Gustav Strniša:
Smrtni angel detetu
»Tiho, tiho, clvte moje ! Glej, že zvezdice bleste, o daljne dalje te ponesem, kjer nobene ni solze!
Doignem  te o čarobne kraje, kjer le radost je in  mir, nečna sreča tam te čaka, čaka božji te Pastir.
In na nebu  tam  oisokem paslo once-zvezde boš, u zlatetn ortu boi Iiodilo, spalo sredi rajskih rož.
Z zoezdicami se igralo boš oeselo osak večer, pravilo jim zemske bajke, ž njimi plaoalo o Dsemir.
Zoezde bodo poslušale, mirno zrle na zemljo in migljale, ugibale, kje vse to je kdaj bilo?
V ioojo izbico sijale bodo svetle vsak večer, toojo mamo pozdraoljale — usnioule jo v božji mir/t