URN_NBN_SI_DOC-LJAGQ0XD

STA N JE IN PERSPEKTIV?] STROKOVNIH K N JIŽN IC V MARIBORSKEM O K RA JU Prod dvema lotoma ie Študijska knjižnica v M ariboru pričela ak ­ cijo za koordinacijo strokovnih knjižnic v M ariboru in na širšem m ariborskem področju. 24. junija I960 p a smo organizirali v knjižnici sestanek, ki so se ga udeležili za­ stopniki sedmih m ariborskih p o d ­ jetij in ustanov. Ze ta razgovor je nakazal nekaj problem ov, ki pa so se med nadaljnjim i stiki še boJj izkristalizirali. N ajprej nais je čakala p rav go­ tovo ne lahka naloga, dai ugotovi­ mo. kaikšno je sta n je strokovnih knjižnic na našem področju. Ze ak ­ cija za centralni katalog nas je p ri­ silila k temu. Naš bibliotekar je zato osebno obiskal (>7 knjižnic in se pogovarjal z ljudm i, iki so zanje odgovorni. Vse to pa seveda ni za­ dostovalo. Šele danes, ko so nam na razpolago podatki iz ankete, ki smo jo organizirali p rav za posve­ tovanje o strokovnih knjižnicah, smo si lahko ustvarili precej jasno sliko' o terenu, na katerem delamo. P rikazati to sliko je nam en tega sestavka. Aniketne liste ismo razposlali i 120 podjetjem in ustanovam , za kate­ re smo vedeli ali vsaj slutili, da imajo strokovne knjižnice. Pri tem seveda ljudskih, srednješolskih in splošnih izobraževalnih knjižnic, kakršne so na prim or študijske knjižnice, nismo upoštevali. A nke­ ta nam je odkrila 11 m anjših stro­ kovnih knjižnic, ki jih še nismo imeli v naših spiskih. 11 podjetij in ustanov pa je odgovorilo, da knjiž­ nic nim ajo. T ako imamo zdaj evi­ dentiranih 84 strokovnih knjižnic. Od teli je na anketo odgovorilo 66 knjižnic, kar znaša 77,30 %. S tem uspehom sm o lahko zadovoljni, po­ sebno če upoštevam o, da tudi po­ datki iz ostalih 18 knjižnic, ki niso odgovorile, te analize bistveno ne bi izpremenili. Da ibi bila slika jasnejša in da nas ne bi m otila lažna, zgolj m ate­ m atična povprečja, smo irazdcl illi knjižnice po številu fonda, ki ga imajo, na m anjše in večje. K riterij za to delitev je bil 1.000 zvezkov. Polog tega p a smo zaradi posebne problem atike knjižnice razdelili na knjižnice p o d jetij in na knjižnice ustanov ter zavodov. Po podjetjih im am o zdaj v evi­ denci 48 knjižnic, m ed njim i 17 večjih in 3il m anjših. Na anketo nista odgovorili 2 večji (MTT in Mežica) ter 7 m anjših knjižnic. V ustanovah je 36 knjižnic, od teh 12 večjih in 24 m anjših. T u so nam odgovorile vse večje knjižnice, od 10 m anjših pa nismo dobili podat­ kov. V celem je 'torej 20 (34,3 %i) večjih in 55 m anjših (65,5 %) k njiž­ nic. V 66 strokovnih knjižnicah je 87.795 knjig, kair je mnogo več, k a­ kor smo pričakovali. Te knjige so porazdeljene takole: 15 večjih knjiž­ nic po podjetjih ima 30.534 knjig (TAM 4.206, K idričevo 1.002); 25 m anjših pa 8.531 (P IT 556, G radis 96). Med ustanovam i je v 12 več­ jih knjižnicah 42.015 (knjig (Kme­ tijsko pospeševalni zavod 9.263, Višja (tehniška šola 1.071); v m anj­ ših knjižnicah pa je 6.705 knjig (OZSZ 912, Zavod za spomeniško varstvo 711). S kupna virodnosit vseh teh knjig je 139,763.000 din; od tega v pod­ jetjih 82,378.000 din (59 %), v u sta­ novah pa 57,385.000 din (41 %). Te številke so seveda lahko sam o p ri­ bližne, Iker p ri ocenjevanju goto­ vo niso bili k riteriji povsem enaki. Posebno zanim ive so številke, ki govorijo o dotacijah. Leta 196il je bilo vloženih za n akup knjig v ce­ lem 31.064.000 din. Od tega je do­ bilo 15 večjih knjižnic po podjet­ jih 15,207.000 din ali skoro polo­ vico, 25 m anjših knjižnic po pod­ jetjih pa skoro enako toliko Ikakor