
ima terdno voljo se poboljšati, da bi mu Ma¬
rija rajši ne pomagala, ko mati svojemu
otroku.

Kavno tolika je gorečnost Marijina , da
bi nas oprostila malih grehov, ktere le pre-
radi tolikrat storimo, ker mislimo, da so res
tako majhni. Motimo se, kajti mali grehi so
toliko razžalenje božje, toliko zlo, da je člo¬
veški jezik izreči ne more, in človeška pamet
ne doumeti. „Ko bi videli dušo, z odpust¬
ljivim grehom omadežano, 11  pravi sv. Katarina
senska, „bi morala naša duša umreti, ko bi
nevmrjoča ne bila“. Sv. Katarini genovski je
dal zveličar spoznati, kolika gnjusoba je greh,
pa služabnica božja se je tolikanj prestrašila,
da bi bila na mestu umerla, ko bi bila svojo
dušo s kakim pogreškom omadežano videla.
„Videla sem,“ je djala, „le majhen pogrešek,
in to videnje je terpelo le jen hip, pa ko

199

bi bilo dalje terpelo, bi me bilo umorilo, in
celo skalo v prah spremenilo

Zdaj pa razumimo, koliko bolečine mora
Mariji prizadeti, keder vidi dušo z odpust¬
ljivim grehom obteženo, in kako goreče hre¬
peni, tej duši pomagati, ko bi jo na pomoč
klicala. Ravno tako ljubeznjivo skerbi Marija
za dušo, ki ima navado, odpustljivi greh sto¬
riti, ki se ga pa vender sramuje, ki se poni¬
žuje, in Marijo pomoči prosi. Zatorej, koder¬
koli storimo kak pogrešek, bodi iz slabosti
ali hudobnosti, vselej pritecimo k naši do¬
brotni materi, vselej jo prosimo zaupljivo po¬
moči, in ona bo odgnala od nas vse nakane
hudega duha.

Molitev.

0 Marija, ki si tolikrat ž žalostjo
videla me zveličavno pot zgrešiti, in
božjo milost izgubiti, prinesi mi Jezusa
v mojo ubogo dušo. Prosim te, dobodi
in poterdi mi ljubezen do tvojega sina
in do tebe. Bil sem nezvest in nehva¬
ležen, pa odslej nečem terdovraten biti.
Prosi zame, o mati milosti, in usliši moje
molitve, ki jih sledni dan, zlasti pa to
devetdnevnico, tebi na čast opravljam,
da bi. . . Vem, da zaslužim terpeti in
kaznovan biti, in da so skušnje, ki jih

200

prestajam, veliko manjši, kakor bi mi
jih božja pravica odločiti imela. Ako mi
pa Bog zanaša, se imam zahvaliti tvoji
priprošnji. Dodeli mi, o Marija, moč, da
se varujem vsacega greha, in da se božjim
naredbam radovoljno podveržem. Vse to
upam od tebe doseči, ker tvoja moč in
dobrota je velika. Kako srečen sem pač,
o Marija, ker vem, da tvoje pomoči nigdar
pogrešal ne bodem. (Lavret. lit.)

6. dan.

Marijina vedna pomoč nas varuje, da greha
ne delamo.

Materna skerbljivost Marijina do teh, ki
se zaupno k nji obračajo, ni samo v tem, da
jih greha reši, ampak tudi v tem, da jih va¬
ruje, da v greh ne padejo, in to njeno va¬
rovanje je poroštvo, da v dobrem stanovitni
ostanejo.

Kristjan se ima na tej zemlji zmeraj bo¬
jevati. Vedne in prav nadležne skušnjave nas
napadajo: te nam delajo dvoje in strah, one
pa nas motijo in begajo; jene so zunajne in
vidne, druge znotraj ne in skrivne; nektere
so hude, da presegajo skoro naše moči, nektere
pa zvite in potuhnene, ki so najbolj zapeljive.

201

Sovražnik našega zveličanja opravlja svoje
delo z neverjetno hudobnostjo in neznansko
prekano, da bi nas premogel. Ako se mu nje¬
govo prizadetje uniči, tedaj pokliče peklenska
kerdela na pomoč, in ako tudi s to podporo
duše ne premaga, potem se posluži pa hudob¬
nosti ljudi. Sicer pa ni treba satanu iskati po¬
močnikov drugodi, mi sami smo njegovi ponud¬
niki, ki ga k sebi kličemo, ki se lovimo v
njegove^ nastave, in si pripravljamo pogub¬
ljenje. če mu jena spodleti, precej drugo po¬
skusi. Zdaj nas skuša po naših očesih, po ušesih,
zdaj dela na naše čute, zdaj spet na naše misli
in želje, na pamet in serce. Zatorej si moramo
k sercu uzeti svarilo apostelnovo: „Denite
nase vse orožje gospodovo, da se bojujete proti
zvitosti hudobnega sovražnika. Kajti nam se
ni bojevati le proti mesu in kervi, ampak
proti gospodstvam in močem, proti vladarju
temote, proti hudobnim duhovom, kterih je
polno v zraku 14 .

Izmed najmogočnejših orožij, s keterimi
se branimo hudiča, je pogostna molitev k
Mariji. Vsagdo, ki jo v skušnjavah pomoči
prosi, bo zmogel, če le ni se prederzno v ne¬
varnost podal, če je otrok v nevarnosti, pa
svojo mater pokliče, mu bo hitro na pomoč
pritekla: tako nam tudi Marija beržpomaga,
če zaupno k nji pogledujemo. Vsakteri, ki jo
prosi njenega branstva v skušnjavah in svojih
hudih strastih, zmore vse napade. — Saj
drugače tudi biti ne more. Marijina ljubezen

202

si prizadeva nevarnost in nesrečo od nas od¬
vračati; zato pravi sv. Janez damasčan: „Ker
imam nepremagljivo orožje, da zaupam na
Marijo, sem svojega zveličanja gotov. S samim
škitom njene mogočne pomoči bom vse svoje
sovražnike zapodil“. „Vojaki, u  pravi sv. Ber¬
nard, „se tolikanj ne boje, keder se jim bliža
siloviti sovražnik, kakor se boje peklenski
duhi Marijinega imena“.

O, ko bi vsi kristjani v skušnjavah Ma¬
rijo klicali, ko bi spoštljivo, izgovarjali njeno
ime, ne jeden bi ne padel, nihče bi se ne
pogubil. Beklo beži prestrašeno, ko sliši to
previsoko ime. Ako neoete nigdar grešiti,
prosite svojo mater brez prenehanja pomoči;
prosi jo, keder te nadlegajo skušnjave z le-
takimi zdihljeji: o Marija, ne zapusti me. —
Ljuba mati moja, pomagaj mi. — Sveta_ de¬
vica, skazuj mi svojo vedno pomoč!... če jo
boš tako klical, se ti čednost nigdar ne bo
razbila. Marija te bo uzela v svoje branstvo,
bo sovražnike tvoje odgnala, ti vseh potrebnih
milosti dobila, in tako zmeraj bolj dokazovala,
da je res tvoja vedna pomoč.

M olite V.

0 sladka devica Marija, deli mi svojo
pomoč, ktere mi je tolikanj treba v vsakem
trenotku mojega življenja. Okoli mene so
same nastave in nevarnosti, in moja volja

203

ni toliko močna, da bi se jih mogla ubra¬
niti. Ker pa vem, da nezaupnost v tvojo
dobroto bi mi bila pogubna, zatorej hočem
terdno zaupati v tvojo vedno pomoč. Ko-
liker pogostnejši sem padal, koliker veči
je moja slabost, toliko več imej z mano
sočutja. O mati usmiljena, tvoja čast je,
da siromakom pomagaš; pomagaj tudi
meni, največi siromaku, ki sem že več
milosti prejel, kakor jih je za zveličanje
treba, ktere sem pa v zlo obernol ... O
bodi dobrotna pomočnica, zlasti v času
te moje pobožnosti. Tvoja vedna pomoč
poterjuj mojo slabost, premaguj moje
hude strasti. Uči me, kako imam Jezusa
ljubiti, in po volji njegovi se ravnati. Dodeli
mi, da nigdar nate ne pozabim, da se
vedno tebi priporočam, dokler svoje duše
ne izročim v tvoje presvete roke. (Lavret. lit.)

7. dan.

Vedna pomoč Marijina nam doliva in
pomnožuje nadnatorna dobra.

Marija je naša mati, ki naši duši dobiva
od svojega zveličarja zaklade milosti. Kakor

204

je resnično, da je bila Marija deležna pri
skrivnosti učlovečenja božjega, tako je in
ostane tudi res, da ima delež v vsem, kar
se tiče našega zveličanja. Bog ji je izročil,
da nam ona deli nadnatorna dobra; Bog jo
je naredil, da je kakor vodišče, po kterem
nam božje dobrote in milosti pritekajo.

Po Marijinem posredovanju, prošenju in
zasluženju dobivamo posvečujočo milost, nad-
natorno življenje, božje čednosti, in darove
sv. duba. Ni mogoče dopovedati, koliko ceno
ima posvečujoča milost, ker nas dela deležne
takorekoč božjega bitja. Jezusovo presveto
človeštvo se skrivnostno izliva v našo dušo,
ter jo spreminja tako, da smo Jezusu po¬
dobni, kakor je razbeljeno železo videti, da
je sam ogenj. Posvečujoče milosti, tega ne¬
skončnega zaklada, ki se more pa izgubiti
pa tudi pomnožiti, nam Bog ni bil dolžan
dati, pa dobrota božja nam ga je vender po¬
darila, da ga prejemajmo iz Marijinih rok,
namreč neskončni sad Jezusove kervi, ki našo
dušo z Bogom sklepa, ki nas povzdiga v otroke
božje, ki nas dela temple sv. duha, in ded-
nike nebes. To je res silno velika dobrota,
ki nam jo Marija deli.

Razen te milosti nam deli Marija še druge.
Sto in sto sovražnikov je, ki nam prete nad-
natorno življenje uničiti. Koliko je skušnjav,
ki nas v hudo vabijo ino vlečejo: mi bi se
gotovo pogubili, ko bi nam Marija ne stala
na strani. Z milostmi, ki nam jih še poverhoma

205

dobiva, nam razsvetljuje duha, da spoznamo,
kako neprecenljiva je posvečujoča milost; nam
krepi voljo, da terdni ostajemo pri svojih
sklepih; da smo pripravljeni raje vse darovati,
ko posvečujočo milost izgubiti. če smo zvesti
v tem, da jo kličemo na pomoč, bo tudi ona
zvesta, da nam bo pomogla posvečujočo mi¬
lost ohraniti.

Z Marijino pomočjo tudi rastemo v nad-
natornem življenju. Vsaki, ki nam je pomore
nadnatomo storiti, nam poviša posvečujočo
milost, nam pomnoži darove sv. duha, iz česer
sledi, da se imamo za dušno rast posebno Ma¬
riji zahvaliti. Se veči, kakor ta služba, ki jo
Marija glede naših duš opravlja, je pa njena
skerbljivost, s ketero se trudi, da bi nas Je¬
zusu Kristusu zmeraj podobnejši storila. Ona
si prizadeva, da bi bilo naše življenje po Kri¬
stusovem uravnano; ona urejuje naše nagibe,
naše želje; ona vlada naše čute in naše telo po
postavah čistosti. Z njeno pomočjo dospe varno
do tega, da mislimo, želimo, ljubimo in de¬
lamo, kakor je Jezus mislil, želel, ljubil in
delal, sicer ne ravno tako, pa vender njemu
podobno. Z Marijino pomočjo pridemo pola¬
gamo do tega, da moremo z apostelnom reči:
„Živim, pa ne jaz, ampak Kristus živi v
meni“. — čast in hvala brez konca in kraja
bodi naši ljubi materi, ki nam pomaga, da
moremo tolikanj podobni biti njenemu bož¬
jemu sinu. Prosimo, naj nigdar ne dopusti,
nam priti v tako nevarnost, da bi njene

20(5

vedne pomoči nevredni bili, in božjo podob¬
nost izgubili.

Molitev.

Presveta devica Marija, ki si nam
htela neomejeno zaupanje obuditi s svojim
sladkim imenom vedne pomoči, dodeli mi,
da zmeraj nate mislim in na pomoč kli¬
čem ; zakaj če se bom pridno nate oziral,
tudi ti ne boš se obotavljala, mi poma¬
gati. Ohrani in pomnoži v meni zaklade
milosti, da jih nigdar ne izgubim. Dodeli
mi duha zveste molitve, da v duhovnem
življenju napredujem. Blagoslovi to devet-
nico; ako pa vidiš, da bi ne dosegla pra¬
vega namena, mi dodeli pa vsaj ono milost,
ki je mojim potrebam najprimerniši. Prosi
zame zdaj, posebno pa na mojo posled.no
Uro. (Lavret. lit.)

8. dan.

Marijina vedna pomoč nas ravna v terp-
Ijenjih tega življenja.

Skoraj bi rekel, da živimo, zato da ter-
pimo. „Bodi v stanu kakoršnemkoli, križ te
čaka povsodi“, pravi pobožni pisatelj Kristusove

207

hoje, Tom. k. Križi pa so mnogoteri: izguba pre¬
moženja, siromaštvo, ponesrečeno delo, zmota,
nehvaležnost, obrečenost, zaničevanja, bolezni:
to so križi, ki nas ali pa naše drage obisku¬
jejo. Pa ti še niso vsi; so še britkejši, ki
dušo stiskajo, da serce kervavi in oko solzi:
če kdo izgubi očeta, mater, brata, sestro, pri¬
jatelja, dobrotnika, moža, ženo, otroka . . .
Lozej bi bilo, sešteti pesek ob morskem obrežju,
kakor pa nadloge, s keterimi je pot iz časa
v večnost nastlana. Razen teh zunajnih križev
so še notrajni, ki so časih veliko hujši, in
ktere nam le milost božja in pomoč prena¬
šati pomaga.

Naša natura sovraži križe, in vender so
take nadloge znamenja božje ljubezni; so da¬
rovi terpljenja, pa vender taki, ki prihajejo
iz božjih rok; kar pa od Boga pride, je vse
dobro in nam koristno. Koliker prijetnejši so
bili svetniki Bogu, toliko hujši so bili z brh¬
kostmi obiskovani. „Moja hči a , tako je pisala
sv. Terezija neki svoji učenki, „pomisli, da
nam božji zveličar naše službe s terpljenjami in
skušnjami poplačuje, in to je pač najboljši
plačilo, ki nam pomaga, da si ljubezen božjo
pridobivamo. Resnično ti povem, koliker dalej
napredujem, toliko bolj se prepričujem, da
Bog s svojimi prijatelji strašno ravna“. Jeli
treba veči spričevanja temu, kakor je Kri¬
stusovo terpljenje? Zveličar božji, nad keterim
je imel večni oče dopadenje, ali ni bil tudi
mož bolečin, kralj mučencev? Njegovo življenje

208

ni bilo druzega ko vedni smertni strah: nje¬
gova duša je bila polna prehudega terpljenja,
volja njegova se ga je neprenehoma branila,
njegovo serce je bilo polno neizrečene brit-
kosti, njegovo telo pa polno velikih bolečin.
Ta dolgoterpeči, skrivnostni, splošni smertni
strah, ki se je začel v maternem telesu, pa
končal se na Kalvariji, ali ni bil najhujši
poskušnja? — Tudi Marija je morala strašno
terpeti. Njeno življenje, podobno Kristuso¬
vemu življenju, je bilo preživljeno v solzah
ino vsakeršnih poskušnjah, tako da je po pra¬
vici dobila ime kraljice mučencev. Križ je
tedaj tukaj na zemlji stanovitni delež izvo¬
ljenih. Koliker bolj pa Boga ljubimo, toliko
ložej nam bo križevo breme, toliko udanejši
bomo v voljo gospodovo.

Ako nam breme križa naredi rane, nam
jih Marija hladi in zdravi, vender nam križa
ne oduzame, če nismo potrebni počitka, ampak
nam ga polajšanega pusti, ker ve, da čast
božja tako zahteva. Lahko bi nas rešila bre¬
mena, pa ga nas ne, ker ve, da moramo po¬
dobni biti njenemu božjemu sinu, nji in svet¬
nikom, ako želimo ž njimi prebivati. Da nam
pa tisto božjo svetlobo, po kteri spoznavamo,
da terpljenje je še velika milost glede pla¬
čila, ki nas čaka zanj; ona razsvetljuje našo
pamet, da vidimo, kolika sreča je za nas
terpljenje, če je radovoljno prejemamo iz pre¬
vidne roke božje; ona stori, da uklonimo
tilnik, da objamemo križ, in ga serčno nosimo

209

za Kristusom: „potlej se človeku zdi,“ pravi
sv. Franc, šaleški, ..kakor bi križ dišal po
nebesih, kakor bi bil iz čistega zlata, in tako
si delamo iz terpljenja sami venec večne slave.

če zdihujemo pod težo križevo, če poje¬
mamo v britkih nadlogah, ozirajmo se na
vedno pomoč one ljube naše gospe, ktero
cerkev imenuje „naše upanje, “ in skusili bomo,
da je tolažnica žalostnih. Prosimo jo, naj nam
pomaga skušnje, od Boga nam poslane, da se
posvečujemo in zveličujemo, z veselim in volj¬
nim sercem prestajati. Zaupajmo, da je res,
kar pravi sv. Bonaventura: „ Koderkoli je bila
moja duša v stiskah, sem Marijo klical, ona
pa mi je vselej podala svojo pomožno roko“.

Molitev.

O Marija, kdo je več terpel, če ne
ti? Ti si predvidela svoje terpljenje, pa
te ni uklonilo. Poterjuj me v mojem terp-
ljenju, ki je potrebno, da se posvečujem
in za svoje grehe zadostujem; ne dopusti
pa, da bi mi dolgo terpljenje stanovit¬
nost omajalo. Presveta devica, odverni
od mene kelih bolečin; ako pa ni dru¬
gače , da ga moram isprazniti, daj mi
tisto prijetno zavest, da če več terpim,
bolj sem podoben tvojemu sinu. Stori,
o ljuba gospa, da te o tej pobožnosti

14

210

prosim le onih stvari, ki so po volji božji.
O presveta devica, imej usmiljenje z menoj
križanim človekom, in isprosi mi to mi¬
lost, da bom poterpežljiv ter udan v terp-
Ijenju. Zaupam v tvojo vedno pomoč, ter
upam s tvojo pomočjo stanoviten ostati.

(Lavrefc. lit.)

9. dan.

Prehlajene device Marije pomoč je vedna.

Marija skerbi materno za nas, dokler na
zemlji živimo; svojih otrok tudi o smertni
uri ne zapusti, in šena onem svetu jim pomoč
deli. Tisti dan, ko je čutila neznansko bole¬
čino, ko je videla umirati svojega sina, kralja
izvoljenih, takrat je zadobila pravico in moč,
da o smertni uri varuje in brani vsacega iz¬
voljenega, t. j. v milosti božji umirajočega.
Zatorej nas cerkev tolikanj opominja, da po¬
gosto molimo: „Sveta Marija, mati božja, prosi
za nas grešnike, zdaj in na našo smertno uro“.
Človek, ki jo tisto strašno uro na pomoč kliče
se ne more pogubiti. Neka samostanska gospa,
redovnica, ktero je skerbelo zveličanje nje¬
nega očeta, je dobila od sv. Alfonza ta od¬
govor: „Kaj se bojite za svojega očeta, saj
je umirajoč klical Marijino ime. Kdor umira
s tem preblaženim imenom na ustnicah, se
nigdar ne pogubi “.

211

Marija spremlja kristjane, svoje otroke,
še v kraje večnosti; ne more sterpeti, da bi
dušam v vicah terpeoim ne pomagala. „ Jaz sem
mati vsem tem ujetim dušam, “ je rekla nekoč
sv. Brigiti, „in zmeraj hladim z novimi pri¬
prošnjami bolečine, ki jih za svoje grehe
terpe . Sočutna ta nebeška mati se tudi ne
obotavlja, kakor pravi sv. Bonaventura, sto¬
piti v razbeljeno ječo, da svoje otroke obišče,
tolaži, in rešuje. Prosimo torej predobrotno
devico, naj dušam, ki so nam drage, vedno
hladilo deli.

Marijina pomoč ne koristi samo dušam
v vicah, ampak tudi izvoljenim. Ko pridejo
izvoljene duše v nebeško domovino, pravijo
bogoznanci, „so deležne prečastitnega življenja
Kristusovega 11 , vodišče pa, po kterem jim ta
slava dohaje, je Marija. Na zemlji nam Ma¬
rija milosti deli, v nebesih pa slavo. Potem¬
takem je Marija zares naša vedna pomoč, ker
nam milost in slavo deli.

Marija bo v večnosti tudi še po drugi
poti, po drugem načinu, naša vedna pomoč.
Zveličanje izvoljenih obstoji bistveno v tem,
da gledajo Boga, kakeršen je; vender pa to
gledanje ni tako, da bi Jezusa in Marije ne
videli. Ko bomo gledali prevzvišeno nebeško
kraljico, najlepši delo božje roke, v kterem so
vse popolnosti drugih stvari, bo naše zveli¬
čanje še pomnoženo. Kako povikšano bo naše
veselje, ko bomo gledali Boga in Jezusa in
Marijo, to najlepši stvar, lepši ko vsi angeli

14 *

212

in svetniki! V večnosti bomo še le spoznali,
kolikanj nas je Marija ljubila, koliko je za
nas storila, s kolikimi dobrotami nas je ob¬
sipala, kako veliko nam je k zveličanju po-
mogla: in ko bomo to spoznali, bomo tudi
mi njo is celega serca ljubili, kakor zasluži.
Večno zveličanje, ktero bomo zadobili po njeni
priprošnji, naj nas nagiba in naklanja, da ji
za vedno pomoč na zemlji hvaležni bodimo.

Molitev.

O kraljica angelov, ozri se milostivo
name, usmili se moje duše, ki je v to¬
likih nevarnostih, življenje milosti izgu¬
biti. Kdaj zasveti oni dan, ki me bo rešil
pozemskih britkosti, in mi dodelil slavo
nebeško! Kdaj ti bom poljubljal roko, ki
mi je toliko dobrot skazovala. Res sem
pogostoma ti nehvaležen, pa to svojo
nehvaležnost želim popraviti z večno hva¬
ležnostjo. Samo po tvoji mogočni pri¬
prošnji upam to srečo doseči. Nihče tvojih
služabnikov, ki je v te zaupal, ni bil
osramotjen. O Marija, moja ljuba gospa,
Prosi svojega sina Jezusa, kakor ga tudi
jaz prosim, naj mi po zasluženju svojega
terpljenja ohrani in pomnoži zaupanje v
tvojo vedno pomoč. (Lavret. lit.)

213

Sklepna molitev k materi žalostnih.

O prežalostna mati Marija, ti veš, kaj je
stiska, nadloga, britkost, ker tvoje lastno serce
je meč najhujši bolečine presunil. Terpela si
veliko siromaštvo, zaničevanje in preganjanje,
in kakor tvoj božji sin si bila tudi ti potop¬
ljena v morje bolečin. Ti čutiš, vem, tudi
mojo bolečino, saj sem tvoj otrok. Ti si moja
mati, ti me tolaži, ti mi pomagaj. Obtežen s
hudimi nadlogami, pridem k tebi, o tolažnica
vseh žalostnih, ter te ponižno prosim, podaj
mi svojo roko, da ne omorem. V tvoje pre-
ljubeznjivo materno serce položim svoje terp-
ljenje, pod tvoje varstvo se postavljam. O moja
ljuba mati, prosi zame, da me tvoj božji sin
ne zapusti, da mi pomaga v moji stiski in
nadlogi, ali pa vsaj moč dodeli, da svoje terp-
ljenje iz ljubezni do njega poterpežljivo pre¬
našam. K tebi, o prežalostna mati, stopim
pod križ, ter upam, da zavoljo tvojih bolečin
in tvoje priprošnje bom uslišan. Amen.

na čast naše ljube gospe redne pomoči.

I. dan.

Glej, o mati vedne pomoči, pred tvojimi
nogami ubozega grešnika, ki se k tebi zateka

214

in vate zaupa. O mati usmiljenja, usmili se
me; in ki te vsi imenujejo zavetje in upanje
grešnikov: bodi torej tudi meni zavetje in
upanje! Prosim te po ljubezni Jezusa Kri¬
stusa : pridi mi na pomoč, in podaj svojo roko
padlemu siromaku, ki se tvojemu varstvu pri¬
poroča, in ki se za vselej tvoji službi posve¬
čuje. Zalivalujem Boga in častim njegovo
usmiljenje, da mi je to zaupanje v tebe po¬
daril, zaupanje, ki mi bo vama zastava mo¬
jega večnega zveličanja. Ah, le prepogosto
sem padel v svojem prejšnem življenju, ker
se k tebi nisem zatekal. Vem, da s tvojo po¬
močjo bom vselej zmogel; vem tudi, da mi
boš pomogla, keder te bom klical; pa se bojim,
da bi tega o grešnih priložnostih ne opuščal,
in tako v pogubo ne padel. To je tedaj ona
milost, ki jo od tebe želim, in za ktero te
prosim, kolikor morem: da v vseh skušnjavah
in peklenskih napadih precej k tebi pribežim
in kličem: Marija pomagaj mi; mati vedne
pomoči, ne dopusti, da svojega Boga še kdaj
izgubim.

5 češčenihmarij.

V. Prosi za nas sveta bogorodnica.

O. Da bomo vredni Kristusovih obljub.

Molitev. Vsemogočni, usmiljeni Bog, ki
si hotel, da preblažena devica Marija bodi
mati tvojemu jedinorojenemu sinu, in da bodi
tako v pomoč človeškemu rodu: dodeli, te
prosimo, da se po njeni priprošnji ogibljemo

215

-vseh peklenskih uplivov, in ti z odkritim sercem
služimo. Po taistem Kristusu, gospodu našem.
Amen.

2. dan.

O mati vedne pomoči, dodeli mi, da morem
zmeraj na pomoč klicati mogočno tvoje ime:
zakaj tvoje ime je varstvo vsem vernim v
življenju in zveličanje ob smerti. O Marija,
najčistejši, o Marija, najsladkejši, daj da mi
bo tvoje ime odslej kakor dihanje, brez ke-
terega ni živeti. Ne mudi se, o kraljica, mi
na pomoč priti, keder te kličem: kajti v no¬
beni skušnjavi, ki me bo napala, v nobenih
stiskah in nadlogah, ki bodo nad-me prišle,
nečem zamuditi, da bi te ne klical, ter imena
Marija ne ponavljal. Koliko tolažbe, koliko
priserčne pobožnosti ne čuti moja duša, če te
le imenujem, če le nate pomislim! Hvalim
Boga, da ti je dal v moj prid to sladko, to
ljubeznjivo, to mogočno ime. Pa ne bodi mi
dosti, te le imenovati, imenovati te hočem
tudi iz ljubezni, hočem, da me ljubezen opo¬
minja, te zmeraj klicati: mater vedne pomoči!

5 češenamarij itd.

3. dan.

O mati vedne pomoči, ti si delivka
vseh milosti, ki jih Bog nam revežem deli,

216

in zatorej je hotel, da bodi ti tako mogočna,
tako bogata in dobra, da nam ti v našem si¬
romaštvu pomagaš. Ti si zagovornica najbolj
nesrečnih in zapuščenih grešnikov, ki k tebi
pribeže; pridi tudi meni na pomoč, ki v tvoje
usmiljenje kličem. V tvoje roke polagam svoje
večno zveličanje, tebi izročam svojo dušo.
Udostoji se, me številu tvojih posebnih slu¬
žabnikov pridružiti, ter me pod svoje varstvo
uzeti, in potem ničeser ne želim. Zakaj, če
mi ti na strani stojiš, se ničeser ne bojim:
ne strašijo me moji grehi, ker mi boš od-

S uščanje zadobila; ne bojim se peklenskih
uhov, ker si ti mogočnejši ko vse peklo;
in celo svojega sodnika Jezusa Kristusa se
ne bojim, ker me bo jena sama priprošnja,
ki jo boš zame storila, ž njim spravila. Bojim
se le, da bi ne opustil, te na pomoč klical,
in tako po svoji malomarnosti se ne pogubil.
O moja kraljica, isprosi mi odpuščenje mojih
grehov, ljubezen do Jezusa, dokončno stano¬
vitnost, in pa milost, da vselej k tebi pri¬
bežim, o mati vedne pomoči!

5 češčenihmarij itd.

Za vsako teh treh molitev je odpustka 100 dni, jen-
krat na dan, ako se moli pobožno in skesano. Odpp. obrač-
ljivi i dušam v vicah. (Pij IX. 17. maj. 1866.)


i.

Mariji devici rožnovenski.

Pred Marijo pritecimo,

Vsak naj slavi jo goreč;

Z enim glasom jo častimo
Nigdar hvale ni preveč.

Je devica prečeščena,

Nji enaka ni nobena,

Nam je bramba up in cvet,
Dajmo serčno ji zapet’
Dajmo serčno ji zapet!

Rožic lepih nabirajmo,

Vijmo šopke vse časti,

In Mariji darovajmo
Rožni venec čistosti.

Tebi, mati, tukaj zbrani

Ga podamo verno vdani
Na deviški tvoj altar:

Sprosi nam ljubezni žar,
Sprosi nam ljubezni žar!

Prečastita, o devica,

Od očeta venčana!

V žarkih siješ ko daniea,
Zvezda nam obljubljena!

Sijaj, sijaj nam zvezdica

Rožuovenska pomočnica,

Milo nam podaj roko,

Pelji v sveto nas nebo.

Pelji v sveto nas nebo!

238

2

Ko v jasnem pasu primiglja

Nam zvezda tam daničiea,

Se sliši milo že zvonenje
Mariji čast in počeščenje;

In zlato zarjo vse časti:
Češčena si Marija ti!

Ko višej sije sonce že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši milo spet zvonenje,
Mariji čast in počeščenje;
Čez hrib in plan se oglasi:
Češčena si Marija ti!

In keder sonce še ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonenje
Mariji čast in počeščenje;

V večernem hladu se glasi:
Češčena si Marija ti!

Češčena si Marija ti!

Naj se glasi do konca dni!
Naj vedno sliši se zvonenje
Mariji čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:
Češčena si Marija ti!

3 .

/

Tebe, Marija, želim poslaviti,

Šopek cvetlični prinesem ti v dar!
Sklenil sem terdno te večno ljubiti,
O, ne zaverzi darilca nigdar!

Zgorni veršiček je lilija bela;

Čistega serca podobo ima:

Čistost darujem ti; naj bi cvetela

V sercu mi vedno kot lilija ta!

Druga cvetlica, vijolica mala,

Lepa podoba ponižnosti je;

S sercem ponižnim, kot ti si kazala,
Hočem posnemati, ljubljena te!
Tretja cvetlica kot iskra žareča

V Šopku tak svitlo nasproti miglja!
Taka zdaj klije ljnbezen goreča

H tebi, devica, iz mojga serca.

Vse, kar premorem, darujem veselo
Tebi, ki mati vse milosti si;

Oh, kako rado pač serce bi pelo
Slavo ti večno iz svojih moči!

V sreči, nesreči, na slehernem kraju
Tebe devica, bom vedno častil,

Upam pa tudi, da jenkrat v raju

S tabo cvetice veselja bom vil.

4.

Jena zvezda prikazala

S temnih se oblakov je,
Lepši kot danica zala,
Lepši, kakor zvezde vse;
Cio stvarjenja blišč največi
Nje lepoti ni j enak;

Sonca žar svetlogoreči
Je prot nji le temni mrak.

Glej Marija imenuje
Zvezda se izvoljena,

Ktera prihod oznanuje
Srečni dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

IC’ sveti v rajskemžaru se
Bolj ko zlato sonce čista,
Lepši kakor zvezde vse.

Sonce negdaj ni svetilo,
Zvezd na nebu ni bilo;
Pride čas in spremenilo

V prah se zopet vse to bo
Njena pa lepota zala
Vseh preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvetela bo na vek.

Preden oče trikrat sveti,
Vstvaril je nezmerni krog:
Niso bili časi šteti,

Bila večnost je in Bog.
Preden vodam je tečaje,
Preden luč je zemlji dal,
In postavil morju graje,

Še nebes obok ni stal:

Ti, devica, si presveta
Bila že izvoljena,

Bila v večnem si spočeta
Cista vsa, brez madeža.
Keder delati naravi
Je podstavo bil začel,
Keder sive u višavi
Je oblake bil pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

Po besedi se njegovi
Vse gibalo je povsod:
Takrat ti pri njem si bila.
Ž njim ravnala si že vse,

V njem se vedno veselila,
In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves gospodov
Se nad te obilno zlil,
Blagoslov pa vseli narodov
Spet iz tebe je priklil;
Torej vse te srečno števa,
O, velika ti gospa!

Tvoja slava naj odmeva
Po okrajnah vseh sveta.

5 .

O devica, hod’ češčena

Ti kraljica vseh nebes!

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res;

Svit bliščobe te obdaja,
Sončno sije v tvoj obraz,

Vsa lepota svetih raja
Služi tebi v večni kras!

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči.

Vse, kar tebe bi prosili
Nas poslušaš milo ti.

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike,
Prosi, da nas priti v zmote
Ljubi Jezus varuje.

In ko jenkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Sprejmi v sveto nas nebo!

222

Tebi vdani hčemo biti,
Te ljubiti vsaki čas,
Vedno hčemo te častiti,
Peti slavo ti na glas:

O devica bod’ češčena,
Bod’ češčena vekomaj!
Ni podobna~ti nobena,
Tebe slavi sveti raj!

6 .

O Marija, lepši cvet,

Ko imel ga kdaj je svet,
Izmed vseh devic si izbrana,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stojiš,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta mati vseh dobrot,
Spomni se revnih sirot,

V sercu maternem nas nosi
In pred Bogom za nas prosi;
On z veseljem vse stori,

Kar ga prosiš, mati, ti.

Nam pomoč, Marija, daj,

I)a poboljšamo se zdaj;

Prosi božjega sodnika,

Njega milost je velika,

Da nam on odpustil bo
Storil milostno sodbo.

Grešnik, grehe objokuj,
Vedno zanje zadostuj;
Če se bomo spokorili,
Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas
Milost sklicala na nas.

223

l.

Veš, o Marija,

Moje veselje!

Veš moje želje?
Ljubil bi te;
Zmeraj pi'i tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena Mati,
Zaverzi me ne.

Kaj pa ti hočeš,
Moja kraljica,
Sladka devica,

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno,
Rad ti ga dam!

Pa ti, kraljica,

Si ga že vzela,

In si ga vnela:

Za te gori,

Mati preblaga
Ti ga ohrani.
Hudega brani,

Reši ga ti!

8 .

Daj mi vredno počastiti

Tvoje sveto početje,

Ker si ti začela biti,

Božja stvar čez druge vse.
O Marija, počeščena,

Ti kraljica angelov,

Ti človeštvu dodeljena,

Vir rešenja grešnikov.

Od začetka bila zbrana
Mati sveta vsmiljena,

V spočetju že obdarjena
Milosti prepolnjena,

Hči Boga očeta zvesta,

Deva čistega rodu,

Svetega duha nevesta,

Mati božjega sinu.

Kakor jutrajna danica
Zvezd svetloba zatemni,
Tvoja čistost, o Devica,
Zmaga vrednost vseh stvari.
Kakor lilij sred osata
Te je vsadil večni Bog,
Sama čista prebogata
Si zmed Evenih otrok.

Kakor sonce v zarji zlati

V svetlem tronu prisija,

V tebi, sveta, čista mati!
Bog častitljiv tron ima.

V tronu tvojega telesa
Je presvitli Jezus sam,

Da bi kazal pot v nebesa
Nam zgubljenim grošnikam.

O devica čista sveta
Mati ti brez madeža!

Bodi tebi hvala peta
Vedna, neprenehana:

Naša tukaj, v solz dolini,

Od nevrednih grešnikov,
Tem v nebeški visočini,

Od zveličanih duhov.

225

9 .

Moj duh iz telesa

Z Marijo v nebesa,
Povzdigni se ti!

Gospa je postala,
Bo tam kraljevala,
Kjer sin nje živi.
Moj duh . . .

Brež nje jaz na sveti
Ne morem živeti,

Veselja nič ni.

Moj duh . . .

Oh, hudo ločenje,

Kdo da mi življenje?
Kdo pomoč deli?

Moj duh . . .

Ge tudi ločila
Se mati premila:

Nas ne zapusti.

Moj duh . . .

Je mati skerbljiva,

Gospa ljubeznjiva,

Za uas govori.

Moj duh . . .

Otroke v težavah,

V skerbeh iu skušnjavah
Rešiti želi.

Moj duh . . .

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti,

Serčno hrepeni,

Moj duh . . .

15

Serce polno sreče
V ljubezni goreče,
Za njo pohiti.

Moj duh . . .

10 .

Za Bogom častimo

Marijo najprej,

Iz serca vzdihnimo
K svoj’ materi zdej,
K’ je danes ze sveta
Nje duša lepo
Od angelov vzeta
Nesena v nebo.

Ta lcor apostolski
Je bil na ta dan
V veliki britkosti
K tej materi zbran.
Njih jok in zdihVanje
Kdo izrekel ga bo?
Njih silno žaTvanje
Ker jemlje slovo.

Čemu je jok taki?

Jim odgovori,

Moj duh kokor vsaki
V nebesa želi;

Bom svet zapustila,

In pojdem od vas:
Pa gori prosila
Bom sina za vas.

Na to je molila,

In dušo izroči;

Je glavo nagnila,
Zaperla oči.

Učenci žaTvali,

Zakrili obraz.

Usmili so d j ali,

Ti mati se nas!

Duhovi šumijo,

Ti gredo nasprot’,
In tebe nesejo

Med petjem od tod.
Mi bomo zdih’vali
Za tabo britko,

Oči povzdigovali
Do tebe v nebo.

Tam gori vživala
Boš krono zares,
Kraljica postala
'' Si zemlje, nebes.

Cio angelski kori
So v tvoji oblast’,
In zvoljenih dvori
Razlegajo čast.

Mi tudi recimo:

Češčena naj bo,

Se priporočimo
Mariji zvesto;

Če bomo le vredno
Marijo častil’

Tud’ bomo potrebno
Pomoč zadobil’.

Pogledaj, o mati!

Vse voljno serce,

Ti hvalo dajati
Od dneva do dne.

O stoj nam na strani
V dolini solza,

Nas grehom ubrani
Zavoljo Boga.

O daj nam, Marija,
Posebno pomoč,

Ko ura odbija,

Da duša se loč’:
Pomagaj, da srečno
Končamo ta svet,
Da bodemo v večno
Veselje sprejet’.

Molitev.

Bog, milostljiv bodi
Zavolj hudobij,

Del naših ne sodi,
Ker cene v njih ni.
Saj pros’ za nas mati
Le nanjo poglej:
Kar nočeš nam dati,
Naš’ materi daj.

11 .

Žalostna je mati stala,

Se pod križem mil’ jokala,
Kjer je visel pa nje sin.
V žalost je serce vtopljeno,
Vso pobito, prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

O kaj žalosti prestati
Mogla je presveta mati,
Ktere sin je rešil svet.
Žalostna stoji jokaje,

Zdiha, gleda trepetaje
Kaj njo sin terpi razpet.

Kdo bi solz no jel točiti,

Ce Marijo vgleda biti,

D britkosti ko je ta?

Kdo priserčno 110 žaluje,

Ce to mater premišljuje,

Ki terpeti toljko jma?

Grehe ljudstva nase vzeti
Vidi Jezusa terpeti,

Šibam vdati se voljno.

Gleda svojga sina milo,

Ki je vse ga zapustilo,

Koder nagnol je glavo.

Mati zgled ljubezni prave!

Daj da čutim te težave,

Daj mi solz pregrenkih dar.
Stori mi serce se vneti
In za Jezusa goreti,

Da mu bom prijetna stvar.

Sveta mati, to te prosim,

Rane Kristusa naj nosim,
Vtisni mi jih u serce.

Naj te rane tvojga sina,

Naših grehov bolečina
Tudi mene v živo skle.

Daj, da stabo rad žalujem
Svoje grehe objokujem
Dokler tukaj še živim;
Poleg križa da prebivam,

In s teboj solze prelivam,

S celega serca želim.

O, devic ti vseh devica
V žalosti nam tovaršica,
Daj, da jokam se steboj;
Smert da Jezusa ostane
Meni v sercu, naj tud’ rane
Bodo vedno pred menoj.

230

Naj se svetih ran navzamem,
In od križa ves unamem,
Kristusu da bom udan.

Dušo vneto in gorečo
Varuj mati u nesrečo,

Keder pride sodni dan.

Tvojga sina križ me hrani.
Ino smert njegova brani,

Mi pomoč in milost daj.

Ko bo smert telo zadela,

Daj da bo takrat prejela.

Duša moja sveti raj. Amen.

lagal o.

i.

Premišljevanja.

Navadne molitve.

Juterna molitev.

Mejdnevne molitve.

Rožni venec n. lj. g. presv serca

Večerna molitev .

Sveta maša .......

Ispovedne molitve.

Obhajilne molitve.

Molitev h n. lj. g. vedne pomoči
Lavretanske litanije ....

Devetdnevnica..

Tridnevnica.

158
15!)
IGO
1G1
162 ’
170  /

172

177

178
184
213

III.

Pesmi.

Mariji devici rožnovenski . .

Ko v jasnem pasu.

Tebe Marija želim poslaviti
Jena zvezda prikazala ....
O devica bod’ češčena ....
O Marija lepši cvet ....

Veš, o Marija .

Daj mi vredno počastiti. . . .
Moj duh iz telesa .

Za Bogom častimo .

Žalostna je mati stal

. 217
. 218
. 218
. 21! i

. 221 ,

. 22S
. 227
. 228
. 225
. 22(1
. 22R


'rt 1  v ' 3