Bolezni čebel VAROOZA NA TEHNIČNEM INŠTITUTU ZA ČEBELARSTVO V FRANCIJI - POSKUSI Z APISTANOM LETA 1988 R. Borneck in B. Merle La Guyonnerie - 91440 Bures sur Ivette Naslov originalnega članka: Varroatose ä I'lnstitut technique de l’apiculture -Essais sur Apistan en 1988 Prevedel in priredil: prof. dr. J. Senegačnik Pričujoči članek (ki sem ga za Slovenskega čebelarja prevedel iz francoščine) izpod peresa dr. R. Bornecka, predsednika Apimondie, je tisto, kar smo že dolgo čakali in deloma že dobivali po kapljicah. Vsebuje natančne podatke o učinkovanju fluvalinat-nih trakov na varoo, ukvarja pa se tudi s fluvalinatnimi ostanki medu in voska. Članek razpršuje marsikateri dvom, ki je do sedaj razjedal čebelarje, zato ga berimo in študirajmo z vso resnostjo, ki jo zmoremo. Sicer pa naj govorijo dejstva sama - op. prev. PREDGOVOR Tehnični inštitit za čebelarstvo danes objavlja del raziskav, ki so jih opazili v zadnjih treh letih v zvezi z uporabo fluvali-nata. Če je po eni strani že videti, da smo odkrili najboljši postopek za zatiranje varoe, želimo po drugi strani ugotoviti še morebitne možnosti za odpornost na to zdravilo. Z uporabo fluvalinata seveda problemov še ni konec in lahko se zgodi, da bodo čebelarji tudi v »očiščenih« panjih brez varoj našli poškodovane čebele. Po vsej verjetnosti bodo virusi ostali tudi v panjih brez varoe in tako morda še marsičesa ne bomo mogli uspešno pojasniti. OPIS DOSEDANJIH RAZISKAV V okviru zatiranja varoe smo predhodne poskuse o vplivu piretroida fluvalinata na odrasle čebele in na zalego na našem inštitutu opravili že v letih 1985 in 1986. O tem smo objavili tudi več člankov. Ob koncu 1986 in v začetu 1987 pa smo v sodelovanju z zelo velikim številom čebe- larjev po vsej Franciji opravili velik poskus na približno 100.000 panjih. Pri tem smo dognali, da nizke količine fluvalinata za čebele niso toksične, pač pa močno učinkujejo na varoo. Rezultate, ki so prihajali z različnih koncev, smo nato pregledali in uskladili ter nadaljevali z delom. Noben od sodelavcev ni poročal o kakšni nenormalni reakciji čebel ob uporabi fluvalinata. Leta 1987 smo učinkovitost apistana (tj. PVC trakov, prepojenih z 10 odstotki fluvalinata) preskušali na okuženih družinah pozimi. Tokrat smo skušali ugotoviti najprimernejši položaj apistanskih trakov v panju in odvisnost učinkovitosti od koncentracij fluvalinata na trakovih (10, 20 in 30 odstotkov). I. UVOD Tu opisani poskusi so potekali od 6. do 11. avgusta 1988. Poskuse je financiralo podjetje Zoecon v zvezi z registracijo sredstva. Pri poskusih, ki jih je načrtoval prof. dr. Ducos de Lahitte z veterinarske fakultete v Toulousu, je sodeloval tudi g. Sheata-Sheata, biolog podjetja Zoecon, ki ima svoj sedež v Dallasu v ZDA. I. 1. NAMEN RAZISKAV Nameni poskusov so bili naslednji: 1. preizkusti učinkovitost dveh apistanskih trakov teže 8 gramov, ki sta vsebovala po 10 odstotkov aktivne snovi, če sta v okuženem panju z zalego v poletnem času učinkovala šest tednov neprekinjeno; 2. preskusiti neškodljivost tega dolgotrajnega terapevtskega postopka za čebele; 3. ugotavljati možne spremembe v obnašanju čebel tako med zdravljenjem kot po njem, v povezavi z vzrejo, donosom in razvojem družin; 4. dognati, kakšne količine (preostankov) aktivne snovi bi po različnih vstavitvah lahko ostale v medu in vosku. II. MATERIAL IN METODE 2. 1. Material Poskuse smo izvedli v 40 Dadantovih panjih. Panji so bili opremljeni s posebno napravo za štetje odpadlih varoj. 2.1.1. Apistanski trakovi so bili sestavljeni iz mešanice polivinilklorida in 10 odstotkov aktivne snovi, tj. čistega fluvalinata. Trakovi so bili dolgi 25 cm, široki 3 cm, debeli pa 2 mm in so tehtali po 8 g. Vsebovali so torej po 0,8 g aktivne snovi. V vsak panj so vstavili po dva traka. 2.1.2. V omenjenih panjih so bile evropske čebele, tj. Apis mellifica. Okuženost družin z.varpp je bila.različna, toda.nikjer manj kot dve varoi na 200 čebel. 2.2.1. Eksperimentalne skupine Oštevilčili smo 40 poskusnih družin in razdelili v štiri skupine po 10 panjev. Ocenili smo število čebel, zaleženih celic in stopnjo okuženosti. Panje smo nato namestili na istem stojišču, da bi zagotovili iste ekokli-matske pogoje. 1. skupina: panji št. 3, 5, 6, 16, 21, 23, 26, 29, 31, 35. Te družine so dobile po dva apistanska trava med sata 3 in 4 ter 7 in 8. Traka sta v panjih ostala od D 0 (tj. dan nič) 6. 6. 1988 do D + 42, tj. do 18. 7. 1988. Na ta dan smo panje uničili, nato pa prešteli varoe na čebelah in v zalegi. 2. skupina: panji št. 1, 4, 12, 17, 20, 25, 28, 33, 34, 37. Te družine so prav tako dobile po dva traka apistana, po 42 dneh pa so bile v razmaku 7 dni dvakrat zdravljene še s perizinom (Bayer), po postopku, ki je predpisan za ta akaricid. 3. skupina: panji št. 7, 8, 10, 18, 22, 27, 30, 36, 38, 40. V vseh 10 panjev te skupine je predstavljalo »kontrolno skupino«. Obdelali smo jih z amitrazom (Antivarroa Scherring) na D o, D + 7, D + 14, D + 21, po postopku, ki je za to predviden (aerosol 90 sekund, podobno kot pri nas z aparati »dihur«, vodna emulzija). Ob koncu so te družine na D + 42 in D + 49 zdravili še s perizinom. 4. skupina: panji št. 2, 9, 11, 13, 14, 15, 19, 24, 32, 39. Te družine so dobile po dva apistanska traka, podobno kot skupina 1 in 2, nato pa so jih posebno natančno opazovali do D + 70, da bi odkrili morebitne možne spremembe v obnašanju, ki bi bile posledica zdravljenja. 2.2.2.1. Vsi panji so imeli čistilno napravo za odstranjevanje varoj. Le-te so se lepile na namaščen papir pod mrežo na podnici. Papirje so jemali iz panjev, jih preganili, oštevilčili, prenesli v laboratorij in nato preštevali varoe. Čebele do namaščenega papirja niso imele dostopa. 2.2.2.Ž Mrtve čebele so zbirali na belih plastičnih mrežah površine 1 m2 pred panji. 2.2.2.3. Zapiranje matic v kletke Da bi zmanjšali površine zalege od uničenja 1. skupine dalje in da bi omogočili štetje varoj na zmanjšanem številu celic, smo matice v skupinah 1, 2 in 3 na dan D + 28 dali v kletke in jih nato vrnili v panje. V skupinah 2 in 3 smo jih izpustili na dan D + 45. 2.2.2.4. Pobiranje mrtvih čebel in varoj Pobiranje je potekalo vse dni v razmiku D + 1 do D + 8, vsak drugi dan v razmiku D + 8 do D + 18 in vsak četrti dan v razmiku D + 18 do D + 42. 2.2.3. Odzem medu in voska za kontrolo ostankov Odvzeli so 50 vzrocev medu in 50 vzorcev voska: po 5 iz vsake skupine od 1 - 4 na dneve D + 1, D + 28, D + 42, nato pa še posebej na D + 70 iz 4. skupine. Tri petine vzorcev, torej po 30 vzrocev medu in voska, so dali v analizo na fluvalinat. REZULTATI IN RAZPRAVE Smrtnost varoj pri posameznih poskusnih skupinah prikazujemo na tabelah 1-4. Podani so le globalni rezultati in odstotek učinkovitosti ob koncu zdravljenja. število mrtvih Uničenje družin Skupno Oznaka varoj med D +1 Število mrtvih število Učinkovitost panja in D + 42 varoj mrtvih (v %) na na varoj čebelah zalegi 3 792 1 0 793 99,87 5 2071 9 2 2082 99,47 6 329 6 1 336 97,91 16 3054 10 2 3066 99,61 21 1536 4 0 1540 99,74 23 1103 4 0 1107 99,64 26 2620 4 0 2624 99,85 29 4492 4 0 4496 99,81 31 442 1 2 445 99,33 35 1902 1 0 1903 99,95 Diagram št. 1 grafično prikazuje, kako so varoe pri skupini št. 1 poginjale na določene dneve. Odpad je prikazan v odstotkih. Učinkovitost so izračunali po že utečenem postopku: Število mrtvih varoj od D 0 do D + 42 delimo z vsoto D 0 do D + 42 + število mrtvih varoj po uničenju družine. Po uničenju 10 družin smo v 25.583 celicah zalege našli še 7 varoj. Na 134.398 odraslih mrtvih čebelah iz vseh uničenih družin smo našli skupno 44 varoj. Če seštejemo obe števili, to znese 0,28 odstotka od celotnega števila varoj. Pri tej skupini je bila učinkovitost apistan- skega postopka 100 - 0,28 = 99,72 odstotkov. Prva skupina je nedvomno najzanimivejša, ker praktično ni bilo možnosti za ponovno okuženje, kajti družine so bile uničene nekaj ur potem, ko smo trakove vzeli iz panjev. 3.1.2. Smrtnost 2. skupine. Ta skupina je bila zdravljena z apistanom enako kot prva. Na 43. dan, pri prvi uporabi perizina, je poginilo 75 varoj, pri drugem postopku na 50. dan pa je odpadlo 19 varoj, skupno 94, tj. 0,47 odstotka. Učinkovitost apistana pri tej skupini je torej bila: 100,00 - 0,47 = 99,53 odstotkov. Tabela 2: 2. skupina, dva traka apistana na panj za šest tednov, nato sledita na D + 43 in D + 50 zdravljenji s perizinom Oznaka panja Število mrtvih varoj med dnevi D + 1 in D + 42 Kontrolni postopek s perizinom Prva Druga vstavitev vstavitev poginulih varoj Učinkovitost (v %) 1 4780 3 4 4787 99,85 4 2346 18 13 2377 98,70 12 2704 17 7 2728 99,12 17 1018 0 0 1018 100,00 20 1651 4 3 1658 99,58 25 358 propadla na D — 28 358 100,00 28 10940 3 8 10951 99,92 33 772 4 4 780 98,97 34 1199 10 10 1219 98,36 37 291 14 3 308 94,48 Srednja vrednost učinkovitosti: 99,53 % Grafikon št. 2: Število mrtvih varoj (v %) na določene dni Apistan - uničene družine dnevi 3.1.3. Smrtnost varoj pri 3. skupini Skupina 3 je bila tako imenovana kontrolna skupina. Pri štirih zaporednih vstavitvah sredstva amitraz je bil padec varoj naslednji: 27,34 %, 19,56 %, 5 % in 4,9 %. Po dveh zaporednih zdravljenjih s perizi-nom, ki sta sledili uporabi amitraza, pa je odpadlo: prvič 9,99 % in drugič 8,53 %, skupno torej 18,52 %. Učinkovitost štirih zaporednih zdravljenj z amitrazom je bila 81,48 odstotkov. Tabela 3: 3. skupina, kontrolna skupina z amitrazom na dneve D o, D + 7, D + 14, D + 21, nato še zdravljenji s perizinom na D + 43 in D + 50 Oznaka panja Skupno število mrtvih varoj po 4 zap. zdrav, z amitrazom Število mrtvih varoj po zdravljenjih s perizinom Prva Druga vstavitev vstavitev Skupno število mrtvih varoj Učinkovitost (v %) 7 4749 11 10 4770 99,56 8 1316 175 135 1626 80,93 10 5510 1004 1032 7546 73,02 18 3223 690 372 4285 75,22 22 1548 10 32 1590 97,36 27 1920 590 477 2987 64,28 30 1062 2 1 1065 99,72 36 264 56 65 385 68,57 38 728 6 20 754 96,55 40 688 31 55 774 88,89 Srednja vrednost učinkovitosti: 81,48 % Grafikon št. 3: Odpadanje varoj na določene dni pri amitrazno - perizinskem postopku • % mrtvih «n| Amrtraz - Penzin 30 20 i» 10 e o dnevi Četrto skupino smo zdravili z apistanom enako kot skupini 1 in 2, vendar smo jo nato opazovali še do dneva D + 70. Po odstranitvi trakov je odpadlo še 172 varoj, tako da je bila učinkovitost zdravljenja 99,38 odstotkov. Seveda tu ni bilo mogoče izključiti ponovne okužbe. 3.2. Smrtnost čebel Ugotavljali smo tudi smrtnost čebel za vse štiri skupine. Po vrstnem redu so bile na čas od D + 3 do D + 42: 2512, 2650, 2874 in 2640 za 150000 - 200000 čebel za vsako skupino. Ta smrtnost ustreza dva traka apistana na panj za šest tednov, nato še štiri tedne opazovanj morebitnih sprememb v obnašanju Oznaka panja Število mrtvih varoj med dnevi D + 1 in D + 42 Število mrtvih varoj med dnevi D + 43 in D + 70 Skupno število mrtvih varoj Učinkovitost (v %) 2 252 20 276 92,75 9 10481 23 10504 99,78 11 3569 9 3577 99,78 13 2960 12 2972 99,60 14 1148 23 1171 98,04 15 2008 13 2021 99,36 19 2907 38 2945 98,71 24 997 14 1011 98,62 32 1886 11 1897 99,42 39 1426 10 1436 99,33 Srednja vrednost učinkovitosti: 99,38 % Nadalje se zdi, da je motnjo, ki se je v naslednjih dneh kazala v zvišanem številu mrtvih čebel pri vseh štirih skupinah, povzročilo tudi vstavljanje matic v kletke. Naš sistem zbiranja mrtvih čebel sicer ni bil najboljši, vendar je ustrezal za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti. 3.3. Spremembe v obnašanju Pri posameznih družinah, na zalegi in donosu medu v času poskusov nismo opažali nepravilnosti v obnašanju. Ena sama družina (slaba) je med poskusi umrla. 3.4. Analize ostankov fluvalinata v vzorcih medu in voska 28 od 50 vzorcev voska so na fluvalinat analizirali s kromatografskim postopkom. Občutljivost metode je bila <0,1 mg/kg. Tabela 5: Ostanki tluvalinata v vzorcih voska (v mg/kg). Občutljivost metode: < 0,1 mg/kg Oznaka Odvzem na Odvzem na Odvzem na Odvzem na panja D + 1 D+ 28 D+ 42 D+ 70 2 <0,1 <0,1 <0,1 <0,1 6 <0,1 <0,1 <0,1 8 <0,1 <0,1 <0,1 10 <0,1 <0,1 <0,1 11 <0,1 <0,1 13 0,6 15 0,5 <0,1 0,8 <0,1 18 <0,1 0,2 21 <0,1 0,8 22 <0,1 26 0,3 31 <0,1 0,3 Grafikon št. 4.: Odpadanje varaj (v %) pri četrti skupini po določenih dneh % mrtvih OAS varaj 30 Aptstan - Opazovane družino 25 20 13 10 5 O 3 0 7 0 10 12 M IS 10 22 20 30 34 30 42 49 30 03 70 dnevi normalnim pogojem. Pri tretji skupini pa smo ugotavljali točkovno zvišanje smrtnosti po vsakem zdravljenju z amitrazom. Možno je, da je ta (zvišana) smrtnost posledica samega zdravljenja. Rezultati so prikazani na tabeli 5. Pri analizah medu, kjer je meja detekcije < 10 mikrogramov/kg, tj. desetkrat manj kot pri vosku, v nobenem od tridesetih analiziranih vzorcev niso uspeli dokazati fluvalinata. Če so vosek uporabljali, so bile količine ostankov v njem znatno nižje od tistih, ki so dovoljene v humani uporabi. 3.5. Smrtnost čebelje uši Uši na čebelah so bile uničene že prve dni, ko so bili trakovi v panjih. Nismo jih šteli, vemo pa, da je učinek apistana na uši zelo dober. O tem učinku smo poročali že na simpoziju za varoo v Zagrebu 1986. Opisani klinični poskusi so pokazali, da je zdravljenje proti varoi z apistanskimi trakovi, ki so v panju ob prisotnosti zalege 42 dni, zelo uspešno. Učinkovitost je bila med 99,38 in 99,72 odstotki. Zdravilna snov ni delovala škodljivo na matice, trote in čebele. V vzorcih medu niti z občutljivimi metodami ni bilo mogoče odkriti fluvalinata, količine, odkrite v vosku, pa so bile nižje od dopustnih dnevnih doz. Do sedaj je postopek z apistanom od vseh najbolj preprost. Po svoji zasnovi apistan pokriva vse zahteve, povezane z življenjskim ciklom čebelje družine in varoe. Vzrok, da uspeh zdravljenja ni 100 odstoten, moramo iskati v priložnostnih ponovnih okužbah zaradi prihoda tujih čebel in trotov v panje. Ker so bile leta 1988 slabe ekoklimatske razmere, še nismo mogli upoštevati pridelka medu. Naši rezultati so podobni tistim, ki jih je dobil prof. Ducos de Lahitte iz Toulousa. Vsi skupaj bi bili primerni za obširnejšo objavo v kakem znanstvenem časopisu. Naravno čebelarjenje