ZELEZAR Leto XVI. December 1976 Št. 12 V novo leto 1977 z novimi napori Kaj smo ustvarili v letošnjem letu in kaj pričakujemo v prihodnjem? V navadi je, da se ob koncu leta ozremo na prehojeno pot in ocenjujemo uspešnost ali neuspešnost našega dela, bodisi v poslovnem kot v privatnem življenju, obenem pa si ob snovanju novih delovnih načrtov želimo čim več uspehov v naslednjem letu. Za leto 1976, ki se že bliža koncu; je na področju gospodaskega življenja značilno nadaljevanje zaostrene ekonomske in monetarne problematike v svetu, še zlasti v Zahodni Evropi. Kriza v evropskih železarnah, ki še vedno ni odpravljena, ampak se ponekod še nadalje poglablja, je imela precejšen vpliv na dogajanja v slovenskih in jugoslovanskih železarnah ter predelovalcih jekla. Takšno stanje se je posebno odražalo na težjem izvozu naših izdelkov. V jugoslovanskem gospodarstvu je v letu 1976 posebej pomembno prizadevanje za čim uspešnejšo stabilizacijo, kjer smo dosegli precejšnje uspehe, hkrati pa z določenimi žrtvami tudi neuspehe, Z aprilom je stopil v veljavo zakon o zagotavljanju plačil, ki je na hitro odpravil dolgoletno nelikvidnost. Doslednejša finančna disciplina je vpeljala red v poslovnih odnosih, vendar pa tudi zaostrila tržne odnose in zmanjšala stopnje gospodarske rasti. Predelovalci surovin in repromateri-ala so začeli bolj racionalno poslovati s svojimi zalogami, to pa se je odražalo pri marsikaterem proizvajalcu polizdelkov na pomanjkanju naročil. V celotnem gospodarstvu smo dosegli poleg večjega poslovnega reda precejšnje uspehe v izvozu in to kljub težjim izvoznim pogojem. Tako se je ob administrativnih ukrepih zmanjševanja uvoza zelo popravila naša devizna bilanca. Slabši rezultati pa se kažejo predvsem v nizkih stopnjah rasti, nizki produktivnosti in še posebej akumu-lativnosti poslovanja. Ce želimo opozoriti na posamezne dogodke v tem letu, lahko na- vedemo predvsem dva,' ki sta ža gospodarsko življenje sedaj in v prihodnje najbolj pomembna. To je sprejetje srednjeročnih razvojnih programov za obdobje 1976 do 1980 od temeljnih organizacij združenega dela do federacije ter sprejetje zakona o združenem delu, ki pomeni dosledno uveljavljanje ekonomskih in samoupravnih odnosov v našem družbenopolitičnem življenju ter dokončno uveljavitev pred tremi leti sprejete ustave. In kako smo poslovali v letošnjem letu v naši delovni organizaciji? Naša osnovna poslovna orientacija je bila — poslovati s polno' proizvodno zmogljivostjo ter do-doseči ob našem delu primernih osebnih dohodkih čim višjo amortizacijo in vsaj minimalni (2-%>) delež dobička. Ko smo ob polletju ocenjevali prvi periodični obračun, smo prišli do zaključka, da bomo v drugem polletju dosegli boljše rezulate z notranjimi ukrepi, pa tudi zaradi korekcij cen, ki so bile sprejete za večino naših proizvodov. S tem bi se zelo približali ali celo dosegli naše planske zadolžitve. Ves čas v letošnjem letu ugotavljamo, da je Železarna Store edina med jugoslovanskimi železarnami ustvarila v fizičnem obsegu proizvodnje letos nekaj odstotkov večjo količino kot lani in prekoračila letošnjo plansko zadolžitev. Vendar smo zaradi bolj zaostrene prodajne situacije v zadnjih mesecih, ki se je odražala v izredno slabem kvalitetnem asortimanu ter povečanih stroških dosegli nekoliko slabše finančne rezultate. Po zadnjih podatkih iz prve polovice decembra ocenjujemo, da bomo dosegli v celem letu v blagovni proizvodnji pri surovem že-(Nadaljevanje na 2. strani) DAN REPUBLIKE Proslava Dneva republike je bila letos v znamenju sodelovanja med organizacijami v kraju in delovno organizacijo. Tako so bili glavni organizatorji veličastne proslave, ki je bila dne 26. 11. 1976 v novi hali tovarne traktorjev konferenca osnovne organizacije sindikata Železarne Štore ter vodstvo krajevne konference SZDL Štore. Osrednja točka te proslave je bil govor predsednika občinske konference SZDL Celje, tovariša Jožeta Volfanda. V kulturnem programu pa so nastopili starejši in mlajši pevski zbor Osnovne šole Štore, pihalni orkester Železarne Štore, recitatorji iz Osnovne šole Štore, ŠKIMC in organizacije ZSMS Štore. V veliki hali so se kot udeleženci proslave pomešali med seboj delavci Železarne, krajani iz Štor, učenci ŠKIMC in osnovne šole. Predsednik občinske konference SZDL tovariš Volf and je v svojem govoru dejal: Ob rojstnih dnevih se vselej zamislimo, pogled seže v preteklost, misel v resničnost časa sedanjosti, slutnje in želje pa v prihodnost. Praznik republike je kakor nalašč za tako vrsto razmišljanja, saj se pred nami odvija film, ki se sicer ne more pohvaliti s starostjo visokih let, zato pa je toliko bolj burna, živahna, človeško bogata in privlačna nje* gova ustvarjalna vsebina. Praviloma velja, da'za praznik republike, obračamo pogled v zgodovino. V, pas, ko smo že med vojno začeli sanjati in snovati našo. izvirno pot na oder drugačne človeške Zgodovine. Nekateri so še danes v zmoti pa mislijo, kako da smo se strnili v ideji svoje neodvisne, neblokovske, socialis- tične, samoupravne, vsebine naših družbenih odnosov šele po letu 1948, po obračunu z resolucijo Informbiroja in z vsemi tistimi, ki niso dovoljevali neodvisnih poti v razvoju Socialistične družbe, kakor jo narekujejo zahteve delavskega razreda. A resnica je drugačna. V Jugoslaviji smo že med narodnoosvobodilno borbo zgovorno pripovedovali, kako lahko nemirna, ogreta in prepričljiva, zanosna, revolucionarna misel more premagati tudi najbolj grozljiva protislovja svojega lastnega gibanjaJ v matični deželi, in kako lahko odločno kljubuje tudi vsemu, kar ji nasprotuje od zunaj. To dejstvo nas je prežemalo pred več kot tremi desetletji in nas mora prežemati tudi danes. Četrt stoletja razvoja, našega delavskega samoupravljanja in neuvrščene politike, predvsem pa nenehne borbe, s katero smo krepili našo narodno samobitnost, našo neodvisnost in bogastvo družbeno neodtujenih ljudi, nam (Nadaljevanje na 2. strani) K g? jWfSfPSKJ Vsem sodelavcem veliko delovnih uspehov in osebne sreče v 1977 Proslava dneva republike V NOVO LETO Z NOVIMI NAPORI Nadaljevanje s 1. strani) lezu indeks proti gospodarskemu načrtu — 98,2, pri valjanih izdelkih — 102,8, pri izdelkih litine I — 94,4, livarne II — 78,3, pri obdelani litini — 74,1, pri valjih — 80,0. Skupaj za celotno delavno organizacijo indeks 100, kar pomeni, da bomo gospodarski načrt ravno, izpolnili. Precej slabša je slika pri prodajnih cenah, kjer bomo dosegli skupno računano na vse proizvode indeks 93 ali 7 %> manj kot smo planirali. Ravno tako bo tudi celotna vrednost naše prodane proizvodnje za 7 % nižja kot smo predvidevali. V tem je tudi precejšen vzrok, da ne bomo mogli doseči planskih zadolžitev pri amortizaciji in dobičku. Skupno smo planirali 140 milijonov din amortizacije in 2,2 milijona din dobička. Računamo pa, da bomo lahko dosegli le nekaj, nad 120 milijonov din amortizacije in minimalen pozitiven rezultat pri ostanku dohodka. Osebne dohodke bomo v celem letu. izplačali v poprečju 4.230 din ali za 1.6 % izpod plana. Pripomniti pa je treba, da smo izplačevali osebne dohodke iznad dogovorjenih meril po samoupravnem sporazumu naše panoge, to pa predvsem zato, ker smo računali na boljše finančne rezultate. Zelo negativno ocenjujemo rezultat povečanega zaposlovanja, kjer bi lahko z doslednejšim izvajanjem bolj racionalnega zaposlovanja dosegli nižje stopnje rasti ter rezultat izvoza, kjer pa so bili posredi predvsem objektivni vzroki zunanje gospodarske situacije. V celoti lahko pri ocenjevanju leta 1976 zaključimo, da bo rezultat leta zadovoljiv, če upoštevamo izredno težavne pogoje v gospodarskih gibanjih doma in v tujini. . Kaj pa lahko pričakujemo v letu 1977? Današnje ocene gospodarskega položaja naše panoge v državi in v svetu kažejo na to, da se gospodarska kriza nadaljuje in da so prognoze za prihodnje leto zelo negotove. Z izdelave gospodarskega načrta Železarne Štore za leto 1977 smo pričeli zelo intenzivno v začetku septembra. Po opravljenem obsežnem delu na usklajevanju podatkov, poslovnih, tržnih in proizvodnih prognoz, smo gradivo za plan v tem mesecu izdelali. Osnovne značilnosti v našem poslovanju leta 1977 so v tem, da od dosedanjih proizvodnih obratov ne predvidevamo nobenih večjih proizvedenih količin in kvalitetnih premikov, zelo pomemben pa je pričetek proizvodnje v novi tovarni traktorjev. Vključitev nekaterih novih proizvodnih agregatov kot dveh indukcijskih peči po 16 ton v livarni valjev, prestavitev 10-tonske indukcijske peči v livarno II, postavitev žarilne peči v valjarni II bo izvršena v drugi polovici prihodnjega leta. Zato večjih proizvodnih in ekonomskih učinkov še ne bo možno čutiti v letu 1977. Poleg traktorjev pa bi v prihodnjem letu morali priti na trg z večjo količino plinskih go-.ilnikov kot našim novim proizvodom. V številkah izgledajo bistveni kazalci za gospodarski načrt leta 1977 takole: — celotni dohodek od eksterne prodaje bo dosegel okoli 1,7 mili- jarde din, od tega pa predstavlja vrednost prodanih traktorjev (katerih proizvodnjo načrtujemo v” prvem letu 4.000) okoli 340 milijonov din, — celotna obračunana amortizacija (predpisana in pospešena) naj bi znašala 140 milijonov din,'k — povprečni osebni dohodki na zaposlenega so upoštevani s 4.600 dinarji, — število zaposlenih računano na povprečje prihodnjega leta ne bi smelo preseči 3.350 delavcev, — izračunani dobiček po upoštevanju vseh stroškov in progno-ziranih cen ostaja le minimalen — okoli 19 milijonov din, to pa pomeni le nekaj več kot 1 % od vrednosti blagovne proizvodnje. Okvirni navedeni podatki kažejo na to, da'S predvidenimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. En odstotni dobiček pomeni poslovanje na samem robu rentabilnosti. Zato bo potrebno takoj V začetku novega leta vgraditi v naša prizadevanja nove napore, da se iz tega nevarnega območja odlepimo. Rešitve bo treba iskati predvsem v analizi vseh oblik stroškov, v nadaljnji zelo racionalni rasti zaposlovanja ter povečani kvaliteti dela v raznih oblikah in na vseh ravneh. Na investicijskem in razvojnem področju računamo, da bodo nova vlaganja v nadaljnjo krepitev, naše ekonomske moči znašala v letu 1977 blizu 200 milijonov dinarjev. Izredno pomemben bo? zaključek investicijske izgradnje tovarne traktorjev, ki bo že v prvih mesecih začela pošiljati svoje nove proizvode na trg. Investicijska izgradnja je po dobrih dveh letih dela, ko so nas spremljale tudi različne administrativne težave,-praktično zaključena. Naša prizadevanja morajo težiti k temu, da bi v prvem letu planirano proizvodnjo 4.000 traktorjev čimprej pomaknili k zgornji zmogljivosti, to je 10.500 traktorjev letno. Leto 1977 naj bi pomenilo tudi večji razmah pri novih ali dopolnjevanih objektih srednjeročnega obdobja 1976—1980. Dogovorili smo se, da do spomladi izdelamo devet komplétnih investicijskih programov, s katerimi se bomo pojavili pri finančnih zavodih za kreditiranje. Vzporedno bomo izvajali vsa projektantska dela na izvedbeni ■ dokumentaciji, tako da bi poleti z večino novogradenj že pričeli, če pri tem niti ne upoštevamo dopolnilne opreme in peči, ki so že bile omenjene. \ ' celoti gledano bo leto, ki je pred nami, precej zahtevno. Na eni strani v izvajanju tekoče poslovne politike in izvajanju številnih ukrepov za doseganje čim boljših ekonomsih rezultatov, na drugi strani pa v novih prizadevanjih v razvojnih projektih za povečanje lastne ekonomske moči in večje odpornosti do vseh kriznih pojavov, ki se bodo gotovo še večkrat pojavili. Z vso resnostjo moramo nadaljevati že pričeto delo na doslednem uveljavljanju zakona o združenem delu. Prve korake smo napravili ob izdelavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za prihodnje 'leto. Zavedati se moramo, da imamo na tem področju še več odprtih vprašanj in le dosledna vzpostavitev ekonomskih samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacija- mi združenega dela v smislu določil ustave bo omogočila normalno? in lažje delo v prihodnje. Kljub naporom, ki nas čakajo v prihodnjem letu, pa moramo z optimizmom gledati na pot, po kateri bomo šli, saj je celoten kolektiv? Železarne Štore s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v preteklosti že večkrat dokazali, kako se tudi f v težavnih situacijah lahko -z upornostjo in vsestranskim tovariškim' 'i sodelovanjem ■ doseže dobre rezultate. Vsem delavcem naše delovne organizacije ih njihovim svojcem želimo ob Novem letu čim več sreče, zadovoljstva ter uresničenje načrtovanih skupnih in posameznih ciljev. Dušan Burnik DAN REPUBLIKE 'Nadaljevanje s 1. strani) . mara biti ob prazniku republike 'poslanica in navodilo za -poti in ravnanja tudi v prihodnje. Nihče ne vidi samo sonce v mladoletju rojstnih dni naše republike:Kajti njeno podobo so klesale in kovale naše ’ roke', naša srca. in naše prepričanje. Kajti praznik republike, _ki ga slavimo morda velikokrat s premalo notranje ogreto-sti in z notranjo vednostjo, kaj v resnici praznujemo, je dejansko praznik našega dela, ustvarjanj.a, revolucionarne borbe in mnogih kritičnih soočenj, pa tudi iskanj in drobnih ter večjih kriz. TocLa to je življenje, ki ga gnetemo in oblikujemo, ki ga lepšamo ali pa ne, predvsem mi sami, delavci in občani. To spoznanje nas mora prevevati tudi v celjski občini. Morda bi bilo prav, da bi celo spregovorili o nekaterih podatkih in rezultatih- doseženih v gospodarskem in družbenem razvoju Celja zadnjega leta. Lahko bi omenili nove kilometre- asfaltiranih cest, novo zgrajene vzgojno-var--stvene ustanove, nove proizvodne hale, dve izredni zmagi združene solidarnosti in enotnosti v preobrazbi Celja,, kot- sta nov tehniški šolski center in hala na Golovcu, rezultate stabilizacijske akcije in novosti ter spremembe v kulturnem življenju celjske družbene skupnosti, vse rezultate referenduma, ki se izteka in še marsikaj drugega. Bilanca enega leta od lanskega praznika republike do teh dni bi nam pokazala, kaj zmore večja družbena povezanost- vseh celjskih delovnih ljudi in občanov. V celjski občini smo sprejeli program hitrejše in učinkovitejše preobrazbe našega gospodarskega in - samoupravnega življenja, V vsaki sredini tudi v štorski že-lezarni in v krajevni skupnosti moramo sproti razčlenjevati, kaj nam pomeni ta program preobrazbe v gospodarjenju, v samoupravnih in delegatskih odnosih, v stabilizacijški'akciji, v inovacijski in raziskovalni dejavnosti,- v povezovanju tovarne s krajevno skupnostjo oziroma v našem spoznanju, da ne more biti preobrazbe življenja v kraju, če se odgovornosti za zadovoljevanje delavčevih potreb v kraju bivanja ne zavedajo samoupravni organi delovne organ.iza.cije. Če bi skušali natančno izmeriti moč, utrip preobrazbe našega življenja, ne moremo biti nezadovoljni. Več akcij v celjski občini v zadnjih letih, od referenduma dalje do solidarnega združevanja sredstev za objekte posebnega družbenega pomena; za. tehniški šolski center, Golovec, za Indok center, za inovacijsko dejavnost, pa navsezadnje tudi ravnokar ' končani Teden r domačega filma in razstava tehniške ustvarjalnosti, šola za delegate, šole Za gospodarstvenike, vse večje uveljavljanje socialistične zveze kot fronte vseh socialističnih sil, novi načrti v>; povezovanju kovin-sko-predelovalne industrije v občini in še marsikaj drugega bi lahko omenili kot dokaz naše skupne moči, naše trdne družbene povezanosti, našega vse večjega spoznanja,: kaj zmore. enot-. nost v dogovarjanju, enotnost y akciji, enotnost v ■ ciljih. Mnogp ■ podobnih kakovostnih oznak bi lahko izrekli tudi za poglabljanje samoupravnih odnosov in za uveljavljanje -delegacij, čeprav zlasti delegacije samoupravnih interesnih: skupnosti še niso dovolj uspešne. Toda imamo samoupravne delovne skupine, imamo razvitejše samoupravne odnose v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih in mirno lahko rečemo, da Celje kot delavski center postaja \ tudi močno središče vse bolj'razvitih samoupravnih odnosov. Resnica je neizpodbitna. Noben celjski delavec si ne bi pustil odvzeti samoupravne vloge v celotnem življenju in delu v tovarni ali v krajevni skupnosti. Čeprav lahko govorimo o vše večji družbeni povezanosti in in-tegriranosti celjskih delavcev in občanov, moramo vendarle biti ' tudi kritični. Še vednoI imamo primere, ko se v posameznih to-' varnah poskušajo zapirati v svčj 'lastni krog dela in življenja. Ne povezujejo se. niti z družbenim okoljem, s krajevno skupnostjo, mti ž celotmmi procesi ustvarjanja in razvoja v občini. Imartio tudi primere, ko se posamezne krajevne skupnosti zapirajo v svoje ozke meje. Ko tudi solidarnost omejujejo samo na svojo ozko okolico in ne vidijo povezanosti, družb eno-ekonomske, samoupravne in kulturne v celotni občini in našega združevanja kot pogoja za doseganje dogovorjenih razvojnih načrtov. Nekaj takega razmišljanja je včasih tudi -v Štorah, čeprav se'vse bolj umika, ob povečani aktivnosti političnih in samoupravnih Morganov v železarni in krajevni skupnosti, ob spoznanju, da nobenih dosežkov v občini kot naši skupni družbeni sredini ne moremo obravnavati Zunaj naporov slehernega delavca, v katerikoli tovarni in v katerikoli skupnosti v naši občini. Zato bi morali ob takih slovesnostih vse bolj izmer j ati naš položaj, posamezne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v vseh ustvarjalnih tokovih v celotni celjski družbeni skupnosti. {Nadaljevanje na 5. strani) PETINTRIDESET EET NASE ARMADE Narodi Evrope m Ostali svet si še niso opomogli . od strahot in žrtev I. svetovne vojne, ko jn ponovno 'zahrumel. vojaški stroj. Samo borih 21 let je imelo človeštva,čas, da si je delno, zacelilo rane I. svetovne vojne. Iz teh rari pd je ponovno brizgnila- kri leta 1939, ko je fašistični škorenj zakoračil prek svojih meja proti vzhodu, nato pa še na ostale strani sveta, želel si.jeza. svoje ljud-. stvo. več prostora, potreboval je svoj »Lanbensraum«1 za svojo samozvano višjo raso, za nadčloveka. V ta vrtinec pustošenja; človeških krikov in groze je fašistični škorenje. potegnil tudi narode Jugoslavije. 'Želel jih je poteptati, ker niso privolili da bi mu hlapčevali, ker so raje sprejeli boj, boj za dokončno osvoboditev izpod jarma, ki so ga vse dotelj nosili. Jugoslovanski narodi, -izkušeni v boju za svojo svobodo — saj So jo morali ničkolikokrat braniti— leta , 1941 niso .pričakali nepri-pravlj eni. Komunistična partij a Jugoslavije je. s Titom . na čelu pravočasno ¡opozorila delovno ljudstvo Jugoslavije, na bližajoče’ fašistično;: nevarnost,! Nepripravljena in nesposobna: j e. bila v odločilnem trenutku 1 samo.v, stara: kraljevska vojska. Samo 12 aprilskih dni leta 1941 je bilo potrebno, da je. okupator zakoračil po vsej Jugoslaviji. Od -.tod je; krenil 22. 6. 1941 s svojim i>Blitzkriegom«2 , proti vzhodu v. prostranstva Sovjetske zveze, kjer pa je kaj .hitro, končal- z »Blilz«3 porazom. Tako je. tudi Hitlerja/ doletela ista usoda kot Napoleona, tako kpt =vse velike vojskovodje.; V' preteklosti zgodovine, ki so;si hoteli podjarmiti svet.. Okupator .je na ozemlju Jugoslavije naletel na splošen upor in nezadovolj stvo narodov. in narodnosti Jugoslavije. Vrstili so se številni napadi na sovražnikove avtomobile, skladišča, požigi in sabotaže. CK KPJ je na svoji seji 1 v Beogradu, dne 27. 6. 1941 ocenil, da je napočil ugoden trenutek oborožene vstaje narodov Jugoslavije. Izdal je svoj, znameniti »Proglas« —- poziv ljudstvu na oborožen boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Na tej seji je bil formiran Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije in za komandanta imenovan tov. Tito. S tem se je iskra upora spremenila y plamen, ki se ni dal več 'pogasiti. Že 7. julija 1941 je Bela crkva v Srbiji prizorišče oboroženega spopada. . . 13. julij) .1941 množično vzplamti upor v Črni gori, 22. julij 1941 v Tacnu pri Ljubljani naznani prvi 1 strel vstajo slovenskega naroda, 27. julija 1941 vzplamti oborožena vstaja y Bosni in Hercegovini in na. Hrvaškem,:, il. oktobra 1941 pa se oborožena vstaja prenese tudi na tla Makedonije.. | Število borcev je iz dneva v dan ra.stlo in je konec leta 1941 štela naša NOV že 80.000 borcev. Zato je Vrhovni štab in CK KPJ sprejel sklep o formiranju večje vojne enote, takšne, ki bi bila sposobna nase prevzeti večje vojne operacije. To je :bila-zgodovinska odločitev za nadaljno organiziranost naših enot. Rudo, majhna bosanska vasica. Hladen, - .meglen ...decemberski dan, dan v. prvem letu vojne. Na trgu vasi, postroj eni, borci. — pro-. letarci, že vsi prekaljeni borci.’ 1.199 jih je. Čeprav neprijazen dan pa vendarle nenavaden za tiste, ki so. tu postrojem m za vaščane Ruda. Pričakujejo Tita," svojega. , vrhovnega poveljnika. Prihaja! Strumno stopi, pred ■ stroj, .pozdravi borce, sledi govor in na koncu imenovanje, brigade, -v I. Proletarsko brigado. Bil je 22. december 1941, , dan rojstva naše JLA. V njej. so bili zbrani , borci vseh narodnbsti med njimi tudi 26 Slovencev,. Že naslednji dan krene brigada v boj :na svoj zmagoviti pohod. Bila; je povsod tam, kjer, je. bilo najtežje, najodgovornejše in kjer so se v zgodovini; NOB odi-' grali največji dogodki vojnih . o-. peracij na ozemlju i Jugoslavije. Bila je simbol in nosilec borbenega duha in kjerkoli' se je pojavila je vest, o njenem prihodu -.vlivala- borcem novih moči.. Nje-' na pot od rojstva do junija 1945 je bila dolga 20.000 km. V njenem ‘ sestavu se je V; tem- obdobju borilo več kot 17.000 borcev. Na tej zmagoviti poti1 je: iz - njenega -sestava padlo 1.968 borcev, ranjenih j e. bilo 4.436 in pogrešanih 1.073 borcev, skupno 7.447 borcev. Iz njenih vrst je bilo, na, vodilne : vojaške in .politične dolžnosti; razporejenih 3.000 borcev... Brigada je dala 81 narodnih herojev« Zgled pogumnosti ih hrabrosti brigade je- pomagal pri ustanavljanju novih proletarskih brigad in drugih bojnih enot. Ob ustanovitvi I. Proleterske brigade je te-- daj v Jugoslaviji bilo 49 partizanskih Odredov, desčt samostalnih ' bataljonov in mnogo samostalnih čet — skupaj 80.000 borcev. Ob istem času je bilo na našem ozemlju kar, 660.000, okupatorjevih vojakov. Samo leto dni kasneje. se na ozemlju Jugoslavije bori že 150.000 borcev NOV, ki imajo že veliko osvobojenega o-zemlja. proti 930.000 okupatorjevih vojakov. V letu 1943. je razmerje, sil na bojiščih Jugoslavije doseglo 1: 3 ali 300.000. . borcev NOVJ proti 920.000 okupatorjevih vojakov. V tretjem letu II. svetovne ■ vojne se moč NOV povzpne na 500.000 borcev, ki so bili boj z 712.000 vojaki okupacijske .formacije, Spomladi leta 1945 in v zaključnih /.operacijah za dokončno osvoboditev in zlom fašističnih sil. je partizanska voj-, ska štela. 800.000 .borcev,, njen nasprotnik pa le še 680.000. Razmerje sil nam jasno pove, kakšen pomen je dajal Hitler jugoslovanskemu bojišču za zavarovanje, zaledja vzhodne fronte. Vse sile je usmeril v en sam cilj, uničiti NOV in njen vrhovni štab. Poleg vsakodnevnih večjih in manjših operacij je organiziral kar sedem velikih ofenziv, s katerimi je želel pogasiti -plamen upora na Balkanu, v Jugoslaviji. : Spomnimo se samo nekaterih imen krajev in imen enot, ki so z zlatimi črkami zapisane v zgodovino; NOV: Sutjeska, Zelengora, Neretva, Kozara, Igmanski po- hod, Pohorski bataljon, Prešernova brigada in še mnoge druge. Iz vseh teh bojev je naša NOV izšla kot zmagovalec, še bolj izkušena še bolj' odločna in spodobna za velike:podvige v II. sve-; tovni' vojni. 'Naša JLA se' ni rojevala v kasarnah, v kabinetih, na moderno opremljenih vežbališčih z izkušenimi vojnimi strategi in komandanti. Naši borci niso šli .skozi regrutne komisije./; Nastajala je na svojstven,- - naš, jugoslovanski način, nepoznan ostalemu .svetu-; Njeni borci, so bili der lavci in kmetje ter dijaki in študentje. Stopali so v njene vrste ne kot regruti, ki se. šele. morajo naučiti vojaških.veščin.temveč , kot borci od prvega dne od. prve ure. Tega kar niso znali so'se na-" učili, v borbi. Njihovi, kabineti in, ^vežbališča, so, bile, bojne.¡poljane: ;; in porušeni domovi, ¡ ojjihovo o-:rožje, orožje, ki so ga zaplenili ; sovražniku, i njihovi:/-komandanti: ;in vojmnstrategi, najboljši;, borci/ n j ihovi tovariši!] jg V središču;-Hitlerjeve5 trdnjave ,pa ni rastla samb močna- NOV • temveč? i tudi* nova oblast; oblast i i ljudstva. Na vsem ozeml ju Jugo- slavije,- tako ña. osvobojenem, Jsot ¡na okupiranem- ozemlju, nastajajo Narodnó osvobodilni '• l odbori,? zametek naše- politične in bodoče .državne-oblasti. Prvo zasedanje AVNOJ v/ Bi- ■ haču ;26. 9: 1942', j e/oblikovalo in določilo 'Smernice našega nadalj-_ nega boja in politike, dalo je te- :,melj, ki' je bil potrjen na il. zasedanju AVNOJ , 29. 11. Í943. v Jajcu, Odločitve; II. vzásedanja AVNOJ so' globoko Zaorale pot v > prihodnost narodov "Jugoslavije,■ -vse do današnjih dpi in v celoto .našega .družbenega razvoja. Težka je bila pot .naše .arrna-'de. ib našega ljudstva do svobo-. ščih širom domovine, v zaporih in taboriščih- ter koncentracijskih, taboriščih v tujini je izgubilo življenje: 1,700.000 jugoslovanov. Preko 300.000 borcev je padlo v bojih za svobodo.. Vsak deseti Jugoslovan je dal -življenje za. dokončni obračun, nad okupatorjem, To je naj večji delež, ki ga je 'dala neka država— dežela v II. svétovni vojni. Leto 1945 ni prineslo našim borcem JLA. mirji. Boj|;.se je/prenesel n.a gradbišča /širom jugo-. slavije. Iz ruševin je.biio potrebno zgraditi novo, močno in razvi-,to socialistično , domoyino. , Povsod, kjerkoli je. bila,,; potrebna pomoč, tam je bila JLA. In ne sa-: mo v tistem; obdobju temveč tudi-'j dane.Si je ar.mada tisti člen, ki-je ■ tesno povezan z ljudstvom. JLA in ljudstvo sta nerazdtužljiva celota. Naša JLA in z-njo naše ljud- • stvO Slavi danes -svojo 35-letnico ustanovitve ter- 35-letnieo vstaje • jugoslovanskih narodov, V svojem 35-letnem razvoju je danes JLA najsodobnejše- opremljena armada, ki . je sposobna izvršiti . najzahtevnejše Vojne naloge, na kateremkoli kraju naše države in proti vsakomur, ki bi ogrožal pridobitve naše revolucije ter našega samoupravnega socialističnega razvoja. Imamo močno vojno industrijo, ki je sposobna izdelati najsodobnejšo vojno opremo in orožje, ki se lahko kosa tudi z najrazvitejšimi proizvajalci orožja v tujini. Naši kabineti iri vojne 'šole' so opremljene z najmoder-.nejšimi učnimi pripomočki, s katerimi si naši vojaki in starešine' -pridobivajo vojaška znanja, podojena na izkušnjah narodnoosvobodilne borbe. 1 Menim, da ni potrebno posebej ■ poudariti pomen-naše pripravljenosti, braniti to, kar smo -dosegli •in kar-gradimo: Svet-še danes, po ■ toliko1 letih po II. Svetovni vojni, ni miren. Blokovska politika „razdelitve sveta še, ¡vedno, .išče svoja vplivna žarišča,, ki včasih preraščajo v zelo napeta krizna .obdobja. V tem. Jugoslaviji ni nič prizanešeno; saj jenjena strateš-,'fko geografska lega, njena politika 'neuvrščenosti, njen samo-; -upravni, -socialistični razvoj; trn v rpetiutako. ¡.enemu kot drugemu /bloku, Apetiti po našem, ozemlju so še vedno živi in prisotni. /Spomnimo, se samo,' izjav v pred-/ivohlm. 11 ¿kampanji /. .za predsedni-škega/kandidata y ¡ZDA! i Naše, armade in ljudstvo Je.in ¡-.podobne; izjave., ¡me motijo,. saj , smo.-jih vajeni že:vsa -povojna le-. ,ta. Jasno dn/glasno pa jim -damo . .vedetickaj mišlLnaš marod .in kaj -lahko -od, njega nasprotnik priča? . kuje. tjg-1 ,, Ž našim notranjim; -razvojem . želimo-doseči tiste, cilje, za katere je padlo 1,700.000 žrtev. V sve-, .,tu pa želimo z-.našimi stališči doseči /trajen mir. zmanjšanje .oborožitve .m tekme- iv oboroževanju, pravico narodov do samoodloča-. .nja ¡in; pomoč: razvitih^deželas V; razvoju., -Politika: neuvrš/čenih držav — tretjega.sveta,. V- kateri.nosi:vidno vlogo Jugoslavija, ,že danes, pomeni v svetu silo, na katero morata računati tako vzhod kot zahod,. H Naša Ustava,- Zakon o ljudski obrambi in pred mesecem - dni sprejet zakon o združenem delu jasno določajo .smernice našega, razvoja, opredeljujeta naloge in dolžnosti našega delavca, in občana v; splošnem ljudskem odporu. Zavedati se moramo, da to kar imamo in to kar smo priborili, moramo ohraniti za nas in za naše bodoče generacije. Svoboda je samo ena. O zgodovini JLA,je težko v tem kratkem sestavku napisati vse. Vendar menim, d,a. moj prispevek današnji proslavi, 35-lelnice JLA ne hi bil popoln, če ne bi pri-£ ključil; še, tistega kar je. življenjsko povezano z ,JLA in našim ' ljudstvom. »Tito« to je tisto o čemer moram še spregovoriti. Vsi poznamo to ime, povezano je z nami. Povsod/je prisotna njegova beseda, njegov duh po napredku, za dobrobit našega ljudstva in- ljudi v svetu; Te dni so mu poleg vseh .priznanj, ki si jih laliko pridobi borec za svobodo in napredek svojega ljudstva, dodali še naziv doktorja vojaških ved. Rezervni vojaški starešine se tej odločitvi znanstvenega Sveta vojaških akademij pridružujemo in želimo, da bi tov. Tito svoje znanje še naprej .vnašal v kan? cept našega boja in splošnega ljudskega odpora, za napredek JLA in obrambo domovine. Naj1 živi JLA in njen vrhovni-komandant maršal Tito. F. K. MNOG« NALOG V LETU 1977 Vsi vemo, da je bilo letošnje leto na področju gospodarstva izredno ragzibano. Vzporedno je potekalo več akcij za stabilizacijo gospodarstva. Da bi v kratkih obrisih seznanili naše bralce, kako so ta prizadevanja potekala pri nas v naši delovni organizaciji ter^ kako pripravljeni pričakujemo novo leto, ki bo ravno tako, kot letošnje zahtevalo veliko delovnih naporov, smo zaprosili vse vodje TOZD v naši delovni organizaciji, da nam odgovorijo na dvoje vprašanj: 1. »Letošnje leto je potekalo v znamenju stabilizacijskih prizadevanj. Kako se je vaša TOZD vključevala v ta prizadevanja, kakšni so bili rezultati pa tudi težave?« 2. »V prihodnjem letu bomo uresničevali zakon o združenem delu. Kako si zamišljate pristop k uveljavitvi tega pomembnega zakona v prakso?« Odgovore, katere smo od posameznih vodij TOZD prejeli objavljamo v cetoti: VODJA TOZD 114. PANOGE SENČIC SREČKO, dipl. ing. Bližamo se koncu leta, pa moramo pregledati prehojeno pot in se tudi pripraviti na novo, ki nas čaka v novem letu. Analizirati moramo dosežene rezultate in si zastaviti cilje, ki jih moramo uresničevati v letu 1977. Slabši poslovni rezultati od predvidenih v letnem planu v prvih mesecih letošnjega leta so nakazali potrebo po izdelavi Stabilizacijskih programov v vseh sredinah poslovnega procesa 114. panoge. Po seznanitvi z neugodnim potekom poslovanja, je vsaka samoupravna delovna skupina skušala najti vse možne elemente, ki bi lahko vplivali na izboljšanje rezultatov. Izdelani so bili akcijski programi za posamezne samoupravne delovne skupine na nivoju obratov in za celotno TOZD proizvodnje 114. panoge. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja v tem letu (pomanjkanje naročil, raznolik asortiman, omejitev uvoza pri potrošnem materilu) v vseh obratih nismo planirali povečanja proizvodnje, temveč smo si postavili kot osnovno zadolžitev, da realiziramo planirano količinsko proizvodnjo za leto 1976 v okviru sprejetih normativov. Vsi obrati so se obvezali, da bodo znižali za 1 % specifično porabo energetskih medijev. Na nivoju TOZD pa smo stremeli k povečanju produktivnosti s smotrnim načinom zaposlovanja, k ustreznejši pro-dajno-proizvodni politiki v sodelovanju s komercialnim sektorjem in k pospeševanju inovacijske dejavnosti. Na osnovi rezultatov v 11. mesecih ponovno ugotavljamo, da bodo izpolnjeni vsi akcijski programi, ki so si jih zadali delavci v neposredni proizvodnji in katerih realizacija je bila neposredno odvisna od njih. Proizvodne rezultate po obratih podajam v naslednji tabeli: Obrat Letni plan ton Povpreč. letni plan ton Ocena proizv. 1976 ton 3/1 % . 3/2 % El. plavž 47.000 47.500 47.500 101,1 101.1 SM jeklarna 29.907 29.907 29.000 100,0 100,0 El. jeklarna 59.000 62.000 66.000 111,8 106,5 Valjarna I 27.000 27.000 27.000 100,0 100,0 Valjarna II 89.000 91.000 92.700 104,1 101,8 Jeklo vlek 5.400 5.600 5.200 96,3 92,6 SKUPAJ: 257.307 262.507 268.300 104,3 102,2 Razvidno je. da edini ne dosega planirane proizvodnje obrat jeklo-vlek. Razlog je, da komercialni sektor , v drugi polovici leta ni uspel pridobiti naročila za vlečne klopi v takšni količini, da bi bile polno zasedene. Obrat pa je svojo akcijo gradil ravno na polnem aktiviranju nove vlečne klopi. Proizvodne količine pa bi bile še bistveno večje na elektroplavžu in v valjarni II, če ne bi prišlo do večjih neplaniranih izpadov agregatov zaradi okvar. Zelo lep prihranek ugotavljamo pri znižanju specifične porabe energetskih medijev. Na nivoju TOZD je dosežen prihranek v primerjavi z akcijskim programom z indeksom 288 °/o. Prav tako smo lahko zelo zadovoljni s Številom prijavljenih in realiziranih inovacij, ki so v vseh obratih doprinesle k določenemu znižanju stroškov, večji varnosti pri delu in k večji produktivnosti. Poleg polne angažiranosti za realizacijo stabilizacijskih programov, smo veliko pozornosti posvetili uveljavljanju ustavnih načel in analizirali razlike med samoupravno in ekonomsko organiziranostjo TOZD 114. panoge v primerjavi z osnutkom ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. Rezulate izvršenih analiz moramo koristiti v letu 1977 pri usklajevanju vseh aktov s sprejetim ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU in pospešiti ureditev družbeno ekonomskih odnosov v delovni organizaciji. Tu mislim predvsem na dokončno ureditev družbeno ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega, dela in izdelavo sporazumov o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ki bodo temeljili izključno na nagrajevanju po delu. Pričakujem tudi kvalitetnejše odnose na področju »svobodne menjave dela«, kjer bo potrebno vzpostaviti boljše stike med interesnimi skupnostmi in neposredno proizvodnjo; ne samo preko naših delegatov, temveč tudi s prihajanjem predstavnikov interesnih' skupnosti v delovne kolektive. V letu 1977 nas čaka še mnogo nalog. Ne smemo se slepiti, da smo z uresničevanjem stabilizacijskega programa v letu 1976 in analizo odnosov v luči novega zakona o združenem delu že pripravljeni na leto 1977. Ravno rezultati izvajanja stabilizacijskega programa nam dokazujejo, da bi lahko s popolnejšimi analizami, spremljanjem proizvodnih tokov in tržnih razmer, dosegli več in temu moramo v letu 1977 posvetiti vse sile. Razmerja in odnosi, ki jih prinaša novi zakon, pa lahko naše napore le oplemenitijo. VODJA TOZD LIVARNE - Izboljšanja rezultatov ¡poslovanja smo se v TOZD II lotili kompleksno. Namreč v času, ko smo izdelovali akcijski program, smo že čutili prohlem pomanjkanja naročil na eni strani in problem slabe opremljenosti oziroma zamujenih investicij na drugi strani. Zato je naš program stabilizacije zajel tudi ta področja. Plana količinske proizvodnje ne bomo dosegli v livarni II, vendar pa Ugotavljamo, da smo povečali delež proizvodov z višjo prodajno ceno, oziroma tako imenovano »akumulativnejšo proizvodnjo«. Ta del akcijskega programa nam je torej uspel, vendar le delno. Ni nam namreč uspelo izvršiti vseh investicijskih programov zaradi poznanih restrikcij skih ukrepov, kar nam povzroča,-da je plansko akumulativnejša .proizvodnja zaradi neprimerne opreme imela prevelike proizvodne stroške. Tržna situacija je narekovala, da smo v livarni II povečali no-dulamo litino napram planu ža 18,9 % in dosegli proizvodnjo sive litine napram planu le s 54,9 % (velja za 11 mesecev). Plan je bil sestavljen na osnovi realnih kapacitet in tehnoloških zmožnosti obrata. Livarna I je zelo uspešno ¡pro- -izvajala kokile. Poudariti je tre- . ba, da je v tej proizvodnji dosežena izredno visoka izkoriščenost GORIŠEK CIRIL, dipl. ing. starega obrata. Podatki UJŽ nam kažejo naslednje: inozemske livarne ca. 2 t/m2 livarne v okviru UJŽ 4,53 t/m2 livarna ŽŠ 15,92 t/m2 (Podatek nam pove proizvodnjo kokil izraženo v t na 1 m2 koristne površine livarne.) Pri proizvodnji valjev smo napram lanskemu letu uspeli v cfe-loti znižati' škart. Močno znižanje izmečka, je bilo prisotno tudi v livarni II. Drugi del akcijskega programa, ki je bil dejansko akcijski program vsake delovne skupine posebej in je obsegal znane stabilizacijske ukrepe na področju prihranka materiala, izboljšanja iz-plenov, boljšega izkoriščanja delovnega časa je bil uspešno izvršen in je bil na ta način plan prihrankov realiziran. Uveljavljanje zakona o združenem delu bi naj predvsem doprineslo k čistejši računici v medsebojnih ekonomskih odnosih. Tu vidimo glavno pridobitev ob Sprejetju tega zakona. Ta čista računi ca pa nam bo tudi pomagala pravilno vrednotiti naše proizvode in jih tudi 'pravilno tržno uveljavljati. Sprejeti zakon nas tudi obvezuje za še bolj tesno sodelovanje vseh v podjetju pri reševanju skupnih problemov. Tak je tipičen primer skupne proizvodnje valjev TOZD MO in TOZD livarn. VODJA TOZD MO - ČERNAK FELIKS, dipl. ing. 1. Gospodarski in tržni pogoji so se v letošnjem letu močno zaostrili na domačem kakor tudi zunanjem tržišču. Prehitro naraščanje stroškov in počasna rast produktivnosti sta narekovali, da so se lanskoletna stabilizacijska prizadevanja in akcija izboljšanja rezultatov poslovanja nadaljevali tudi letos. Težišče akcije je bilo na elementih poslovanja, ki bi naj s prizadevanjem vseh zaposlenih zagotovila doseganje predvidenih rezultatov poslovanja po gospo® darskem načrtu 1976 in zagotovilo znižanje stroškov. . Že pri sestavljanju in sprejemanju gospodarskega načrta smo se zavedali, da letni poslovni cilji ne bodo lahko dosegljivi. Zato smo ' hkrati izdelali, in -sprejeli svoj akcijski program š konkretnimi nalogami in ga tudi samoupravno sprejeli. Rezultati dogovorov pa so lahko uspešni le, če vsi subjekti tudi dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, Vsekakor bi nas'doslednejše izvrševanje nalog iz akcij skega programa, večje sodelovanje , vseh pri reševanju vsakodnevnih' problemov v proizvodnji, tekoče odpravljanje raznih motenj, večje varčevanje in podobno, pripeljalo še bližje k zastavljenim ciljem. TOZD MO je uspel pri dvigu produktivnosti in količinske proizvodnje z ozirom na leto 1975, saj smo v enakem obdobju letos obdelali približno 50% več valjev in 6% več litine kot v, lanskem letu. Temu primerno je porastla tudi količinska produktivnost na 'zaposlenega za približno 20,%. Potrebno pa je pripomniti, da je imela letos obdelovalnica valjev 2 vira napajanja s surovimi valji: domača livarna Z 2300 ton obdelanih valjev po gospodarskem načrtu 1976 in kovačnica železarne Ravne s 1320 tonami jeklenih valjev za SSSR. K tako povečani proizvodnji je tudi pripomogla velika serija 1320 ton samo ene , pozicije .jeklenih valjev in dobra kvaliteta surovih odkovkov. Vplivnost asortimana valjev in dobra kvaliteta surovcev se izredno močno odraža pri optimalnem izkoriščanju obdelovalnih kapacitet in doseganju boljše produktivnosti. Finančne efekte akcije ni moč prikazati, ker na prikaz finančnih rezultatov izrazito motilno vplivajo neurejeni dohodkovni odnosi med tozdi. To še posebej velja za letos novo ustanovljeni TOZD MO, ki je nastal iz prejšnjega skupnega TOZD 117. panoge. Na- vaj anje popačenih finančnih e-fektov za TOZD MO pa bi bila sanio dobra dezinformacija. 2. Samoupravna organiziranost je v naši železarni in v naši tozd dosegla prav gotovo bistven napredek in določen nivo. Vendar pa močno zaostajamo ija področju vzpostavitve objektivnih in pravilnih medsebojnih dohodkovnih odnosov med tozdi. Še vedno je prisotna gradacija tozdov po pomembnosti, omalovaževanje pomembnosti nekaterih tozdov, neupravičeno prisvajanje presežnih vrednosti dela itd. Ena najpomembnejših nalog zakona o združenem delu bo ravno na tem področju. Pravilni medsebojni dohodkovni in drugi odnosi bodo spodbudili in motivirali vse delavce v TOZD in OSS za boljše delo, ki bo nosilo boljše rezultate. Iskati moramo večje možnosti angažiranja vseh potencialov v proizvodno-ekonomskem sistemu in gospodarskem sistemu znotraj in zuiiaj kolektiva. Aktivirati in usposobiti moramo vse kadre, da začnejo gospodarno misliti, da lahko vsi doprinesejo svoj delež k večji ekonomski moči podjetja in boljšemu standardu. V sklopu tega je povečati odgovornost delavcev na vseh delovnih mestih in jih zavezati za 100-odstotno izvajanje službenih nalog in dolžnosti. Druga važna naloga pri realizaciji ZZD je po mojem mnenju delna samoupravna in siceršnja reorganizacija skupnih služb v cilju večje učinkovitosti in kvalitete dela in sleditvi intencijam ZZD. Nadalje bo potrebno razviti nov sistem osebne stimulacije z ozirom na doseženo količino in kvaliteto dela, da ne bo načelo o nagrajevanju po delu ostalo samo politična parola. VODJA TOZD ViT: GAJSER STANKO, dipl. oec. Prvo vprašanje: V stabilizacijska prizadevanja smo se delavci TOZD ViT letos najbolj Uspešno vključili na področju inovacijske dejavnosti. 45 delavcev je dalo 39 râcionalizatorskih predlogov, kar pomeni, da je med raciona-iizatorji skoraj vsak dvanajsti delavec naše TOZD; Uspešni smo bili tudi pri zniževanju stroškov, če le te primerjamo s planiranimi. Ravno tako beležimo na področju transporta nižje stoj-nine, kot v lanskem letu, kljub večjemu fizičnemu obsegu proizvodnje. Na področju vzdrževanja smo znižali zastoje proizvodnih sredstev in zmanjšali čas popravil. Vendar je to tako pomembno področje, da z doseženim ne smemo biti zadovoljni. Želeli smo tudi zmanjšati uvoz rezervnih delov, toda tu nismo dosti uspeli, ker smo preslabo opremljeni, s kooperanti pa se tudi ni dalo veliko doseči. Več uspeha imamo na področju zamenjave uvoznih materialov Z domačimi (npr, maziva). Na drugi strani pa nismo naredili dovolj, da bi izboljšali kvaliteto po-služevanja dela — in ravnanja s stroji, saj bi s tem lahko dosegli še ladaljnje povečanje proizvodnje in znižanje stroškov. Ob številu zaposlenih pod planom smo zmanjšali tudi nadure. Žal vseh teh Uspehov in neuspehov^ nismo mogli točneje spremljati s finančnimi rezultati. Lansko leto smo lahko spremljali finančni rezultat poslovanja po stroškovnih mestih. Letos to ni bilo mogoče, ker se je obračun vršil samo na nivoju TOZD. Pri zboljšanju samoupravnih odnosov bi lahko ravnotako več napredovali, vendar je možno opaziti, da so nekatera ' določila v samoupravnih normativnih aktih že zastarela. Še posebej pa smo zadovoljni, da v tem letu nismo imeli veliko delovnih nezgod in nadvse srečni, da med njimi ni bilo nobene težje ali s smrtnim izidom. Izboljšali smo tudi tehnološko disciplino. Prepričan sem, da smo se vsi delavci TOZD ViT trudili in vsak po svojè prispevali k doseženim rezultatom. Področje našega delovanja in stabilizacijskih prizadevanj je tako široko, da sicer teh rezultatov ne; bi bili dosegli. Drugo vprašanje: Pristop, k uveljavitvi zakona o združenem delu, si zamišljam predvsem neformalno. Premagati moramo same sebe, zavestno osvajati vsebino zakona o Združenem delu in se povzpeti, na višji nivo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Vsebina zakona mora postati vsebina našega delà. Mislim, da je to naš cilj; Zato bomo morali Sam zakon, ki je bil v predlogu še dopolnjen, ponovno proučiti. Ravno tako bomo morali proučiti našo dosedanjo prakso in ugotoviti odstopanja ter jih korigirati. To bomo tako ali drugače gotovo naredili, saj nas k temu zavezuje sam zakon. Vendar je tu lahko razlika ali bomo to storili zgolj formalno, da zadostimo zakonu, ali pa se bomo trudili,: da bi spremenili tudi našo miselnost. Zato menim, da si kot delavci naše družbe ne smemo dovoliti zgolj formalnega pristopa k uveljavitvi tega zares pomembnega zakona. VODJA TOZD ENERGETIKA: ZAKONJŠEK NIKO, dipl. inž. 1. Vključevanje TOZD Energetika v • stabilizacijska prizadevanja: . ¡¡g Na osnovi izkušenj - izvajanja programa za dobro gospodarjenje v letu 1975 smo spomladi letošnjega leta sestavili program stabilizacije, ki Smo ga dopolnili s smernicami občinske konference SZDL Celje. TOZD Energetika, ima; Specifično vlogo pri'soustvarjanj udohod7J ka, zato se je pred nas postavila tudi fpecifična naloga pri izvaj a-nju stabilizacije, ki je uvrstila med pomembnejše naloge tudi problematiko racionalizacije porabe vseh energetskih : virov. Ta naloga je pomembna zaradi splošnega pomanjkanja energetskih virov, varčevanja le-teh in varstva okolja. Cilj racionalizacije potrošnje e-nergije je bil zmanjšanje specifične' porabe vseh energetskih virov na vseh stroškovnih mestih V železarni za 1 %. Vrednostno predstavlja to pri planirani proizvodnji 1,4 milijona dinarjev. TOZD Energetika je spremljala. prizadevanja za racionalizacijo porabe energije za vsak obrat in TOZD mesečno. Letošnja enajsf-mesečna bilanca kaže, da smo z združenimi močmi vseh porabnikov prihranili nič manj kot šest milijonov dinarjev. V tem obdobju smo na nivoju DO porabili 120 milijonov dinarjev za energijo, torej znaša prihranek 5%. Občinska konferenca SZDL v Celju je v stabilizacijskih smernicah predvidevala prihranek e-nergije 5—10 % doslej porabljene energije za celotno , občino. Ker teče v naši TOZD že dalj časa skrb za čim manjše specifične porabe, je razumljivo, zakaj izkazujemo letos le 5 % prihrankov pri energiji. Konkretni cilj stabilizacijskih prizadevanj v TOZD Energetika pa je zmanjšati specifične porabe vseh energetskih virov na potroš-nih mestih za 1 % ob istočasnem zmanjšanju stroškov vzdrževanja za 1 °/o na nivoju TOZD. Program stabilizacije je bil izdelan za posamezne skupine stroškovnih mest — sklopa. Sestavni del programa je tudi prikaz tehnike vrednotenja prihrankov. Rezultat enajst-mesečnega stabilizacijskega prizadevanja v TOZD Energetika je prihranek 2,7 milijona dinarjev. 2. Uveljavitev zakona o združenem delu: Pri uveljavljanju zakona o združenem delu je treba sestaviti konkretni program dejavnosti in s to dejavnostjo pričeti takoj in se ne zanašati na dveletni zakonski rok oziroma čakati na izkušnje drugih delovnih organizacij. Jasno je, da brez pravnikov ne bo šlo, ker je zakon o združenem delu tudi pravni dokument, vendar gre pri tem zakonu predvsem za globoko družbeno preobrazbo, ki se je ne gre zamišljati brez sodelovanja najširšega kroga sodelavcev. Izvedba zakona o združenem delu, ki bo dolgoročna in kompleksna naloga, se mora začeti s kritično analizo lastne samoupravne prakse v TOZD. Samoupravne delovne skupine bodo o-cenile, kakšna je naša samoupravna praksa glede na rešitve, ki jih predvideva zakon o združenem delu. Na samem začetku izvajanja zakona se bomo osredotočili ha bistvena vprašanja, od katerih je odvisen družbenoekonomski položaj delavca. V letu 1977 'moramo napeti vse sile, da bomo na temeljih zakona o združenem delu čimbolj dosledno zgradili samoupravno organizacijo tako v TOZD kakor tudi v DO, ob ekvivalentni rasti produktivnosti, poslovne učinkovitosti, racionalnega investiranja in boljšega izkoriščanja razpoložljivih kapacitet. DAN REPUBLIKE Nadaljevanje z 2. ¡strani) To je se posebej pomembno v tem trenutku, ko se pripravljamo na referendum za drugi Samoprispevek, 16. januarja prihodnje leto se bomo odločali za krepitev družbenega standarda vseh nas, za to, da bomo hitreje odpravljali bele lise v otroškem varstvu, osnovnem šolstvu, kulturi, in zdravstvu. Tudi v krajevni skupnosti Štore bomo š pomočjo skupne solidarnosti vseh celjskih delavcev in občanov uresničili nekatere: naloge. Dokaz več, kako ■ nam je potrebna solidarnost, kako nam je potrebna naša skupna misel, kaj zmore želja po hitrejšem spreminjanju' in bogatenju našega: življenja. Ne more biti prazna beseda, da smo družbenemu Standardu namenili prednostno vlogo 1’ naših razvojnih načrtih. Saj večje število vrtcev, osnovnih šol, rekreacijskih in kulturnih objektov, zdravstvenih in drugih ustanov pomeni naraščanje našega osebnega standarda. V prihodnjih petih letih bomo vložili v družbeni standard v celjski občini, to je tudi v krajevni skupnosti Štore, v predšolsko vzgojo: in varstvo, v področje vzgoje in izobraževanja, kulture,} zdravstva, socialnega skrbstva in telesne kulture nad 61 starih milijard, z zbranim. šamoprispev-kom pa bomo pokrili eno petino potrebnih sredstev. Dokaz, kako pomembna je naša solidarnost in da so poleg tega nujni še dodatni napori za združevanje sredstev iz drugih virov. Mislim, da smo lahko tudi^ skupaj veseli zaradi vse, tesnejšega povezovanja med železarno in krajevno1 skupnostjo Štore, To je znak vse večje samoupravne osveščenosti, ne samo razpoloženja ali trenutnega zdramljenja, da moramo zaradi ustave in zakona o združenem delu, ki smo ga pred praznikom Republike sprejeli, v delovnih organizacijah nenehno ha delavskih svetih poleg ekonomskih vprašanj razpravljati tudi o potrebah in dobrinah, ki jih morata imeti delavec in delavka v kraju kjer živita. V Štorah ste sedaj na dobri poti. Ne gre samo za vse večji materialni delež in prispevek de-lavcev v železarni za hitrejše u-rejevanje problemov v kraju. Gre tudi za nujnost vse tesnejšega političnega, samoupravnega, kulturnega in športnega povezovanja. To bo dajalo nov utrip delil v železarni in življenju v kraju. Prenos nekaterih aktivnosti iz tovarne v kraj bo samo še jasneje pokazalo na življenjsko; neločljivost gospodarjenja in ustvarjanja v tovarni z delom v krajevni skupnosti. In tu je še zlasti pomembna. naloga uveljavljanja fronte vloge socialistične zveze. Drage delavke in delavci, preden vam izrečem čestitke za o-pravljeno delo in iskrene želje za prijetno in z. zadovoljstvom prepleteno praznovanje dneva republike, bi rad predlagal, da postaneta železarna Štore in krajevna skupnost vzor, v iskanja poti medsebojnega povezovanja in krepitve ustavne vloge krajevne skupnosti. Da postane železarna vzor v stabilizacijskih .naporih ,v gospodarjenju iri v razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov, da postane prostor kjer bomo najbolj naglasili vrednost kakovostnega dela, boljšega dela, višje storilnosti, z. več. znanja in še z več inventivne dejavnosti. Predvsem pa, da železarna v krajevni skupnosti postane tudi vzor v skupnem programu političnih organizacij in. samoupravnih organov, kako moramo uveljavljati bogatejše, človeško pristne, tovariške odnose med nami. To je tisto, kar bo kazalo na moč našega socializma in našega samoupravljanja. PRED PRIČETKOM NOVIH INVESTICIJ Že družbeni dogovor o pripravljanju družbenega plana 1976— 1980* in nova ustava SRS in SFRJ v členih 69 do -74 poudarja bistvene značilnosti samoupravnega planiranja, to je pravice in dolžnosti delavcev v temeljnih in drugih organizacijah, da sprejemajo in usklajujejo družbene plane. ■V letu 1975 smo na podlagi sklepov in stališč skupščine -SRS pristopili skupno s TOZD k- izdelavi ’ srednjeročnega razvojnega programa Železarne Štore za obdobje 1976—1980. V času od marca 1975 do junija 1976 so bile izdelane variante. ; V programu smo upoštevali zlasti-splošne možnosti za gospodarski razvoj, modernizacijo tehnologije,. zaokrožitev proizvodnih kapacitet in skupno -planirano proizvodnjo v okviru slovenskih železarn. Pri planiranju smo upoštevali tudi potrebe in interese trga, s katerim' smo povezani -v procesu družbene reprodukcije. V skladu z osnovnimi smernicami TOZD smo pristopili h- konkretnejši obdelavi investicijskega programa in kot prvo prijavili v evidentiranje eiektro obločno peč II. Po navodilih v Uradnem listu SFRJ 22/75 mora namreč investitor vsako nameravano investicijo evidentirali najprej pri , gospodarski zbornici in Zavodu za statistiko. Potrdilo o obveznem evidentiranju je osnova ža nadaljnji postopek, to je izdelava glavnega projekta, možnost najemanja kredita,'vlog za upravrie organe. V teku so pripravljalna dela za izdelavo devetih investicijskih programov z naslednjimi' nazivi: 1. Dopolnilna oprema v valjarni. II 2. Prestavitev jeklovleka 3. Uporaba tekočega grodlja 4. Energetika 5. Vzdrževanje 6. Transport in komunalna ureditev 7. Dopolnitev opreme v livarni I 8. Dopolnitev opreme v livarni II 9. Proizvodnja gorilnikov in Sklopov Za realizacijo navedenih programov bomo morali izdelati investicijske programe, ki naj pokažejo Umestnost, rentabilnost in sploh možnost realizacije. Ža realizacijo investicijskih programov pod št. 1., 2., 3., 7., 8., 9. so odločilne raziskave trga, ki naj dajo podatke o možnosti plasmaja izdelkov, ki so predvideni v navedenih programih. Realizacija navedenih 6-programov pa pogojuje realizacijo -investicijskih programov energetike, vzdrževanja in transporta. Investicijski programi morajo biti usklajeni z zakonom o investicijski dokumentaciji,- ki je začel veljati 17. septembra 1976. Srednjeročni 'program razvoja in investicijske izgradnje je bil sprejet v TOZD in potrdil ga je tudi delavski svet delovne organizacije. Delavski sveti tozdov bodo na enem od prihodnjih zasedanj oblikovali sklepe o pričetku izdelave in izvedbe predlaganih investicijskih programov. Za izdelave :hr:~'icijskih programov so že imenovane skupine, ki bodo pripravile tehnično tehnološke rešitve. ‘Zakon o investicijsko tehnični dokumentaciji' predvideva- kot pripravljalna dela za novo investicijo naslednje: — raziskavo trga; ekonomske analize in študije, — tehnološke raziskave in študije, — idejne gradbene rešitve, —•- geološke, geomehanske in e-kološke raziskave, - — prikaz lokacije investicije, — izdelavo okvirnega načrta financiranja. . . ; Ce bodo rezultati pripravljalni bdel pokazali, da bi bila investicija donosna, bo izdelan - podrobni investicijski elaborat, ki mora vsebovati: — opis investicij e, — analizo pogojev in ekonomskih učinkov,' r ‘i-i*' podatke o vključitvi v energetsko, surovinsko, prometno -in vodno gospodarsko osnovo, • «—vrednost naložb, način financiranja, — značilnost in vrednost ob j ek-tov in opreme, naprav in nape- •Ijav,. — opis tehnoloških postopkov in tehnologije, ^ — analizo vpliva na .okolje, ' — predlog lokacije, pilll| opis;. Socialnih vidikov investicije, — vlaganja in ukrepe za. varstvo pri delu. Investicij ski j program Oceni posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov, ki niso sodelovali pri izdelavi programa. Na podlagi te' ocene in obveznega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije ali Jugoslavije v odvisnosti od obsega investicije, se delavski svet TOZD (OZD) odloči o investicijskem programu. V primeru, da delavski svet TOZD sprejme sklep, da še investicijski program realizira,-mora sektor za novogradnje poskrbeti za izvedbo tega programa. Slovenske železarne Ljubljana. Prijaviti mora investicijo: — SOZD Slovenske- železarne Ljubljana., — Zavodu za - statistiko Slovenije, — Gospodarski . zbornici Slovesni j e, — Skupščini občine Celje. Na podlagi idejnih projektov mora sektor za novogradnje naročiti-- lokacijsko dokumentacijo pri Razvojnem centru Celje. Samo ta center je po občinski skup- - ščini Celje pooblaščen za izdelavo lokacijske dokumentacije za našo delovno organizacijo. Poleg idejnega projekta je potrebno dodati hiapno- kopijo zemljišča — zemljiško knjižni izDisek. Na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije iščemo razna* soglasja, katerih; je po številu nad 20. Do sedaj smo najtežje opravili, oziroma Sploh nismo mogli dobiti elektroenergetskih soglasij za posamezne objekte. Pridobivanje soglasij je posebno poglavje. V večini soglasij šo namreč podani pogoji, pod katerimi je možno zgraditi objekt. Izpolnitev pogojev iz posameznih Soglasij včasih zahteva velika finančna sredstva in mnogo časa za realizacijo. Po pridobitvi vseh soglasij k lokaciji izda oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Celje ali pa republiški sekretariat za urbanizem odločbo k lokaciji objekta,. Pri izdelavi glavnega projekta za" objekt, katerega nameravamo graditi, se morajo upoštevati pogoji iz posameznih soglasij. Na podlagi izdelanega glavnega projekta moramo pridobiti »prejšnje Soglasje« republiškega sanitarnega 1 inšpektorata, sekretariata za notranje zadeve, požarno varnostnega organa, potrdilo službe družbenega knjigovodstva o. zagotovljenih finančnih Sredstvih ih še druga'Soglasja kot el. energetska, krajevne skupnosti, za varstvo' o-kolja, zapisnik o zakoličenjih itd. Po prejemu tehnične dokumentacije in navedenih soglasij dobimo gradbeno dovoljenje. V gradbenem dovoljenju so našteti vsi pogoji iz soglasij 'in ; še dodatni kot: 8 dni pred pričetkom gradnje prijaviti gradnjo SO Celje, Službi družbenega knjigovodstva, plačilo zemljiškega prispevka, itd. V času gradnje je potrebno dopolnjevati tehnično dokumentacijo, upoštevati Sprememba- in pogoje iz soglasij. Pridati dovoljenja in-soglasja za uvoz opreme, razpisi in licitaci je, pridobivanj e bančnih garancij -za inozemske kredite, . zagotovitev plačil domačim dobaviteljem- opreme- (garancije, menice itd.). Po končani izgradnji opravi izvršni organ, ki je izdal: gradbeno dovoljenje, * tehnični- pregled ob- jekta. Ob priliki tehničnega pregleda Se, preveri upoštevanje pogojev iz raznih soglasij, izvedba objekta,- izvedba, zaščitnih in varnostnih ukrepov itd. Predloženi morajo biti' atesti od izvajalčev gradbenih, montažnih in inštalacijskih del, Nadalje se zahtevajo atesti opreme in vgrajenih materialov, razni zapisniki O preizkušanju hapraV in postrojenj itd. Na'podlagi ¡zapisnika o tehničnem pregledu,'podanih atestih in poizkusnem obratovanju' izda u-pravni organ uporabno dovoljenje ža objekt in postrojenje. Iz opisa je razvidno obsežno in odgovorno dolo strokovnih služb pri obdelavi in izdelavi investicijskih programov. Precejšnji del tega odpade na delavce sektorja za novogradnje. Smo torej že eno leto v obdobju novega sr edn j er očnega plana razvoja. Z izdelavo programov smo v kasnitvi prav- zaradi obsežne dokumentacije, ki je Sestavni, del vsakega -programa. * Podpisali srno samoupravni sporazum o smernicah raž-voja *in. naloga -vseh je, da čimprej- nadoknadimo zamujeno, da bi -tako- lahko- izvršili obveznosti po sporazumu in ustvarili dohodek in. sredstva, od katerih je tudi odvisna realizacija investicij skega programa za -to obdobj e. Sektor za novogradnje Proizvodnja slovenskih železarn P' 1.1 vRnovembru December je in le dva tedna prcostajata do dne, ko si bomo -zaželeli: »Srečno novo leto!« Jaz vam ga* tudi želim, boljšega in uspešnejšega od letošnjega, V Železarni Štore so že izvršili letni načrt proizvodnje jekla. Razen tega .se v novembru -ni pri- • petilo prav nič--takega, kar bi morali posebej- podčrtati.-V Železarni Ravne je obratovala -tudi druga 40-tonska eiektro peč, čeprav imajo še vedno težave zaradi pomanjkanja naročil. Poskusna proizvodnja v novi: hladni valjarni na Jesenicah še. ne daje "toliko izdelkov za prodajo,- kot je bilo predvideno v letnem gospodarskem načrtu za november, zaradi tega se je povečal tudi zaostanek -v izvrševanju plana blagovne proizvodnje.. Ob pričetku zadnjega meseca letošnjega' leta je bilo stanje naslednje: Proizvodnja surovega železa je 5;% večja, kot je'bila v enakem času lani in 2% manjša od lanskoletne. Zaostanek za načrtovano proizvodnjo je pa blizu 4 %. Blagovna proizvodnja je za 4 % manjša kot ob koncu novembra lani in zaostaja 5 % za zbirnim načrtom. Vrednost letošnjega: izvoza je Za 14 % večja od lanskoletnega izvoza mesec dni pred koncem leta, vendar je skoraj 5 % za načrtovano .vrednostjo. V novembru je znašala izvršitev načrta povprečne mesečne vrednosti' izvoza samo 74% in'zaradi tega je tudi zbirna izvršitev zdrknila iz 98 % na 95%. Y " >v. * - Realizacija je bila 3% nižja od lanske, za načrtom realizacije pa je znašal zaostanek 9 %. Proizvodnja surovega železa je bila v ¡novembru za nekaj več kot 1.200 ton nižja od oktobrske. Na Jesenicah so' imeli težave zaradi povečane vlage v vsipnih surovi-, nah, kar je bila posledica izredno slabega deževnega; Vremena. • Proizvodnja jekla se je približala povprečnemu mesečnemu načrtu in je bila tudi za okoli 2,000 ton .večja kot oktobra. Na Jcscnicah j e znašala izvršitev načrta 100%. Posebno dobro so obratovali v eiektro jeklarni, saj so izvršili 108 % mesečnega plana in imajo dobre izglede, da dosežejo tildi letni načrt proizvodnje, V ravenski-jeklarni so obratovali sicer z vsemi pečmi, ker pa -ne obratujejo neprekinjeno in :je. - bilo zaradi praznikov manj de-; -lovnih, dni, so mesečni načrt Izvršili le 90 %. V Železarni Štore so Z 120 %' izvrš itve mesečnega načrta dosegli eno boljših mesečnih' izvršitev-kr so že dosegli in presegli 'letni načrt proizvodnje . Surovega jekla. Blagovna proizvodnja je bila-v železarnah okoli 3.700 ton nižja kot v oktobru ih znaša izvršitev 95 %. Mesečni- načrt šo presegli samo v Železarni Štore, kj.er imajo ugodno možnost, da dosežejo tudi 'letni načrt. Predelovalci sp dosegli le 92% izvršitve; V »Plamenu« in »Verigi« so presegli mesečni plan in imata Obe delovni organizaciji možnost, da bosta izvršili letni načrt blagovne proizvodnje. Slabše je Stanje v TOVILU in posebno v »Žični«, kjer je bila mesečna (Nadaljevanje na 10, strani) ŠE EK DELOVNI USPEM DELA NA DOLINSKI PREGRADI »TRATNA« ZAKLJUČENA IN SVEČANO PREDANA SVOJEMU NAMENU Pred praznikom dneva republike, 29. novembrom, rojstvom naše socialistične domovine so delovni ljudje širom naše države proslavljali ta zgodovinski dogodek z novimi delovnimi zmagami. Ob tej priložnosti smo po vsej širši in ožji domovini odpirali in puščali v obratovanje številne industrijske obrate, šole, vrtce, zdravstvene ustanove in komunalne objekte. Tem delovnim zmagam smo se pridružili tudi štorski železarji, ko smo dočakali dograditev dolinske pregrade »TRATNA« oziroma akumulacijskega jezera, ki se bo odslej imenovalo »SLIVNIŠKO JEZERO«. ■ Svečana otvoritev akumulacij-skega jezera je bila v soboto, 27. novembra ob 10, uri na pregradi Tratna, ko je predsednik Krajevne skupnosti Gorica ¡pri Slivnici tov. Kakošar z uvodnim pozdravnim 'govorom spregovoril prisptr, nun gostom in občanom. Za njim je prevzel besedo direktor podjetja za urejanje voda »NIVO« iz Celja -tov. Niko Rožič; dipl. inž. V svojem izvajanju je poudaril pomen akumulacijskega jezera tako za oskrbo-industrije, predvsem Železarne Štore, z industrijsko vodo, posebej pa še za -varovanje širšega poplavnega področja od Tratne, preko Gorice pri Slivnici,- Šentjurja, do Štor. ■Tov. Rožič je v svojem govoru obširno poročal tudi o izvajanju del, predvsem pa o težavah in problemih, ki so spremljkU lsamo gradnjo pregrade in ostalih komunalnih del. Za njim. je prisotnim . spregovoril tudi direktor delovne organizacije Železarne Štore, .dipl. inž. Dušan Burnik, ki je v svojem govoru orisal pomen pregrade o-ziroma akumulacije za železarno Štore, zlasti za njen nadaljnji razvoj,, ko bo za nove agregate potrebno vedno: več industrijske vode. Končno je povzel' besedo še predsednik občinske skupščine Šentjur tov. Vinko Jagodič, ki je v Svojem izvajanju orisal, širši pomen tega za delovno in teritorialno skupnost tako važnega objekta. kot je akumulacija Tratna. Zahvalil se je vsem akterjem, ki so pripomogli, da je bil ta objekt dokončno zgrajen. Posebej, se je zahvalil Železarni Štore, podjetju NIVO Celje, Skupščini občine Celje, Področni, vodni skupnosti Savinja-Sotla ter- temeljnim vodnim skupnostim ob- čini Celje in Šentjur, ki so vse prispevale Jevšnik Peter, Hrastnik Peter, Šrimf Silvo, Povalej Ludvik; OO ZK TOZD GKSG: Rozman Anton, Bole Marko, Penič Anton; OO ZK OSS: Veršnak Ivana, Subotič Jožica, Žmahar Ivan, Zorko Rafael. Ivačič Zdravko INOVACIJSKA DEJAVNOST OBRAVNAVANE INOVACIJE RACIONALIZATORJI NA REKI Komisija za racionalizacijo je na 3. redni seji 12. novembra ,1976 obravnavala naslednje inovacijske predloge: l Predlog ing. Ferda' Halerja in Franca Kavčiča iz valjarne II št.-66/4/75 »Uvedba krožnih vodil za, valjanje profilov 0 28 — 0 34 na progi 0 550 mm« je komisija ponovno preučila in določila podkomisijo za ugotovitev predlaganega soavtorstva, 2. Tovariš Anton Zorič iz kovačnice mehanične delavnice je s predlogom št. 160/34/76 spremenil postopek izdelovanja drogov za pnevmatska kladiva. Komisija je predlog sprejela in odredila, da se avtorju izplačajo tri odškodnine, ki se določijo po 26. členu Samoupravnega sporazuma pod 2b. Prva odškodnina se določi na podlagi’prihranka 157.177,80 din. 3. Predlog tov. Josipa , Cagalja iz jeklarne II št. 161/35/76 »Sprememba napajanja Števca za avtomatsko rezanje gredic na konti napravi« je komisija sprejela in odločila, da pripadajo predlagatelju tri odškodnine, ki se izračunajo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2b. Predlagatelj naj predloži izračun prihranka. ker je izboljšava v uporabi več kot eno. leto. 4. Predlog tov. Vladimirja Oblaka iz priprave vzdrževanja št. 162/36/76 »Trn za notranje brušenje« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina. 5. Predlog tov. Jožeta Zehča iz jeklarne I št. 176/50/76 »Odprava okvar na primežu« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača predlagatelju enkratna pavšalna odškodnina. 6. Predlog tov. Ivana Pišeka iz elektro obrata št. 163/37/76 »Izboljšanje osvetlitve bunkerja raz-bijalnice« je komisija sprejela. Predlagatelju se izplača enkratna pavšalna odškodnina. 7. Predlog tov. Bojana Grajžla iz elektro obrata št. 180/54/76 »Zamenjava pokrovov jakotočnega voda« je komisija preučila in odobrila predlagano poizkusno izvedbo. Odškodnina bo določena po prvem letu poskusne uporabe. 8. Komisija je obravnavala poročilo o doseženih rezultatih na področju inventivne dejavnosti in predlagala, da še zbrani podatki objavijo v »Štorskem Železarju«. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore, ki uspešno deluje od decembra 1975. leta, dosledno izpolnjuje svoj delovni program. Med drugim skrbi tudi za izobraževanje in medsebojno povezovanje članov. V okviru teh prizadevanj je bila organizirana v soboto, 20. novembra letos ekskurzija z ogledom inovacijske razstave na Reki. V dokaj slabem vremenu, ki pa ni veliko vplivalo na splošno razpoloženje, si je 36 inovatorjev, med katerimi je bilo tudi nekaj vseh drugih problemov inventivne dejavnosti. Vabilo, da se udeležimo skupnega pogovora o inovacijski problematiki, nismo mogli sprejeti zaradi ostalega programa skupine. Ostali del dneva smo preživeli turistično, z namenom, da se čim-bolje spoznamo, pogovorimo in nazadnje tudi razvedrimo vsaj za nekaj ur izven pritiskov vsakodnevnih obveznosti. Zadovoljstvo udeležencev ekskurzije, ki jo je spretno organiziral, kot že večkrat doslej, tovariš Franci Trafela, dokazuje, INOVACIJE NA RAZSTAVAH p Poročali smo že, da je bila v času od 1,1. do 21. novembra 1976 na Reki inovacijska razstava RAST YU 1976, ki se uveljavlja kot največja redna letna manife-festacija dosežkov na področju inventivne dejavnosti v Jugoslaviji. Na letošnji razstavi je prvič sodelovala tudi Železarna Štore. Dosežene uspehe smo vsaj delno prikazali is sedmimi razstavljenimi eksponati, večjim številom fotografij in tekstualno ter dia-gramsko ponazoritvijo števila inovacijskih predlogov in ustvarjene gospodarske koristi. Na raški razstavi smo prikazali naslednje eksponate: — Zupanc Stanko in Hrastnik Ivan: drsni obroči za' asihronske elektromotor j e, — Platovšek Franc: naprava za notranje ozobljenje, — Zakonjšek’ Niko, dipl. inž;-,, dr. Bogdan Sicheril, dipl. inž. in Logar- Viktor, dipl. inž.: gorilnik QX PBZ, — Renčelj Vlado in Zupanc Stanko: Luknjač za izolacijske plošče, — Tomažin Dominik: snemalec za izvlačenje jekla, — Zupanc Stanko in Renčelj Vlado: kabelski vozički s kolesci iz nodularne litine, |— Zupanc Stanko: varne svetilke. Celotno gradivo je zbral s pomočjo prizadevnih inovatorjev za to zadolženi team DIATI, tehnično pa ga je pripravil reklamni a-telje komercialnega sektorja. Dosežen uspeh je vsekakor rezultat velike pripravljenosti za sodelovanje vseh angažiranih inovatorjev, članov DIATI. in drugih, pri čemer je treba posebej poudariti pomembnost prispevka reklamnega oddelka. čeprav smo v duhu stabilizacijskih ukrepov naročili na Reki le 5 m2 tlorisne površine in prav toliko površine ob steni, smo lahko zadovoljni, ker smo prvič predstavili širši javnosti uspešnost naše organizacij e združenega dela tudi ha področju inventivne dejavnosti. Posebno veseli smo zato, ker je ena izmed naših inovacij dobila visoko priznanje, ki ga podeljuje organizator razstave. To priznanje — srebrna plaketa — je bilo podeljeno tovarišu Platovšku, delovodji iz mehanične delavnice, za izdelano napravo za notranje ozobljenje na univerzalnem rezkalnem stroju.. V novembru je bil še en pomemben prikaz domače ustvarjalnosti v Celju — v dvorani pod Golovcem, je bila med 20. in 25. razstava tehniške ustvarjalnosti in inovacijske dejavnosti. Tudi na tej razstavi smo predstavili našo inovacijsko dejavnost z desetimi .eksponati in večjim številom fotografij realiziranih predlogov. Ker se je razstava v Celju delno časovno prekrivala z reško, smo nekatere' razstavne primerke izdelali v dvojniku, nekatere na Reki razstavljene pa smo nadomestili z novimi. Kljub temu, da je na razstavi prikazan le idel doseženega v železarni na področju inventivne dejavnosti, je bil naš prispevek pozitivno ocenjen kot celota. Škoda je le, da je namenil organizator razstave Slovenskim železarnam razstavni prostor visoko pod streho dvorane, do koder so v prvih dneh razstave prispeli le redki, predvsem zaradi slabih označb prehodov. No, bodi kakorkoli. Sodelovali smo po naših najboljših močeh. Razstavljeni obroči tovarišev Zupanc Stanka in Hrastnik Ivana iz elektro obrata pa so bili nagrajeni z diplomo. Vsem nagrajenim inovatorjem iskreho čestitamo, ostale pa vabimo, da začnejo kmalu razmišljati, o prispevkih za prihodnje leto. G J domačih gostov, z zanimanjem ogledalo razstaVo. Udeležence je med drugim močno zanimal tudi naš prispevek. Po ogledu, ki so ga spremljali burni strokovni komentarji, se je manjša skupina pogovarjala s predstavniki organizatorja razstave. Le-ti so izrazili zadovoljstvo, ker že sodelujemo in željo po tesnejšem povezovanju, vendar ne samo ob razstavah, marveč tudi pri reševanju da šo koristne take oblike spoznavanja problemov inventivne dejavnosti in njenih dosežkov. Služijo lahko kot neposredni. vir pobud za nove rešitve, nudijo pa tudi pregled raznolikosti ter nivoja inventivne dejavnosti v širšem merilu. Ker verjamemo navdušenju udeležencev, smo prepričani, da si bo ogledalo razstavo prihodnje leto še več'članov kolektiva. SEMINAR ZA ORGANIZATORJE MID V času letošnje republiške razstave. tehniške ustvarjalnosti' in inovacijske dejavnosti je bil v prostorih dvorane pod Golovcem dvodnevni seminar za organizatorje množične inventivne dejavnosti {MID). Seminar je bil eden med sedmimi, ki sta jih organizirala republiški sindikat in republiška zveza društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v novembru in decembru po regijah vse Slovenije-. Celjskega seminarja v dneh 24. in 25. novembra 'še je udeležilo več kot šestdeset članov raznih kolektivov. Med temi šo bili tudi štirje iz naše delovne, organizacije. Udeleženci seminarja so razpravljali o problematiki inovacijske in inventivne dejavnosti po naslednjih predavanjih: . — vloga sindikata in drugih sil za razvoj inventivne dejavnosti; ;—znanstveno-tehnološka revolucija v svetu in pri nas; — finančna in tehnična obdelava ter vrednotenje dosežkov inventivne dejavnosti; — osnutek zakona o združenem delu in inventivna dejavnost ter družbeni dogovor a. inovacijah; — organizacija množične inventivne dejavnosti v delovnih organizacijah/oziroma v združenem delu; pgj| služba industrijske lastnine; ■— pravna zaščita avtorjev inovacij. V zadnjih dveh letih je vsekakor veliko storjenega z namenom, da se razvijejo vse oblike inovacijske dejavnosti. Doseženi rezultati potrjujejo pravilnost začrtane poti na tem področju in vzpodbujajo k uvajanju novih metod ter ' postopkov, ki bodo /dali še boljše rezultate. Dosegli smo, med drugim, ustrezno družbeno klimo;, široko družbeho priznavanje inovaoijske dejavnosti in uzakonili obveznost izvajanja inovacijske dejavnosti v interesu narodnega gospodarstva. Celo velik del ; gospodarske stabilizacije smo naslonili na izumitelje in ra-cionalizatorje. Ker je tako in ker je tako tudi prav, potem sodelujmo v neizogibni in vedno prisotni -¿tehnološki revoluciji tudi s prizadevanjem, da vtkemo inventivno dejavnost .v naš celoten proizvodni proces. Izhodišča za to so gotovo v zakonu o združenem delu, družbenem dogovoru o inovacijah, sindikalni listi in ne nazadnje v našem samoupravnem sporazumu o izumih in tehničnih izboljšavah. i V PRIMERU POŽARA iHL IN NEVARNOSTI : *pi TELEFON 302 BESEDA MLADIH Mladinska politična šola Golovec 1976 V dneh 2., 3. in 12. ter 13. novembra jj e v hali pod Golovcem potekala ¡mladinska politična šola 76. Šole se je udeležilo 125 delegatov iz 00 ZSMS ter občinskih organov iz občine in regije. V Železarni Štore smo omogočili 15 mladincem obiskovanje ite šole po že Vnaprej določenem kriteriju. Cilji šole so bili jasno opredeljeni v njenem programu dela. Na izredni seji predsedstva koordinacijske konference ZSMS Železarne štore smo se dogovorili, da zaključke šole izdamo v našem' glasilu in na ta, način obvestimo vse mlade v naši delovni, organizaciji, o čem so v mladin- -ski politični šoli razpravljali in ■kakšne ¡sklepe so sprejeli. Zaključki šole: 1. Udeleženci politične šole se zavezujemo, da bomo v 00 ZSMS poročali o delu in 'zaključkih politične šole. 2. 00 ZSMS, ki še niso imele volilno konferenco, morajo to storiti do 10. 12. 1976. 3. 00 ZSMS si morajo urediti kadrovsko evidenco članov ZSMS ter voditi, permanentno (nepretrgano) akcijo za sprejemanje novih članov. 4. Člani ZSMS se morajo seznaniti z volilnim sistemom v Jugoslaviji, da se bomo lahko enakovredno vključili v priprave na volitve v letu 1978. 5. 00 ZSMS naj evidentirajo svoje delegate, ki so se aktivno vključili v delo ZSMS, za delo v organih Občinske konference ZSMS Celje. Kadrovske potrebe so za naslednje komisije:: — idejno-politično delo;' center za obveščanje in pro- pagando; — za prireditve in akcije (orga-nizacijsko-tehnično delo); — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; : — mednarodne odnose in bratsko sodelovanje; — komisija za socialno skrbstvo (nova komisija): a) 2 delegata za delo rta področju mladinskega prestopništva (KS Center, KS Podgrad), b) 1 delegata za delo na področju invalidov (Železarna Štore), c) 1 delegata iz posebne šole (učiteljica iz Zavoda I. Uiranjek); č) 1 delegata za področje prestopništva, kraje iz DO trgovina, d) 1 delegata iz osnovnih šol; več delegatov za delo v komisijah pri področnih konferencah: mladi delavci, rnladi v izobraževanju, mladi v . krajevni skupnosti; . — za delo v KO za družbene organizacije in društva (DO-D) iz naslednjih DO-D: a) taborniki, b) klub OZN, c) glasbena mladina, č) delegat iz DO, K$ ali šole,. ki ni član društva, pa ima smisel za delo na lem področju; — vse osnovne šole naj eviden- tirajo delegate za vse navedene komisije; . — osnovna organizacija, ZSMS na Postaji- milice naj evidentira delegate za delo na področjih: ljudska obramba in družbena samozaščita, idejno-politično delo, za člana predsedstva. 6. Osnovne organizacije ZSMS se naj aktivno vključijo v realizacijo skupnega programa družbenopolitičnih organizacij v Celju, še posebej ob nalogah, katerih ¡nosilec izvedbe je ZSMS: — samoupravni položaj učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu; ; samoupravna organiziranost mladih kmečkih proizvajalcev; — reševanje problematike: organiziranja mladih kmečkih proizvajalcev; — reševanje problematike prostega časa mladih v Celju; organiziranje mladinskih delovnih akcij; — delovanje celjskih študentov; — vključevanje internacibnaJi-stične vzgoje v vzgoj no-izobraže-valni ¡sistem. 7. Na podlagi zakona o združenem delu je potrebno izvesti v vseh delovnih organizacijah analize j razmer (družbenoekonomskih, samoupravnih, organizacijskih in družbenopolitičnih). Kjer tega še niso storili, naj bodo 00 ZSMS pobudniki, da še ta naloga izvede. Rok je 30. november (OSS ČOlje). 8. 00 ZSMS naj posvetijo posebno pozornost Ob dnevu republike 29, novembru in 35-let-nici JLA (22. december) — proslave, krasitve... . 9. V kratkem bo izšel razpis za Našo besedo 77. 00 ZSMS naj se takoj vključijo v pripravo izvedbe te kulturne manifestacije,; 10. Osnovne organizacije ZSMS se naj . vključijo v razpravo o sindikalni listi za leto 1977. II 00 ZSMS se naj zavzemajo Za pospešitve ustanavljanja aktivov mladih komunistov v DO, KS in šolah. 12. Zaključki tribune o družbenem standardu v Celju: a) Člani ZSMS v Celju se zavezujemo, da je v tem obdobju naša prva politična akcija vključevanje v priprave za izvedbo samoprispevka. Na vseh sestankih osnovnih organizacij, predsedstev ter drugih oblikah, kjer smo člani ZSMS vključeni, bomo spregovorili o pomembnosti izvedbe samoprispevka. b) Predsedniki 00 ZSMS v TOZD in KS morajo biti; obvezno člani štabov za pripravo izvedbe samoprispevka. c) člani ZSMS v KS naj obiskujejo občane po domovih (izdelati razrez zadolžitev), kjer naj spregovore o pomembnosti samoprispevka, beležijo 'vprašanja oz. dileme - ter jih poskušajo sami razrešiti oz. ¡posredujejo vodjem štabov. Razrez je potrebno izdelati do 30. novembra ter ga posredovati predsednikom krajevne konference SZDL ter še z njimi dogovoriti o poteku te akcije. Poročila o teh dogovorih posredovati na OK ZSMS Celje., d) Razredne skupnosti v vseh osnovnih in srednjih šolah mora j o, posvetiti najmanj eno mladinsko 'uro vprašanju /samoprispevka.' Rok: 15. december (po- ročilo Oddati na OK ZSMS Celje. Zadolženi: predsedniki 00 ZSMS v osnovnih in ¡srednjih šolah. / e) Predstavnikom samoupravnih interesnih skupnosti za telesno kulturo, 'Socialno. Skrbstvo in zdravstvo je potrebno izreči kritiko na občinskem štabu za izvedbo samoprispevka, ker se niso Dne 10. 12. 1976 je predsedstvo krajevne konference ZSMS Žš imelo 3. redno sejo, na kateri je razpravljalo o naslednjih točkah dnevnega reda: L članarina ZSMS, 2. aktivi mladih komunistov v Železarni Štore, V 00 ZSMS TOZD livarne ter 00 ZSMS TOZD Gradberio-komu-halno,stanovanjsko gospodarstvo in Družbena prehrana in gostinstvo v preteklem obdobju ni bilo mogoče zaslediti nikakršnega delovanja. V vseh drugih 00 ZSMS so seje predsedstva bile ali ¡bodo do konča tekočega leta. Preveriti je treba, ali je mož- 1. seja, 8. decembra 1976 1. Za predsednika, odbora samoupravne delavske kontrole je bil izvoljen Leskovšek Vinko iz valjarne I, za njegovega namestnika pa Majer Tomo iz MO. 2. člani odbora so še strinjali, da vsak član odbora prejme pravilnik o ;samoupravni delavski kontroli, z ostalimi akti pa bi se postopno seznanjali na 'Sejah. odzvali vabilu za udeležbo na tribuni o družbenem standardu. Za mladino železarne štore so posebej Zanimivi naslednji sklepi: 5, 6, 7, 9, 1Q, 12. O zaključkih politične šole se bomo še posebej pogovarjali na sejah predsedstev 00 ZSMS. Irena Ožek Prav bi bilo, da bi za člane odbora orgamzif ali tudi seminarje. 3. Odbor naroča oddelku za Samoupravno in informativno dejavnost, da za vsako obravnavano vprašanje . priskrbi. pojasnila, v. katerih samoupravnih aktih je to vprašanje opredeljeno. 4. Odbor se bo ponovno sestal v roku 14 ¡dni oziroma iko bo gra-' divo .pripravljeno. Nujno je namreč Obravnavati problem ogrevanja v MO. NAŠI ODLIKOVANCI Pred praznikom republike so prejeli odlikovanja tudi plani naše delovne organizacije in sicer so bili z ukazom predsednika republike odlikovani: z redom dela z zlatim vencem — Peter GRDINA, z redom republike z bronastim vencem Ferdo HALER in Ivan ŽMAHER, z redom zaslug za narod s Srebrno zvezdo Ivan ŠTEFANČIČ, - z redom dela s srebrnim vencem: Olga ČUVAN, Stane GAJSER, Jože KRIŽAN, Franc LEGVART, Franc OCVIRK, Marjan RAMŠAK, Vlado RENČELJ, Franc SOVIČ. Vinko ŠELIGA, Franc UŽMAH, Borko VREČKO, Ignac ZAGORIČNIK, Roman ZAPUSEK, Anton ZIBRET in Frido GRADIŠNIK. Z medaljo zaslug za narod: Marica MERNIK, Ivan PIšEK, Aleksander SKALE, Leopold ŠKORJANC in Janez TAJNIKAR. Z medaljo dela: Jože FLORJANČIČ, Ivan JUDEŽ, Albin KLANJŠEK. Franc KOŠTOMAJ, Vinko LESKOŠEK, Anton MACKOŠEK, Filip SREBOT in Ljudmila ZUPANC. Čestitamo! STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ZELE-, ŽARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno —.Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Sta-■ ne ing,, Umnik Mitja,, iur, Uršič Rudi, Zmaliar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič, Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št., 421-1/72 z dne 20. 2. 1974); -šlfirisk: AERO Celje Ig TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. ‘ IZ DELA KOORDINACIJSKE KONFERENCE ZSMS ŽELEZARNE ŠTORE IZ DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS ŽELEZARNE ŠTORE Delo samoupravnih organov ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE 3. kadrovska problematika, | 4. delo komisij pri predsedstvu, 5. priprave na II. koordinacijsko konferenco ZSMS Železarne Štore, 6. prijateljski stiki z delovno organizacijo TAM Maribor. no realizirati iniciativo ¡predsedstva 00 ZSMS TOZD 114, panoge o. možnosti Silvestrovanj a mla--dine žš in mladine DO »Lisca« Sevnica v Štorah. V 00 ZSMS se mora polna pozornost posvetiti pripravam na referendum. Pri tej akciji je treba pomoč poiskati pri predsedstvih Osnovne organizacije sindikata v TOZD in OSS. Ožek Irena Bloudkova plaketa naši železarni Žirija telesnokulturne skupnosti SR Slovenije za podeljevanje Bloudkovih priznanj je na seji, dne 9. novembra 1976 sklenila, da podeli Železarni Štore BLOUDKOVO PLAKETO za množično vključevanje delavcev v vsakodnevno rekreacijo in oddih. Iz občasnih rekreacijskih akcij v letu 1960, ko se je v delovni organizaciji formirala poklicna strokovna služba za rekreacijo, je zrasla vrsta organizatorjev športne rekreacije, ki danes skrbijo za dnevno, tedensko in letno rekreacijo zaposlenih v vseh obratih in oddelkih tega velikega kolektiva. Z izgradnjo športnega parka na Lipi, za katerega so člani kolektiva in občani Štor opravili nad 71.000 prostovoljnih ur, so Štore dobile sodoben športni park, ki nudi možnost za številne rekreacijske in športne dejavnosti. Priznanje je na posebni svečanosti v Ljubljani v imenu železarne sprejel predsednik konference Sindikata tovariš Gradišnik Frido. REKREACIJA IN ŠPORT V ŽELEZARNI ŠTORE Da sta rekreacija in šport pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju in delu štorskega železarja so se v Štorah zavedali že zelo zgodaj. Zavedali so se tudi, da ta dejavnost ne more biti delokrog le peščice športnih entuziastov, ampak mora imeti širše družbeno obeležje. Zato ni slučajno; da so lahko danes ponosni na številne športnike, športne objekte, predvsem pa na množičnost v športnb-rekreativni dejavnosti. ysa ta rekreacijska aktivnost pa je ¡bila omogočena šele z izgradnjo športnih objektov. Začetek gradnje športnega parka na Lipi šega v ¡leto . 1959, ko so v veliki in masovni prostovoljni delovni akciji pričeli graditi najprej nogometno igrišče, nato pa še ostale športne objekte. V delovni akciji, katero je vodil širši politični štab, so sodelovali vsi člani kolektiva železarne in veliko število prebivalcev Štor. Opravljenih je bilo prek 71.000 prostovoljnih delovnih ur ter vložena velika finančna sredstva, katera je zagotovil -delovni kolektiv. »Stadion železarjev« na Lipi je bil (dograjen leta 1962 ter se je od takrat naprej razvijal v sodoben športni park, ki nudi možnosti za vrsto športnih in rekreativnih ' dejavnosti. Celokupna površina vseh športnih objektov znaša danes 15.294 mV Še posebno ugodno, tako za redno vadbo kot za prirejanje kvalitetnih športnih prireditev je dejstvo, da se razen strelišča za MK puško in pokritega strelišča vsi objekti nahajajo v sami sredini delavskega naselja na Lipi v strnjenem kompleksu. V okviru celotnega športnega parka na Lipi so danes naslednji objekti: — nogometno igrišče: z zeleno površino; — atletska steza (4 steze) ž napravami in površinami za tehnične atletske discipline; r‘. — tristezno avtomatsko kegljišče; ' i — opremljena telovadnica velikosti 23 11 m; — igrišče za rokomet z asfaltno površino, razsvetljeno; BS8 igrišče za košarko z asfaltno površino, razsvetljeno; • £ . — igrišče za odbojko s peščeno : površino; V — TRIM steza; — dvostezno igrišče za balinanje; — dvorana za namizni tenis; ^ — stavbo na stadionu s klubsko sobo, sejno sobo, kopalnico, sanitarijami, garderobo in drugimi pomožnimi prostori. Za redno vzdrževanje vseh teh Objektov skrbi Železarna Štore. Začetek organizirane in usmerjene rekreacije v železarni lahko štejemo leto 1960, ko se je v delovni organizaciji formirala poklicna rekreacijska služba, ki je bila ena prvih v Sloveniji. Ta ukrep se je nedvomno mnogokrat obrestoval: rezultati, katere beležijo danes so najboljše potrdilo pravilne usmerjenosti politike na rekreacij sko-športnem področju. V začetku :so bile občasne akcije, danes pa organizirana letno tedenska in dnevna rekreacija. -Razpredena je mreža organizatorjev rekreacije v celotnem kolektivu v vseh TOZD in v vseh obratih in oddelkih. Vsa rekreacijska in športna dejavnost se odvija po vsakoletnih programih, katere sprejmejo člani kolektiva. Obravnavajo jih tudi organi upravljanja, ki za te programe zagotovijo sredstva. Programi so vsebinsko sestavljeni tako, da upoštevajo vse starostne kategorije ter oba spola. Celotna rekreacijska in športna dejavnost se odraža v več oblikah. Kratek pregled pokaže množičnost in pa pestrost celovite dejavnosti. V okviru ¡športne rekreacije so veliko množičnost dosegli v med-obratnih tekmovanjih: v 13 športnih panogah je tekmovalo v preteklem letu 963 udeležencev — članov kolektiva, kar je skoraj tretjina celotnega kolektiva. Vsa leta so športniki — člani kolektiva sodelovali na sindikalnih športnih igrah, ki so se sedaj preimenovale v TRIM igre. Tako so v preteklem leltu v skupini industrije tako'pri moških .kot pri ženskah prejeli »nagrado sodelovanja« s .tem, ko so dosegli prvo mesto. Samo na finalnih tekmovanjih je v okviru teh iger sodelovalo 8 ekip s skupno 72 udeleženci. V okvir rekreativnega športa spada tudi 'vsakoletno športno srečanje, ¡slovenskih; železarn. Odvijajo se V 9 panogah in v različnih krajih; železarna Štore je Sodelovala na vseh srečanjih do sedaj. V preteklem letu pa je bila organizator športnih iger v odbojki in kegljanju. Prejšnja leta so sodelovali tudi na vseh zimskih športnih srečanjih, ki' pa so preteklo leto zaradi pomanjkanja snega odpadla. Redno se v 10 oddelkih , s povprečno 160 udeleženci odvija pod strokovnim vodstvom . vadba športno-rekreacijskih skupin in to splošna vadba, odbojka, namizni tenis in kegljanje. Veliko zanimanje kažejo člani kolektiva za organizirane TRIM dneve; tako lahko vedno z veseljem ugotavljamo veliko udeležbo na kolesarjenju, pri hoji, teku in plavanju. Ena najbolj množičnih oblik rekreacije — izlathištvo je organizirano in vsebinsko usmerjeno. Najbolj množični so tako imenovani obratni izleti, ki so vsako leto. Samo v preteklem letu jih je bilo 31 s skupno 1.240 udeleženci. Udeležujejo se tudi večjih kolektivnih izletov, organiziranih v okviru slovenskih železarn kot npr. vsakoletnega pohoda železarjev na Triglav (letos-je bil že sedmi pohod), na Peco in na Golte. V preteklem letu se je teh' in drugih takšnih izletov ‘udele-i žilo prek '200 udeležencev. Posebno skrb v železarni posvečajo tudi zimskemu športu. Tako je bila s sredstvi železarne in s prostovoljnim delom zgrajena krajša smučarska vlečnica. Vsako leto so na Svetini organizirani smučarski tečaji tako za odrasle kot za mladino. Do sedaj je skozi te ¡tečaje šlo več kot 1.500 udeležencev. Železarna ima dva počitniška domova: enega na Svetini nad Štorami, kjer člani kolektiva tudi preživljajo ¡svoj letni dopust, vendar v manjši meri. Ta planinska postojanka služi bolj družinskemu izletništvu za konec tedna. Organizirani pa so tudi pohodi na 'Svetino v__ okviru TRIM dne-vov. Letni oddih pa preživi večje število članov kolektiva in njihovih svojcev v počitniškem domu na Rabu, kjer jih je lani ieto-valo 491. Za vse, ki letujejo na Rabu, je že več let organizirana rekreacija. Zelo uspela je akcija »Naučimo se plavati«, v okviru katere se je lani naučilo plavati 70 otrok in kar 58 odraslih. Organiziranih je bilo tudi 36 športnih prireditev ter 24 izjetov. Vsa ta razvejana in množična dejavnost na področju rekreacije se odraža tudi v delu ostalih društev v Štorah, predvsem »TVD Partizana« v njegovih številnih sekcijah v aktivnosti strelske družine, gasilskega društva, ribiškega društva, lovcev, društva LT. Pred organizatorji rekreacije v železarni pa ,so še nadaljnje naloge, tako obnovitev objektov in rekvizitov za vodne športe na Rabu ter izgradnja rekreacijskega področja ob bodočem umetnem jezeru za pregrado Tratna, kjer je že dograjen ribiški dom, v katerega je vloženo prek 11.000 ur prostovoljnega ¡dela. To je le bežen oris prizadevanj in rezultatov na področju rekreacije in športa v Železarni Štore., V tem Skopem pregledu ni mogoče z besedami opisati požrtvovalnosti, truda, razumevanja in volje posameznikov, tako športnih delavcev, družbenopolitičnih deilavcev kakor tudi strokovnjakov, predvsem pa celotnega kolektiva štor skih železarjev, za razvoj in napredek .športa in rekreacije. t t ♦ t « ♦ t ♦ ♦ t ♦ t t t i l t NAJBOLJŠE EKIPE V 1976 Medobratna tekmovanja so bila skozi vse leto. V njih je sodelovalo veliko število članov našega kolektiva. Ob zaključku leta je prav, da pogledamo, katere ekipe so dosegle najboljše rezulate: o posameznih panogah so se ekipe iz posameznih ali združenih obratov razvrstile takole: Smučanje: Šab: Odbojka: Kegljanje (50 lučajev): Vlečenje vrvi: Mali nogomet: Balinanje: Plavanje Rokomet: Atletika: Košarka: Namizni tenis: Kegljanje (borbene p.): . . Streljanje (zračna puška): Streljanje (MK puška): i Ribolov: uslužbenci uslužbenci livarne uslužbenci uslužbenci valjarna II livarna elektro-energetski elektro-energetski elektro-energetski elektro-energetski livarne uslužbenci elektro-energetski livarne valjarna II Ena od skupin pri rekreacijski vadbi NAŠI SODELAVCI DOBRO Sl ZAPOMNIM TISTO, KAR Ml JE V ŽIVLJENJU POTREBNO Da, to je naš Franček. Kdo ga ne pozna, kdo talko j ne pozna njegov mehki, a vendar čisti razločni bariton, ko ti po telefonu zapoje tisti vsakdanji »govorite prosim«!. »Doma sem iz Vitanja pri Celju, pod Paškim Kozjakom. Tu sem petinštiridesetega prijokal na svet. Imeli smo malo kmetijo, hribovsko, ki je nam dajala tisti dobri kmečki kruh, ki se' ga nikakor ne moreš ubraniti, ko ti. ga ponudijo žuljave roke kmečke matere. Vsi moji naj bližji še živel Oče, mati, brat in štiri/sestre.« Franček Mohorič je pri nas od leta enainšestdesetaga. Petnajst let delovne dobe v našem podjetju za pultom pred leti moderne telefonske centrale, ki pa še danes kljub hudi preobremenjenosti dobro služi nam porabnikom pri vsakdanjem’ obveznem, pa tudi mnogokrat nepotrebnem govoričenju po telefonu. Franček, saj ga vsi poznamo kot Frančka, je v svojih nežnih otroških letih bil zdrav in živahen fantič. Tak, ki vidi vse lepo, vse v rožicah, ki vidi zlato mamo in svoje ljube. Kruta usoda mu je v četrtem letu starosti zaradi bolezni odvzela vid. Vidi le delno, na eno Oko; medicinsko 1 % To ni nič, premišljujem v mislih s Frančkom, on pa mi odločno pravi: »Meni pa veliko .pomeni!« Rad mu verjamem. Biti'preprost, biti prijazen kljub nesreči, se pravi, biti moraš trden, imeti voljo do vsakdanjika, do vseh težav,‘imeti moraš neomahljivo, trdno 'Voljo do življenja. In to voljo naš Franček ima. Priznaj- mo si, mi, ki vsak dan gledamo ta lepi pa tudi pregrešni svet-, pa smo pomehkuženi, rajnka mati: mi je dejala »scartani smo!« »Odvisno je, kako si v življenju naštelan,« mi modruje Franček,. »petnajst let za pultom, petnajst ¡let pretikanja, pomničenja in venomer obveznega' prijaznega odgovarjanja mi je le pustilo sledove. Moram imeti pomoč za nadomestilo v času malice, bolezni ali dopusta.« Vsekakor je dovolj razvidno, da so merodajni pozabili na take službe. Hočejo hitre, elastične preklope pogovorov, pozabili pa so tisto; kar -je najbolj pereče. Ali smo-dovolj tehtno precenili odgovornost š takšnega delovnega mesta,¡ali smo res naredili vse,-da bi invalidom nudili tisto, ne kot miloščino,: vendar kot pošteno plačilo, nagrado za pošteno o-pravljeno delo. Človeku se nehote vsiljuje: občutek, da je naš Mohorič privezan za pultom telefonske-centrale za preljubi deseti rang. Rad mu verjamem. Franček je valanjen- v društvo- slepih v Celju, kjer aktivno dela. Deset sle-1 pih je prehodilo naporno pot slovenske transverzale. Pa se vprašamo, kaj pa mi? Bill je šahovski prvak v društvu slepih celjskega bazena, sodeloval, je na več turnirjih. Miselna, plemenita igra. Sodeluje v pevskem zboru, nastopili so že tudi izven domovine, v Trstu, Z ženo, zaposlena je v celjski »Klimi«¡.imata dve punčki, ena se' približuje, petemu letu, mlajša-tretjemu. Otroka mu veliko po- : menita, sta mu v veselje, oporo in ponps.,. ... Franček ije obiskoval posebno šplo na Zavodu za slepe v Ljubljani. Tam je tudi uspešno opravil tečaj, za telefonista. V prostem času rad »čita«; Braillevo pisavo obvlada, vendar ta, v današnjem ritmu. ¡tehnične novitete ni toliko več aktualna. Ima vrsto magnetofonskih. trakov, ki jih dobiva v fonoteki, .republiške zveze slepih v Ljubljani. To rad posluša, z zanimanjem se izobražuje, žena mu je krepka pomoč, pravimo, desna roka. Čita mu dnevne novice, knjige. Tudi TV poročila ali pa radijska Franček ne zamudi. Je zdrav, krepak, naseden možak, močnih kuštravih las, .ki mu jih skorajda zavidam. Zdravje mu dobro služi. Povrnitev vida? Da, to je želja. Bil je že marsikje, pa so ga skušali zdraviti, na tisto oko, ki še, da en odstotek, tisti ljubi en odstotek vidljivosti. Vendar Franček koleba. Sicer ima prav. Kaj pa, če ne bo Šlo tako kot je treba? Medicina s svojo sodobno znanostjo strmo napreduje, presenečenja na tem področju so danes nekaj povsem razumljivega. Pa se zopet .povrnimo, da ima Franček prav. Franček gre rad domov, med svoje, pod Paški Kozjak, v stare priljubljene Vitanje. Tu se dobe, sprostijo, ¡pogovorijo in poveseli-: jo. k Nekaj dni nas še loči j; ko bo staro zamenjalo novo, mlado leto. Naj bo nas: vseh želja, da bi Franček z upanjem -v prihodnost. veselo, ponosno -in z zdravjem pričakal novo sedeminsedemdeseto letd in ga v krogu svojih bližnjih srečno praznoval. KOLIKO »TON« PAPIRJA, GRADIVA, DOBIMO V PROUČITEV, SEZNANITEV Nič kaj prijetno vreme. Plan-kova je,, bila pri ¡vsakdanjem delu v svoji pisarni, bolje delavnici. Vrsta strojev,in kemikalij za naš ,, interni tisk, obvestila in Informator pričajo, o, resnosti njej zaupane naloge. Skozi odprto okno je negostoljubno vdiral svež, oster, že pravi, zimski hlad. Rezka me je, kot jo poznamo, pričakala s.. širdkim, toplim in veselim nasmehom. »Dela" imam' dovolj: Obvladati moram nekaj, načinov tiska, ki je potreben za naš današnji admini-. strativni sistem. Sicer pa, zakaj ravno mene, zakaj ravno jaz naj bi bila v .Železarju?« .. Skoraj me je s svojo prijetno • govorico in tudi odločnostjo zbe--gala: No, pa sva se le »Ujela« na istem kanalu in začela pomenek. Rezka Blank - je. v železarni že triindvajset let. Takšen staž, posebno žene, redki dosežejo v naši delovni organizaciji. Biti moraš idealist, zvest, in ponosen na prehojeno pot, pot triindvajset let. Rezka je bila' v samem začetku čistilka, potem je. »presedlala«: na naporno kurirsko službo, vmes pa se je priučila za 'telefonistko v telefonski centrali,-danes pa o-pravlija delo razmnoževalke v tajništvu organov upravljanja. »Doma sem iz Tomaža pri Ormožu. Sem iz kmečke družine. Očetu in materi so ise rodile tri hčerke. Jaz sem bila prva. Oče je doma na kmetiji, mati je umrla.« »Dobro se, kot otrok spominjam prihoda Nemcev v Ormož in domačo vas Tomaž. Hodila sem v nemško šolo. V vasi smo imeli , vrsto, ku lturbundovcev in veliko izdajalcev. Rajnka mati, bila je štirinajst let bolanain ne-pokretna, je dajala partizanom hrano. Še danes se spominjam, kako sta dva, včasih pa eden partizan prihajala pod noč po hrano. Vendar je drugi, bil je Spremljevalec, izdajal. Partizani so ga zalotili, na.ibegu k Nemcem'je bil ustreljen. Pri njem so našli spisek vaščanov, med njimi smo bili tudi mi, ki bi.jih naj Nemci odpeljali v taborišča: ali pa likvidi-. rali.« i Rezka je imela razburkano mla-. došt. Po osvoboditvi' doma ni bi-: lo dovolj kruha, šla je v svet. In tako ;je pristala v Štorah, si služila vsakdanji kruh' a;pletenjem in šivanjem; dokler-hi postala član našega kolektiva;: - Sedaj domuje ria Lipi: Z možem, ki je delovodja v'valjarni I, imata-sina in hčerko. Sin obiskuje trgovsko, hčerka pa osnovno šolo; Otrdka ima rada, sicer pa si vsi doma pomagajo. »Sedaj, delam na OCE fotokopirnem stroju, holandske izdelave:. Na njem fotokopiram in izdelujem matrice za offset tisk, Prav tako tiskam na-offset tiskarskem ■ stroju; razmnožujem na- ciklogra-fu ih ciklostilu,- razvrščam, zla- ■ gam na posebnem ■ stroju, lepim, pripravljam in končno oblikujem.« ■ »Vsa leta sem,. kot pravijo, a-_ žuma,i hitra in delovna. Da bi »šiht«. zamudila, morda, .drobcene, sekunde, ko mora. mati otroku nuditi, ko moraš postoriti,.tisto, kar mora, biti,, pa sem priletela zadnji hip., Da 'pa bi neopravičeno,, kakor že, pravijo »plavega« imela,, ne. tega me!«,. Poprej ostre, poteze zrele žen-. • ske ih .matere, se. sprostijo,in. oči postanejo, zopet njej,značilne, živahne,,: nagajive. , Vrsta ,. resnih gub na licu, ..postanejo .-.domače,, mehke; ¡človeku. 'se mora. srce. ‘-smejati,: ko, vidi .veselo, naj mi ne ■ zameri. Plankova, nagaj ivo Rezko. Ne, sem,;ugotovil,: ni. živčna,, iz navade si ..vedno ..popravi j a raz-, kuštrane lase, ki. ji uhajajo nebodigatreba na vse strani. »Morda je bilo najhujše, ko so .petinštiridesetega leta. Nemci sklonjenih glav 'šli nazaj v Nem-i čijo. Prav pri naši hiši so se bojno razvrstili z desetimi tanki •— tigri. Bilo nas je kapica domačih in sosedovih otrok, ki smo prav tako kot današnji - otroei, radovedno opazovali izza vogala in plotov kaj le bo. Pa nas je neka: Nemka prestrašila, spustila rafal v staro stensko uro. Razbežali smo se kot jata; prestrašenih ptic. Nemci so se utrudili, hoteli so nasprotovati neuničljivemu napadu naših in sovjetskih vojakov. Vendar do borbe ni prišlo. Prehitri so bili Rusi. Za nas otroke morda, kljub hudemu strahu, razočaranje,, vendar je hiša, družina in vas ostala cela.« Režka v prostem času šiva, če ni tistega obveznega dela v kuhinji in pospravljanju. Pravi, da je zdrava. Mislim, da je to največ Jvredno. Vrednost zdravja.spoznaš, ko Si bolan. Rada gleda televizijo, prav posebej tiste poučne otroške oddaje, risanke in vesele dogodivščine. Pa tudi poročil ne zamudi. Zanima jo, kaj je novega .tu .doma in v svetu. Za čitanje ni časa, nekaj pa le vseeno prebere. In, ko nas bo -čez nekaj dni, lahko že štejemo ure, staro .leto zapustilo in ko si bomo voščili srečno, novo 1977., ti, Rezka, želimo vse lepo, največ pa krepkega zdravja in iskrenega sodelovanja. Zakaj največkrat pride do požara prt rezanja in varjenju? (Nadaljevanje) Visok odstotek požarov nastane zaradi varen j a in rezanja s prenosno opremo v prostorih, ki niso ustrezno i -pripravljeni ■ ali ’ sploh neprimerni za tovrstna dela. Rezanj e. in varenje ustvarjata veliko vžrok.o®r =vžiga v obliki isker in~ vročih delovnih komadov. Po podatkih je razvidno, da v industriji atoudriagh gospodarskih panogah nastanejo največkrat požari, ki so jih povzročili varilci. in rezalci zaradi isker. Iskre letijo lahko'' -v polmeru, večjem odraO m; Od'mesta varenja in če padejo na- vnetljive snovi, se le-te vžgejo. Ob -varenju na odrih pa padaj®: iskre; celo nekaj 10 m globoko. Ko vari jo cevi, padajo iskre skozi notranjost cevi v druge prostore-, dskre pa'prodirajo tudi skozi razpoke, odprtine za cevi ali druge odprtine v tleh in pregradnih zidovih. Tako povzročijo požare, ki se močno razplamtijo, preden jih opazimo. f Skratka,, kisikovo plemensko varenje, električni obločni plamen in druge sodobne- varilske in rezalne tehnike so neposredni vzrok požarov v primerih; ko so -pregreli lahko-vnetljive snovi v okolici. Požari ali eksplozije pri varenju pa lahko nastanejo- tudj v primerih, ko se' toplota prevaja skozi kovine {vzdrževalno delo na cisterni, plinovodu) in se tako -vnamejo plinske zmesi ali vnetljiva snov iz notranjosti. Požar ob varenju pospešujejo - vnetljive konstrukcije: — zgradb (tla, ¿streha; vmesne stene), —i vnetljiva vsebina--(les;¿kemikalije, tekstil, papir), — vnetljivi plini in tekočine. Zatorej je najlažje preprečiti „ požar aH eksplozijo pri varenju in rezanju ter spajkanju, da po,--skrbimo za odstranitev-vnetljivih snovi od izvora vžiga. Odgovornost za varnost pri varenju in rezanju nosijo v smislu predpisov vodja dela in neposredni izvajalec, to je rezalec, varilec ali spaj kaleč. Čeprav imata rezalec ih varilec najboljšo možnost, da se nesrečam izogneta s pred- hodnim • pregledom opreme za za vroče delo in prostora; kjer se bo delo odvijalo, ostaja še vedno veliko možnosti nesreč, in to: - — s plamenskim varenjem — -rezanjem, - — pri uporabi-elektrod. - Te nevarne- razmere za požar nastanejo posebno takrat, ko se izvajalec ne zaveda-posledic: - —bližine Vnetljivih - gorljivih snovi, plinov ih tekočin; — prisotnosti ali možnosti raz-uijanj a eksplozivnih zmesi, vnetljivih plinov in zraka, — prisotnosti- visoke-- koncentracije kisika v prostoru, v katerem se opravlja vroče delo. (Konec prihodnjič) iz krajevne skupnosti ŠTORE NA CESTI NISI SAM KAKŠEN JE BIL »PROMETNI« NOVEMBER? Pred koncem; leta smo se ustavili tudi na UJV Celje pri prometnih inšpektorjih Francu štiherlu in Francu Lavriču, ki sta nam ljubeznivo postregla s podatki o stanju na naših cestah s posebnim • poudarkom na mesecu novembru. ¡jf Takoj v začetku povejmo, da je vedno tako, da. je v začetku vsakega leta manj prometnih nesreč s: smrtnimi žrtvami, huje in . lažje poškodovanimi ter materialno škodo, število se začne dvigovati s prihodom turistične sezone in sevéda poslabšanjem Vremena v jesenskem in zimskem času. Kakšen je torej bil november na cestah, za ¡katere skrbijo delavci UJV Celje s. svojimi ustreznimi službami? V novembru so zabeležili 201 prometno nesrečo (Štete so samo tiste z več ,kot 1.000 din materialne škode) ali devet manj kot v istem mesecu lani. Smrtnih žrtev je bilo M oziroma dve manj kot laniJ Poškodovanih je bilo 116 (sedem več ikot lani v novembra), od tega 54 huje in 62 lažje. Materialno škodo so ocenili na dva milijona’ , 436 tisoč dinarjev ali za 300 tisoč din več kot lanskega oktobra. Povzročitelji smrtnih nesreč v novembru: voznik traktorja 1; kolesarji 3; vozniki osebnih avtomobilov 3; pešci 2. Življenje izgubili: voznik traktorja 1; kolesarji 3; vozniki osebnih' avtomobilov 4; ‘potniki v osebnih avtomobilih 1; pešci 2. Nesreče s smrtnim izidom so nastale zaradi: alkohola 3; izsiljevanja prednosti 3; vožnje po levi strani 1; nepričakovanega prihoda pešca na vozišče 1; nepravilnega prehitevanja 1. Od 201 ¡prometne nesreče so jih kar 173 ali 86,06 %F-povzročili vozniki s celjsko registracijo. Največ nesreč je bilo v celjski (44) in žalski občini (33). Med povzročitelji nesreč iso na tretjem mestu ¡ pešci — kar 17 in to za vozniki osebnih avtomobilov ter tovornjakov. Po času je bilo največ nesreč med 13. in 17. uro (51) ter 17. in 21. uro (47). Po dnevih prednjači petek (33) pred sredo (32) in četrtkom (29). V novembra so zabeležili 15 pobegov (osem z materialno škodo, g dva s težjo in pet z lažjo poškodbo), raziskali 12, trije primeri so še odprti. _ - Smrtne žrtve po letošnjih mesecih: januar 8; februar 1; marec. 4; april 11; maj 7; junij 7; julij 9; avgust 14; september 11; oktober 16 (1 j; november Tl in skupaj 99 oziroma osem manj kot v istem obdobju lani. ■' ■ - - _ - v Letos sp zabeležili v- enajstih mesecih 4.543 prometnih nesreč, lani pa 5.290! Del prometne bilance za ¡letošnje leto pove, da smo nekaj naredili, mnogo pa bi še lahko, če bi vsi vozniki vozili tako, kot je treba in za kar se vsi borimo. . (Iz biltena SPV-Celje) V torek, 7. decembra 1976 je bila v Osnovni šoli Štore skupna seja Izvršnega odbora krajevne konference SZDL štore, Sveta krajevne, skupnosti in pododbora krajevne konference SZDL Štore — levi breg. Na seji so potrdili naslednji dnevni red: 1. pregled sklepov zadnje seje Izvršnega-odbora KK SZDL in ■sklepov- zadnje seje Sveta krajevne Skupnosti 2. predlog samo pravnega sporazuma o združevanju sredstev za potrebe krajevnih skupnosti, ki jih združujejo delovni ljudje v TOZD 3. izhodišča za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti v letu 1977 v občini Celje 4. osnove in merila za usklajevanje skupnega programa zadovoljevanja potreb delovnih--ljudi in občanov, za katere delavci TOZD in drugih delovnih skupnosti združujejo svoja sredstva s Sredstvi, s katerimi razpolagajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih občine Celje 5. problematika Osnovne šole Štore 6. problematika stalnega območja Štore — levi breg 7. razno. V uvodnem delu je tovariš Zelič inž. Franc, predsednik zbora S krajevnih skupnosti pri skupščini občine Celje, razložil tematiko pod “|-točkami 2, 3. in 4. Razprava po uvodni razlagi je pokazala veliko zanimanja prisotnih krajanov za reševanje obravnavanega gradiva in privedla do soglasnega sprejema predloga samoupravnega sporazu- |pa, izhodišč za financiranje in osnov ter meril za usklajevanje skup-| nega programa. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da je s sprejetimi materiali naložena velika odgovornost našim delegacijam, ki bodo morale biti v bodoče še aktivnejše in bolj pripravljene dosledno uveljavljati stališča sredin, iz katerih izhajajo. Življenje na osnovni šoli teče normalno. Učni in vzgojni proces kažeta obetavne rezultate. Posebno dinamiko in spremljajoče probleme prinaša "v nižje razrede že vpeljana celodnevna šola. Vendar bo kolektiv tudi tem kos ob pomoči krajanov, staršev in širše-skupnosti. Poročilo o delu in težavah v šoli je imela tovarišica Kurnikova, ki opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja. Tovariš Anton Žibret je poročal o problematiki stalnega območja Štore — levi breg. Pri tem je posebej poudaril težave in nezadovoljnost krajanov zaradi pomankljivosti zdravstvene službe, ki se kaže v pogostem menjavanju zdravnikov, njihovem premajhnem številu, ki pogojujejo dolge čakalne čase in — vendar ne nazadnje, neprimernih prostorih za kolikortoliko sodobno ordinacijo in čakalnice. Prisotni so sklenili, da bodo po pristojni delegaciji zahtevali uvrstitev štor-skega zdravstvenega doma na prioriteto brez pogojevanja. Dne 8. decembra je bila seja delegacij krajevne skupnosti, na [kateri so razpravljali o gradivu za sejo občinske skupščine. Organizacija Rdečega križa Štore,je pripravila 24. novembra srečanje občanov z območja naše krajevne skupnosti, ki so stari nad 80 let. Globoko notranje zazrti smo spremljali prisrčna snidenja, prelet spominov, tu in tam kanček.neprikrite grenkobe. Organizatorju srečanja smo hvaležni, trdno prepričani, da humanost te vrste ozar-ja zimske dni življenja tudi tistim, ki so z delom oblikovali naš današnji dan. Komunalna komisija Sveta krajevne skupnosti posveča pozornost dokončanju v letošnjem letu začetih del; predvsem pa poizkuša skupaj z režijskimi odbori pripraviti potrebno za začetek gradnje vodovoda na Vrheh ter izboljšati kritične ekološke pogoje na območju Teharje—Bukovžlak. V ta namen so bili vodeni razgovori z nekaterimi delovnimi organizacijami in občinskimi ter dragimi službami. K Al Dl RO VSI K 1 e *v: E S 1 : i V mesecu novembru so bile v organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Pekošak Viktor, KV avtomehanik; Škoberne Karl, PK varilec; Kračun Alojz, KV avtomehanik; Vinder Tomislav, KV avtomehanik; Dečman Karl, KV avtomehanik; Seibert Karl, delovodja elek-tromehanik; Cverlin Stanko, KV avtomehanik; Fermolšek Anton, KV avtoelektrikar; Majcen Zlat- ko, KV avtoklepar; Polajžer, Adolf, PK varilec, vsi iz tovarne traktorjev v izgradnji; Sotlar Ža-romil, strojni inežnir, pripravnik; Ferlin- Franjo, NK delavec iz valjarne I; Künstle Željko, NK delavec iz valjarne I; Krobat Martin, KV strojni kälupar; Krobat Janko, NK delavec, oba iz livarne I; Vidic Anton,- VŠ pravnik, pripravnik; Levstik Karl; NK delavec iz jeklarne I; Jeza Branislav, KV strojni ključavničar; Golob Drago, KV inštalater; Žekar Viktor, KV ključavničar, vsi iz mehanične delavnice; Barič Mi- je borec Omahnil Sveža gomila nam je vse prezgodaj zagrnila našega dragega tovariša Jožeta Polanca, prijatelja, ki je bil vsa povojna leta z nami v vseh akcijah in prizadevanjih, da stopamo zvesto po poti, začrtani z neomajnim zaupanjem v naš delavski razred, ki pa je vodila in še vodi k vse boljšemu življenju delovnih ljudi. Jože Polanc je izhajal iz delavske družine in je zgodaj okusil, kako trdo je treba delati za vsakdanji kruh. Bil je pripadnik kovačev, koval je železo, življenje pa je kovalo njega, njegov značaj. Kovalo ga je na trd način doma in daleč od doma, v Bosni, pa celo v Franciji, dokler se ni vrnil med svoje rojake, ki pa so že ječali pod jarmom nacifašiz-ma, Jože je vedel, kam bo usmeril svoje korake. 6. junija 1943 je vstopil med borce narodnoosvobodilne vojske, najdemo ga med borci III. bataljona Kozjanskega odreda, v komandi zaščitnega bataljona pri komandi Kozjanskega področja. Ni se mogel ločiti od svojega Kozjanskega. Demobiliziran pa je bil 18. aprila 1946 v brigadi za zvezo v Ljubljani. V narodnoosvobodilni vojski je napredoval do komandirja čete, v činu podporočnika, kar pomeni, da je delavski sin pokazal, kako se je treba boriti za svobodo svojega naroda. že 18. julija 1946 se je vključil v vrste delovnega kolektiva železarne kot delovodja na prostoru, pozneje je bil delovodja v ekspe-ditu, tam je bil kot visokokvalificirani delovodja 30. julija 1966 tudi upokojen. Toda Jožeta najdemo tudi v vrstah neumornih aktivistov, borcev za preobrazbo naše dežele, za boljši jutrišnji dan. Bil je med najagilnejšimi člani in funkcionarji Zveze komunistov, sindikalne organizacije, Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Društva prijateljev mladine in seveda delavskega prosvetnega društva »Svoboda«, organov samoupravljanja, da ne naštevamo okrajnih in pozneje občinskih forumov, kjer je naš Jože deloval z vso, njemu lastno zavzetostjo. Ne vem, če sem vse naštel in vse. funkcije, le kdo bi jih navajal, ko pa poznamo njegovo delo. Bil je med izredno požrtvovalnimi člani Zveze borcev NOV, ki so skrbeli za postavitev in nego spomenikov padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. In ko je bil upokojen, ni miroval. Ubadal se je z oskrbo doma borcev na Svetini, vodil bife, dokler ni uvidel, da je treba naposled le več skrbi posvetiti tudi sebi in ženi, ki ga zvesto spremlja vsa leta zakonske zveze. Da, Jože Polanc je bil skrben družinski oče, skrben soprog, navezan je bil na svojo družino. Tudi to je bila lepa lastnost njegovega dobrega značaja. Počivati ni znal, vse do svoje prerane smrti je delal. Svoja dva sinova je vzgojil v vzgledna državljana. Kot ljubitelja otrok sta z ženo prevzela skrb tudi za osirotele otroke žrtev vojne. To humano dolžnost sta opravljala vse dokler niso ti otroci bili sposobni samostojnega življenja. In ta naš Jože, ta marljivi delavec, zvesti sin svojega naroda, ki je bil tako zelo. navezan na svojo domovino, na svoje bližnje, na svoje prijatelje, je nenadoma omahnil. Dotrpel je. Med nami pa bo dalje živel njegov lik zvestega sinu svoje domovine, ki ga je za njegovo zvestobo odlikovala z Medaljo zasluge za narod, Redom za hrabrost in z Redom zaslug za narod III. reda. Počival bo med svojimi prijatelji in znanci, v nedrih domače grude, ki ji je ostal- resnično zvest do smrti. lan, NK delavec iz elektroplavža; Mujakovič Bego, NK delavec iz livarne II; Šeruga Milan, PK rez-kalec; Polenih Branko, PK rezka-lec, oba 'štipendista iz obdeloval-nice litine. Iz JLA so se vrnili: Lubej Vinko, KV elektrikar iz elektrobrata; Rebernak Franc, SS strojni tehnik iz ekonomsko-or-ganizacijiskega sektorja; Grajžl Jaroslav, SS strojni tehnik, pripravnik; Štancer Anton, NK delavec iz livarne II; Smajlovič Meh-med, NK delavec iz jeklarne I; Žolnir Ivah, Vš diplomirani ekonomist iz komercialnega sektorja; Robič Branko, V$ strojni inženir iz priprave dela 114. panoge. Vsem želimo prijetno, počutje med nami! Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Zadravec Zvonko, KV strugar iz obdelovalnice litine; Gračnar Viktor, NK delavec iz valjarne I; Pezdevšek Franc, NK delavec iz livarne II; Vnučec Vinko, PK livar iz livarne II; Horak Alojz, KV livar iz livarne I; Gilčvert Branko, NK delavec iz jeklarne II; Miftari Sadik, NK delavec iž livarne II; Polanc Adolf, PK strugar iz obdelovalnice valjev; Egartner Jože, NK delavec iz valjarne I; Karner Justina, KV kuharica iz gostinske enote! Po lastni želji je odšel iz delovne organizacije: Uran Štefan, delovodja iz jeklarne I. V JLA so odšli: Pamtoš Milanko, KV strugar iz obdelovalnice litine; Jošt Marjan, KV strugar iz OTK; Vodišek Stanko, žerjavovodja iz obdelovalnice valjev; Mikolič Jožef, KV strugar iz obdelovalnice litine. Na novo življenjsko pot so stopili: Kroflič Zdravko iz valjarne M Ponikvar Igor iz OTK; Selinšek Janez iz mehanične delavnice; Novak Franja iz službe varstva pri delu in Pungaršek Franc, iz OTK; Kasenburger Roman iz mehanične delavnice; Sknonišek Franc iz valjarne I; Najdenih Vinko iz valjarne I in Oris Fanika iz komunalnega oddelka; Čavš Slavko iz žerjavovodskega oddelka; čobep Jože iz obdelovalnice valjev; Romih Gabrijela iz komunalnega oddelka in Bobek Mirko iz obdelovalnice litine; Ludvik Alojz iz mehanične delavnice; Jeršič Metod iz merilne službe; Vadžunec Biserka iz jeklarne II. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Gajšek Jože iz elektroobrata; Pavič Peter iz mehanične delavnice; Skale Ferdo iz valjarne T; Senica Marjan iz mehanične de-' lavnice; Nikolič Miroslav iz livarne I;. Kreuh Milan iz livarne II; Matjaž Ivan, pripravnik; Jazbin-, šek Milan iz mehanične delavnice; Mačastena Rusten iz jeklarne I in Lukič Vojoviz: energetskega obrata. Vsem iskreno čestitamo! Upokojena: Perpar Emilija, rojena '21. 5. 1932 v Laškem, stanujoča v Štorah 67, se je zaposlila v železarni Štore dne 15. 7. 1949 in delala kot laborantka V kemičnem laboratoriju do 23.2.1971. Od 15.3.1951 do 4. 2. 1953 je bila zaposlena v EMO Celje, nato pa se z dnem 30. 3. 1955 ponovno zaposlila v Železarni Štore kot laborant v kemičnem laboratoriju, kjer je delala Vse do upokojitve. Invalidsko, je bila upokojena dne 5. 11. 1976. Želimo ji, da bi mnogo let uživala zasluženo upokojitev. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica IVANA DROBNETA upokojenca železarne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti; darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo godbi na pihala železarne Štore, upravi, sindikatu, društvu upokojencev in njihovem govorniku, pevskemu zboru in gasilcem iz Šentjurja. Žalujoči: žena Ida, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta KARLA NAHTIGALA se njegova družina iskreno zahvaljuje železarni štore za spremstvo ob pogrebu, za godbo ter podarjen venec. Enako se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz kurilnice za udeležbo pri pogrebu, za venec in izraženo sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoča: žena Fanika, sin Drago in hčerka Darinka z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA JAGRA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so družini izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo govorniku in pihalni godbi železarne štore. Žalujoča žena in sin Emil z družino