Izhaja vsak četrtek in velja g poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za Četrt leta „ I,— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemno do srede opoludne. Stev. 45. V Maribora, dne 5. novembra 1903. Tečaj XXXVII. Kmetijska in meščanska šola v Ljutomeru. Maribor, dne 3. nov. 1903. Nikjer na Avstrijskem ne hrepeni kmet-sko ljudstvo tako glasno in nestrpno po daljni izobrazbi kakor naše slovensko kmetsko ljudstvo na Štajerskem. Ne mine mesec, da bi nam iz tega ali onega okraja, iz tega ali onega zborovanja ne došel glas, da zahteva ondotno prebivalstvo zavodov za nadaljno svojo izobrazbo. Brežiški okraj kliče po ple-tarski šoli in poslanec Ž i č k a r v javnih zastopih z vstrajnostjo zastopa zahteve svojih volilcev. Poslanec Vošnjak je v deželnem zboru že drugokrat stavil predlog, naj se osnuje v šoštanjskem ali celjskem okraju kmetijska šola. Kmetijska zadruga na Cvenu pri Ljutomeru je poslala lani prošnjo na deželni zbor zaradi ustanovitve kmetijske zimske šole in letos je poslanec Kočevar v deželnozborski seji dne 30. okt. nujno zahteval, da se deželni odbor takoj izreče o usodi one prošnje. Dosedanje štajerske šole za kmetijsko strokovno izobrazbo, namreč kmetijska šola v Grottenhoiu in vinarska ter sadjarska šola v Mariboru sicer ne ustrezata potrebam Slovencev, ker morajo slovenski mladeniči zaradi tujega jim učnega jezika ti šoli za leto delj obiskovati kakor nemški mladeniči. A vkljub temu so Slorenci — v sili je nazadnje tudi najslabša pomoč dobra — pošiljali prav pridno svoje mladeniče na ti šoli. Po podatkih ob priliki zadnjega ljudskega štetja je kmetijsko šolo v Grottenhofu obis- kovalo 31 Nemcev in 20 Slovencev, vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru pa 7 Nemcev in 28 Slovencev. Pripomniti pa moramo, da se v Grottenhofu in v Mariboru sprejemajo vsi nemški mladeniči, ki se prijavijo, dočim je navadno polovici slovenskih prosilcev odbita prošnja za vsprejem. To vemo od oseb, ki poznajo razmere na obeh šolah. Mnogo štajerskih slovenskih kmetov pošilja svoje sinove tudi v kmetijsko šolo v Grmu na Kranjskem, kjer je poučni jezik slovenski in kjer predelajo naši fantje vsled tega isto tva-rino, zaradi katere se morajo muditi v Mariboru in Gottenhofu po 3 leta, v dveh letih. Slovenska kmetijska šola na Sp. Štajerskem je torej nujna potreba za spodštajer. kmete, da se zadovolji njihovi želji po nadaljni strokovni izobrazbi! V nedeljo je v Ljutomeru javni ljudski shod, na katerem se bo tudi govorilo o potrebi kmetijske šole v Ljutomeru, oziroma v ljutomerskem okraju. Samoumevno je, da se rojaki ljutomerskega okraja ravno za ta predmet naznanjenega zborovanja najbolje zanimamo. Tako tudi podpisani rojak! Ker Be pa mnogi ne moremo udeležiti ljutomerskega shoda, poslužujemo se časnikarske poti, da nas slišijo naši rojaki. Ne vem, kdo bo poročal o potrebi kmetijske šole za ljutomerski okraj, in tudi ne, kaj bo poročal, vendar ako smemo soditi po dosedanjih dogodkih, bo se zagovarjala in utemeljevala prošnja cvenske zadruge, da se ustanovi na Cvenu zimska kmetijska šola. Ondotna zadruga ima za tako šolo potrebne prostore in ugodno posestvo. Toda čeprav so že pripravljena tla, je težko verjeti, da bo deželnozborska nemška večina privolila v ustanovitev slovenske kmetijske šole, razven če se izneveri svojemu dosedanjemu nestrpnemu stališču napram Slovencem. Sicer pa bo deželni poslanec g. Kočevar gotovo prišel o mišljenju nemške večine dobro poučen na shod. Če so nemške stranke naklonjene ustanovitvi, potem bo shod dal prošnji cvenske zadruge le večjo veljavo in moč, ako se v istem smislu izreče. Kar se nam ponuja, tega ne smemo odkloniti. Č3 pa deželni zbor ne misli privoliti v ustanovitev kmetijske zimske šole na Cvenu, pa se naj pozovejo okrajni zastopi Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, da se ojunačijo in ustanovijo popolno nižjo kmetijsko šolo na Cvenu z enakim učnim načrtom, kakor jih imata mariborska in grottenhofška šola. Čs se že enkrat na lastne stroške kaj ustanovi, se naj ustanovi nekaj dovršenega, kar bo koristilo vsemu kmetskemustanu na Spodnještajerskem. Da bi dežela v do-glednem času ustanovila popolno slovensko kmetijsko šolo v ljutomerskem okraju, na to pač ni misliti, ker zahtevamo Slovenci sedaj po svojih deželnih poslancih tako šolo v šoštanjskem ali celjskem okraju. In pri tej zahtevi pač moramo vstrajati, dokler se nam ne uresniči — na kar pa naj ljutomerski — ormoški okraj ne čaka, ker se dežela izvestno ne bo prenaglila. Glavna stvar pri ustanovitvi lastne kmetijske šole je pač gmotna stran. Na mariborski vinarski-sadjarski šoli stane učenec na leto po izkazih našega deželnega odbora okroglih Listek, Prisega v večnost. (Resnična pripovedka; prevel Ivan Vuk.) (Dalje.) »Dovolite«, odvrnem mu smehljaje, »da vam rečem z besedami mojega očeta, ki je vsakokrat ob koncu take pravljice ali pripovedke rekel: ,Moj otrok, mnogo reči je na svetu, česar si mi ne moremo raztolmačiti; pri Bogu je vse mogoče — kdo pozna njegove načrte ?' Glejte, jaz sem, namesto da bi si tri glavo o pošastih in duhovih ter študiral njih bivališče, rajši mislil kaj drugega, se veselil in se držal kupice in veselic. Držimo se besed pesnika, ki pravi: „Visoko nad nebesnim svodom se blišči, človek I — veruj — upaj — ljubil" Vendar, kaj vas, vi neveren materialist, brigajo bivališča duhov, ko pa tako ne verujete na večnost?« »In ravno to je krivo«, vsklikne Evald naglo, »da če je življenje po smrti, nam manjka prepričanja in dokazov! Prepričanje in dokaz pa moram imeti. Manjka še samo par dni, in če do tedaj ne bo nobenih dokazov, imenujem vse laž, prevaro, neumnost. In kdo bo še verjel, ne da bi imel dokaze je bedak!« Akoravno še tokrat nisem prav razumel, kaj pomenijo te besede, sem vskliknil ne-voljno: »To so same blodnje — ne zamerite!« »Pogrešajo naju že in kličejo«, reče mirno Evald. In v resnici so naju že klicali; kmalu sva jih došla. Evald je bil nakrat kakor spremenjen. Bil je zopet prejšnji veseli Evald. Kmalu sem pozabil v veseli družbi, ki se je zabavala pozno v noč, na neljub vtis prejšnega filozofičnega pogovora. Nekaj dni po tam lo\u je preteklo, ko sva se z Evaldom le mimogrede videla. Zdelo so mi je, kakor bi se me izogibal. Ker sem še hotel pred povratkom na vseučilišče obiskati tudi svojo domovino, sem sklenil, da v dveh dneh odpotujem. Imel sem že pripravljeno vse — bilo je ravno 3. vinotoka — kar vstopi Evald v mojo sobo ter me prijateljsko prosi, naj še nekaj dni ostanem. Rekel mi je, da je v mestu M. velika slavnost, kamor bo prišlo tudi veliko ljudstva iz raznih krajev. »Zakaj bi se še jaz ne vdeležil te slav-nosti«, sem si mislil in privolil sem. In kake pol ure sem že sedel v kočiji zraven Evalda, ki je brez vsakega spremstva sam kočijažil. Z iskrima konjičema sva letela mimo »šepetajoče smreke«, ne da bi se ozrla na njo; bila sva zatopljena v druge pogovore. Po potu sva srečavala več znancev, ki so se odpravljali na slavnost v mesto. Ni tukaj moja stvar, da bi popisoval slavnost, mislim, da je vsakdo že videl nekaj sličnega. Tu so vihrale vsakovrstne zastave, venci in šopki so krasili podboje, veže in vrata — cela vrsta okinčanih rdečeličnih natakaric in gibčnih natakarjev je ponujala jedila in pijače. Izložna okna trgovcev so bila krasno okinčana, kakor na kakem sejmu. Tu se je ogledovalo, kupovalo, tam je bila mena-žerija in druge reči. V veliki dvorani je pa svirala godba in na vrtu je donelo petje. Vse v najlepšem redu, kakor se spodobi za veliko slavnost. Bil je dan obče veselosti in zabave in jaz sem se je vdeležil z vsem mladeniškim ognjem. Pri tej množici ljudstva sem kmalu zgubil Evalda. Nastal je večer. Ljudstvo se je odpravilo v sobe, akoravno še ni bilo preveč hladno. Postal sera utrujen in rad bi bil šel domov; začel sem se ozirati po Evaldu. Preiskal sem vse kote in kraje — zastonj. Nazadnje ga dobim v neki samotni sobici sedečega in v živahnem pogovoru z nekim gospodam, katerega sem takoj spoznal. Bil je moj star znanec in posestnik neke tovarne. Imenujmo ga Lekold. 1500 K, na grottenhciiki soli pa okroglih 2000 K. To so pač ogromne svote! Toda toliko stane učenec vobče, deželo pa stane učenec v istini le okoli 700 K, ker se nekaj stroškov pokrije s Štipendijami, ustanovljenimi cd oseb, občin in zastopov, ter z dohodki šolskih zemljišč. Vseh izdatkov je na leto približno na obeh šolah po 70000 K. Pri takih velikanskih stroških je misliti pač le v tem slučaju na uresničenje kmetijske šole, ako bi šola dobivala redno vsako leto veliko podporo. In ravno taka podpora bi se dala dobiti cd države! Vsaj tako naši državni poslanci javno in zasebno zatrjujejo. Ko so pred dvema letoma povprašali pri poljedelskem ministru zaradi ustanovitve državne kmetijske šole, se jim je odgovorilo, da se to iz načelnih ozirov ne more zgoditi — ker še država dosedaj ni nobene nižje kmetijske šole ustanovila — pač pa bi se mogla dobiti podpora. Majhno podporo bi morda dovoljeval naš deželni zbor. Drugi glavni stalni dohodki pa bi se morali osigu-rati po okraja, zastopih Ljutomer, Ormož in morda Gor. Radgona. To bi se moglo zgoditi le, če se povišajo okrajne doklade, kar bi ne bilo tako občutljivo. Sedaj plačujejo okraj Ljutomer 36%, Ormož 34% in Gor. Radgona 27% okrajnih doklad; kar v primeri z drugimi okraji niso visoke doklade. Brez-dvomno bi šoli pomagali še drugi okrajni zastopi, ki so v slovenskih rokah, in slovea. posojilnice z ustanovitvijo štipendij. Slovenske posojilnice v prizadetih okrajih pa bi se morala zavezati, da bodo dajale rednih podpor. Saj se je njih imetje nabralo večinoma iz kmetskih denarjev, in kmetu v prid se naj tudi v prvi vrsti uporablja. Po zadnjih nam pristopnih statističnih podatkih je znašal rezervni zaklad posojil, v Ljutomeru 83 261 K, v Gornji Radgoni 21.703 K, v Ormožu (dr.. Geršak) 67.099 K, v Ormožu (dr. Omulec) 2.991 K. Ker je vendar mogoče, da bi okrajni zastop gcrnjeradgonski tudi v tem vprašanju nasprotoval splošni želji slovenskih kmetov, stopilo bi se lahko tudi v dogovor zaradi ustanovitve kmetijske šole z narodnim okr. zastopom šentlenartskim. Seveda bi potem kazalo ustanovili nameravano šolo pri Št. Juriju ob Šiavnici, ker je bolj naravno središče okrajev Ljutomer, Ormož in Št. Lenart. Toda takih krajevnih vprašanj ne smemo preveč naglašati, glavni smoter mora biti stvar sama, ustanovitev kmetijske šole. Na shodu v Ljutomeru se bo govorilo tudi o ustanovitvi meščanske šole za Ljutomer. Lapajnetova »Slovenska zadruga« je dne 1. avg. 1903 vedela poročati, da ima ljutomerska posojilnica že čez 5000 K določenih za ustanovitev meščanske šole v Ljutomeru. Gospod Lapajne je v istem listu v fantastičnih orisih naslikal možnost, da se ustanovi meščanska šola. Noben zaveden Slovenec ne more biti načeloma proti ustanovitvi meščanskih šol. A edino pravo kmetsko stališče je, ako se naj z denarjem posojilnic in okrajnih zastopov ustanavljajo šole, torej pretežno s kmetskim denarjem, naj ss ustanavljajo šole, ki so v prvi vrsti njegovemu stanu v hasek. Slovenci trga Ljutomer in mesta Ormož naj skrb jo, da prideta te dve doslej nemčurski gujezdi kmalu v njihove slovenske roke, potem se lahko s kmetom zopet govori o ustanovitvi meščanskih šol. Takrat bo kmot gotovo tudi rad pomsgal, a glavne stroške naj nosita trg in mesto, kajti temu prebivalstvu so v prvi vrsti namenjene meščanske šole in še le v drugi vrsti kmetu. Podatki o štajerskih nemških meščanskih šolah dokazujejo, da je odlična večina učencev na teh šolah iz mest oziroma trgov. Nihče pa ne more oporekati, ca bi ne bila v Ljutomeru in Ormožu potreba slovenskih meščanskih šol, in ljudstvo ima narodno dolžnost zahtevati po shodih njih ustanovitev od dežele, ker je ta nemškim sodeželanom dovolila enakih šol že celo vrsto: šest popdaoina deželnih, druge so do dežele v istem razmerju kakor ljudske šole. Toda kmetsko ljudstvo si jih naj ne zida na svoje stroške, dokler si ne bo prej poskrbelo dovclj za svojo lastno stanovsko izobrazbo! Izvestao brez izjeme želimo vsi rojaki iz ljutomerskega okraja, da se vrlemu, po naobrazbi koprnečemu kmetskemu ljudstvu posreči dobiti kmetijsko šolo, a da se tudi tržkemu slovenskemu prebivalstvu uresničijo nja želje. A. Korošec. Deželni zbor Štajerski. • Gradec, 3. novem. Obštrukcija. Naši bralci že anajo iz poročil v državnem zboru, kaj pomeni beseda obštrukcija. Č3 manjšina v deielnem ali državnem zboru meni. da se nji j godi krivica v sled postopanja večine, skuša zsbraniti nadaljno posvetovanje s tem, da zahteva glasovanje po imenih ali da tuja, da se morajo vse vlcge prebrati dobesedno itd. Nemška manjšina v državnem zboru je tudi s silo zabranila vsako razpravo. Najvažnejša stvar v zdajšnjem zasedanju dežel, zbora štajerskega je sprememba volil- nega reda za deželni zbor. O tem je »Slov. Gospodar« že poročal večkrat, kaj zahtevajo kmetski poslanci našega dežel, zbora. Poslanci vseh strank: Slovenci, konservativci in bauarnbüadlarji zahtevajo v prvi vrsti po-množitev poslancev iz kmetske skupine. Devet tisoč kmetskih ljudi ima zdaj 23 poslancev, 300000 meščanov pa 27 poslancev. Zahtevale so vse tri kmetske stranke začetkoma pomncžitev kmetskih poslancev vsaj za pet. Tako bi bilo kmetskih poslancev potem 28. Ker je pa nemška večina izrekla, da tega nikdar ne dovoli, je kmetska manjšina zahtevala vsaj štiri nove sedeže v dežel, zbornici za kmetsko ljudstvo. Nemška večina je sicer temu pritrdila, a ob enem zahtevala pomno-žitev mestnih poslancev tudi za štiri može. Potemtakem bi pa ostala dozdajšnja krivica tudi v spremenjenem volilnem redu. Manjšina je torej sklenila obštrukcijo v seji deželnega zbora dne 3. novemb. Ko je bauernbündlar Brandl zahteval, naj se neki predlog izroči občinskemu odseku, je zahteval vodja bauern-biiadlarjev Rokitansky, da se naj o tem predlogu glasuje za ali proti predlogu. Ko se je ta stvar rešila, je poročal poslanec Reitter o neki zadevi. Zdaj se vzdigne konservativec Kren ter predlaga on glasovanje po imenih. Ko se skonča to glasovanje, je pri prihodnji točki dnevnega reda slovenski poslanec Ivan Vošnjak zahteval petkratno glasovanje. Večina dežein. zbora je videla, da tako ne gre dalje ter vplivala na dežel, glavarja, naj sejo pretrga za poi ure. To se je po petkratnem glasovanju zgodilo. Med tem so se razne stranke posvetovala, kako jim je postopati dalje. Dogovorilo se je, da se danes popusti obštrukcija; deželni zbor pa naj še dovrši obravnavo ene točke dnevnega reda. To se je zgodilo in prihodnja seja dežel, zbora se je napovedala za prihodnji četrtek 5. novembra. Precej po dnevni seji dežel, zbora so imeli vsi poslanci vseh treh kmetskih strank skupno posvetovanje, da sestavijo svoje zahteve radi spremembe volil. reda. Soglasno se je sklenilo, da ne odjenjajo ne za pičico od svojih itak skromnih zahtev, namreč: število kmetskih poslancev se pomnoži za štiri. Od teh dobijo kmetje na Zgor Štajerju l, kmetje na Sred. Štajeriu 3 in na Spod. Štajerju 1 poslanca več. Š.eviio mestnih potlancev se pomnoži v Gradcu za tri, nikdar pa ne v Mariboru za 1, kakor nemška večina zahteva. Skupina kmetskih poslancev voli dva dežel, odbornika; nikdar pa ne pripusti, da bi nemška večina če enega poslanca volila v deželni odbor. Š evilo poslancev v novi splošni skupini za kmete mora biti 4 — a za mesta in trge 3. To so poglavitne zahteve kmetskih poslancev. Ukor dežein. odborniku Feyrerju. Deželni odbornik je v današnji seji v zasebnem govoru očital baronu Rokitanskemu njegovo postopanje, da se veže s klerikalci in Slovenci zoper nemško ljudstvo. Pristavil je še besede: Pfui Teuiil! Ob koncu seje je Rokitansky ta dogodek razložil ter zahteval od dežel, glavarja, grda Attemsa, naj da ukor dežein. odborniku Feyrerju. V imenu sloven. poslancev je isto zahteval dr. Jurtela in v imenu nemških konservativcev Ha?enhofer. Deželni odbornik Feyrer se je nekaj izgo-varjel, da ni hotel žaliti slovenskih poslancev ali pa nemških katoličanov. Deželni glavar ga je poklical k redu radi tega neparlamentar-nega obnašanja. , Poprava strug Sevnišnice, Močnika, Ga-bernics, Sromtice, S)t!e in Save. O tej zadevi je govoril v seji dne 30. okt. poslanec Žičkar. Govor se bo objavil pozneje. Deželni zbor je sklenil na predlog poročevalca v deželnem kulturnem odseku, dr. Jurtela, da se naroči dežein. odboru, naj v prihodnjem zasedanju dež. zbora radi prvih štirih potokov potrebno predlaga. V seji dne 31. okt. je isti poslanec vtemeljil ustanovitev meščanske šole v Sevnici. Predlog se je izročil učnemu odseku. Dne 3. novembra je vlcžil poslanec dr. Hrašovec predlog za ustanovitev meščanske šole s sloven. učnim jezikom v Žalcu. Pred njima je stala steklenica vina m dva polna kozarca. Smehljaje sem ju nagovoril: »Tako sama najdem gospoda pri steklenici vina?« Toda komaj sem izrekel to, stopil sem korak nazaj. »Prosim, oprostita, ker sem veja motil!« Hotel sem oditi, kar se vzdigne Le-kold in me pozdravi. »Ne motite naju ne! Pijte pri nama kupico vina!« — Obotavljaje sem se vsedel. »Ne, ne«, vsklikne nakrat E?aid bled kot stena. »Vi naju ne motite! Nasprotno — povejte nama, ali se mora slovesno dana prisega spolniti?« »Seveda«, odvrnil sem smehljaje. »Zato je dana, da se spolni !< »Ali se lahko taka prisega od veže?« »Pač; če bi na primer kdo pros-tovoljno odstopil, ga od vezal od storjene obljube ali prisege in če bi bila nemogoča spolnitev te prisege.« »In če bi dana prisega ne bila odve-zana?« vpraša Evald temno in strmi pred se. »No, kakor sem že poprej rekel, se mora spolniti, ako je le mogoče.« »Saj slišiš vendar, ljubi Evald«, reče Lekold, »če je le mogoče.« »Ali krcg tega se suče vse. Jaz moram — jaz hočem imeti dokazi On mora držati svojo prisego — ali ga pa ni ved — in je sploh nič«, vstlikne Evald. »Pa oprostite«, de nato, »ali je prisega telesna ali duševna?« »Oboje«, mu odvrnem; »duševna zato, ker telo brez duha ne more storiti ničesar, nima moči, ne volje; in ker prisega pokliče najvišje, najčistejše in najsvetejše bitje, Boga za pričo. Telesna pa, ker jo telo izgovori in pri krivi prisegi zapade telo človeškemu sodišču.« »Ako je prisega duševna, potem mora njena vez tudi po smrti veljati.« »Ljubi Evald, po smrti nehajo V3e osebne vezi«, mu urno odvrnem. »Tako?« reče Evald zaničljivo se smejoč, »tako mečete vi svojo vero in svoje trditve na en kup. Vendar oprostite 1 Morebiti me niste prav razumeli«, nadaljuje bolj mirno. »Tukaj se gre za prisego, ki se ne da zvršiti v tem življenju, ampak še le po smrti začne. Spomnite se najinega pogovora pred nekoliko dnevi. Vi verujete na večnost, na daljnje življenje duše po smrti. Rekli ste, da še duša potem vedno zanaprej čuti, misli in ravna. In če me veže slovesna prisega, katero imam spolniti po smrti, ali jo je moja duša, če se sploh nahaja, dolžna spolniti? In Bog, če je kje, kateri se je poklical na pričo, mora dušo sam prisiliti, da spolni dano prisego, tudi če bi se obotavljala! Odgovorite mi!« _(Dalje prihodnjič.) Regulacija Pesnice. Govor dežel, poslanca Ivana Kočevar v deželnem zboru dne 9. okt. 1903. Visoki deželni zbori Moj predlog glede nadaljevanja vže začete Pesniške struge ttoji na peticiji, ki jo je na visoki deželni zbor doposlal okrajni zastop Ormoški, katero sem jaz vložil. V tej prošnji in v besedah mojega predgovornika je dovolj dokazano, kako potrebno je nadaljevanje uravnave Pesnice. Usojam si še samo na nekaj visoki deželni zbor opozoriti; ta tretji del pesniške uravnave leži tik izliva Pesnice v Dravo; deveti oddelek tega stavbenega dela je že uravnan in po tem oddelku stopi Drava v Pesniško strugo ter za preči izliv pesniške vede, tako, da nastane povodenj in to tem ložie, ker je Pesniška struga v zgornjem delu v mariborskem okraju že precej dolg kos uravnana in pritečejo po isti uravnani strugi umazana voda, ilovica in kamenje z veliko hitrostjo do Pesničke ravnine pred Velikonedeljo, da je škoda po povednji vselej velika. Zategadel prosim visoki deželni zbor, naj blagovoli izročiti moj predlog za hitrejše nadajevanje uravnave Pesničke struge kulturnemu odseku. Predlog poslanca Kočevarja in tovarišev dne 30. okt. 1903: Pred nekaj leti je še tvorila Drava v okraju Ormož deželno mejo med Štajerskem in Hrvaškem. Tekom nekaj let, posebno pa od tega časa, odkar se je vsled uravnave Drave na hrvaški strani struga pod dravskem mostu zožila, ker spremeni reka takoj pod dravskim mostom svojo smer in ker je na tem mestu posebno deroča, vsled tega je voda na celem obrežju od Ormoža do Središča spodjedla naobrežna polja v občinah mesto Ormož, Pušenci. Frankovci, Loperčič, Obrež in Grabe ter si naredila strogo po štajerski zemlji. Najboljša polja in travniki so postali v imenovanih občinah žrtev deroče reke in imajo posestniki na nasprotnem obrežju samo pesek in kamenje kot njihovo last. Bati se je torej, da bode Drava v kratkem še ostala rodovitna polja ugonobila. Podpisani torej predlagaj: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pozivlje, da predlaga pri c. kr. vladi, katera je uravnavo Drave in dozdajšne obrežne utrditve izvršila, da se delo takoj nadaljuje na ta način, da se ohranijo v občinah mesto Ormož, Pušenci, Frankovci, Loperčič in Grabe stanujoči posestniki pred nadaljno poškodbo na njihovih zemljiščih. Interpelacija deželn. poslanca Kočevarja in tovarišev v deželnem zboru dne 30. okt. 1903 na deželni zbor štajerski: Minolo leto je predložil deželni poslanec baron Stork visokemu dežel, zboru prošnjo kmetijske zadruge na Cvenu pri Ljutomeru za ustanovo kmetijske zimske šole. Visoki deželni zbor je sklenil lansko leto v 29. seji to prošnjo oddati deželn. odboru z naročilom, da isti zadevo preišče ter poroča v prihodnjem zasedanju dežel, zbora. O tem se še dosedaj ni poročalo. Ker je pa ustanova zgoraj imenovane zimske šole neobhodno potrebna, vprašajo podpisani: 1. Ali je deželni odbor v zadevi ustanovljenja kmetijske zimske šole na Cvenu pri Ljutomeru potrelmo preiskal in obravnaval ? 2. Če se je to izvršilo, ali je deželni odbor v stanu o svojem preiskovanju in o stavljenem vprašanju takoj poročati ? Politični ogled. Zopet vdarec Slovencem v obraz. Kakor poročajo slovenski listi, prestavil je grof Gleispach zopet slovenskega avskultanta, kateri bi bil v kratkem imenovan adjunktem, iz Štajerskega na Kranjsko in sicer g Davorina Zwitter iz Celja v Novomesto. To pa že presega vse meje! Čeravno so proti takemu počenjanju ugovarjali že vsi slovenski listi, vse slovensko ljudstvo v pol tičnih diu-štvih in shodih, stori to gre! Gleispach zopet, ne meneč se za voljo in zahteve nareda. Kajti kakor nalašč, pcsniehujoč se slovenskemu narodu, je prestavil slovenskega avskultanta iz Štajerskega na Kranjsko. Češ, vidiš, slovensko ljudstvo, kako tebe preziram in zaničujem, da nalašč to storim, kar tebi ni po volji. Ljudstvo bode sicer zopet naprej ugovarjalo pri različnih prilikah, a Gleispach bode i naprej delal kar bode hotel, ker bodo tudi naši poslanci delali, kar bodo hoteli. Ljudski poslanci morajo vendar poslušati glas ljudstva 1 Dopisi. Iz Slovenskih goric. (Narodne razmere.) Povpraševal bi popotnik, kateri bi hodil čez Slovenske gorice: Ali niso tukaj Slovenske gorice? Odgovor bi dobil, da so sicer slovenske, a žal bog zunanje lice tega biserja slovenskega Štajerja je sumljivo. Zakaj? Na vsaki hiši, katera nosi to ali to številko, je zapisana v nemščini tudi občina. Sramotimo s tem sami sebe tako zelo, da pač ni čudno, da nas narodni nasprotniki imenujejo narod s hlapčevsko omiko. Zares, to je hlapčevska služba, s katero hote ali nehote služimo nemškutarjem. Ti zavedno slovensko ljudstvo! ali ss ne čutiš užaljeno in ponižano, ker se šopirijo po tvoji zemlji, podedovani od hrabrih slovenskih očetov, ne» razumljivi nemški napisi, ki se rogajo tvojemu narodnemu čutu. Vi občinski predstojniki, odprite vendar enkrat svoje oči! Vi občinski odborniki, predlagajte v občinskih sejah, da se odstrani ta črni madež iz površja milih Slovenskih goric. Ne klečeplazimo pred nemškutarji! Pokazati je treba dejansko, da smo zavedni, da Ee maramo onih, kateri nas tlačijo, ter stopimo kakor eden mož v narodni boj za obstanek. Videli bodate, kako se nas bojijo tisti, kateri nas hočejo uničiti v narodnem oziru. Vprašajmo moža katerekoli narodnosti, kaj je. S ponosom nam odgovori, da je sin tega ali onega naroda, le mi Slovenci naj bi se sramovali svoje narodnosti ter se kazali svetu v tej umazani krinki janičarja ali Judeža. Ali nam mar m Bog dal našega jezika kakor drugim narodom? Čemu se sramovati? Zatorej, predragi prebivalci Slovenskih goric! storite korake k temu, da bodo zares »Slovenske gorice«! — Proč z nemškimi napisi! Iz Ribnice na Pohorju. (Nova občinska hiša.) Pohorski Ribničani so si postavili lepo enonadstropno občinsko hišo, v kateri bode imela občina svojo pisarno, stanovanje za orožnike, zdravnika, za katerega se je že služba razpisala, — občinskega slug;» in druge. Te hiše je bilo silno potreba, ker se je od pisarne morala plačevati najemnina ter se občinski akti niso mogli tako lepo shranjevati. Postavila se je na »benefi-ci jato vem« zemljišču, katero se je z dovoljenjem preč. kn.-škcfijstva in visoke c. kr. namestnije odkupilo. Dne 22 okt. se je vršilo slovesno bla-goslovljenje hiše blagohotno po č. g. dekanu Hrasteljnu. Iz Staregatrga pri Slovenjgradcu. (Tombola v prid šolske kuhinje). Prav veselega srca moremo poročati, kako so letos obilo darovali kmetje za šolsko kuhinjo okoliške šole v Slovenjgradcu. Zatorej je naša dolžnost, da se v imenu ubege šolske mladine prav iskreno zahvalimo vsem blagim g. darovateljem za poslane darove. Tisočera hvala! Pa to še ni dovolj! Saj otrok, ki pride po dve do tri ure daleč v šolo* ne potrebuje samo hrano, ampak tudi obleke. Saj se vedno sliši večkrat proseč glas: dajte nam obleke, dajte nam obuvalo, da bodemo mogli v šolo, posebno pa zdaj, ko se prične šolsko leto in se bliža zima. V to svrho bode krajni šolski svet dne 15. novembra priredil tombolo v prostorih »Narodnega doma« v Slovenjgradcu v prid šolske mladine. Prav uljudno so vabijo vsi od blizu in daleč k prav obilni udeležbi. Prosijo se tudi vsi, ki imajo količkaj čuteče srce za ubogo mladino, da bi blagovolili poslati prav obilo daril za tombolo krajnemu šolskemu svetu. V imenu mladine se zanaprej zahvaljujemo vsem, ki bodo količkaj pripomogli k dobremu uspehu te dobrodelne tombole. Zatorej dne 15. novembra v Slovenjgradec na tombolo. Od Mislinje. (Opazovanje popotnika) Med ti3te srečne ljudi se štejem, ki imajo počitnice. Za me so bile letošnje počitnice posebno vesele, ker sem imel priliko nekoliko potovati. Z vlakom sem se peljal iz Spod. Dravograda v Velenje. Pri oknu sem sedel ter opazoval krasno in rodovitno dolino, po kateri šumi deroča Mislinja. Pri pogledu na zeleno Pohorje sem se pa zazibal v prijetno misel, da prebiva na teh mogočnih gorah Slovenec. »Slovenski svet, ti si krasan«, bi bil skoro zapel. A vlak je postal, sprevodnik pa je zakiical: Missling. Opazil sem, da imajo postaje ob tej železnici sicer dvojezične napise, a vendar se sliši povsod samo blažena nemščina. Sprevodnik bi bil morebiti kaznovan, če bi se predrznil izustiti slovensko ime. Kdo ve?! Ozrem se skozi okno, da se poslovim od lepe doline in gorskih velikanov. In tu — presenetilo me je. Okoli 50 izstisov »Štajerca« se je valilo tja proti pošti v Št. Lenartu. Žalostno, a resnično! Obrnil sem se tja do svojih sopotnikov, ki so mi blagovoljno razložili, da je (v Št. Lenartu) v Mislinji pošta za več župnij. Zvedel sem torej, da ostane največ »Štajercev« v Št. Iiju. Neki Hifar jih ima baje 18 Približno deset jih roma potem v Dolič, Št. Vid nad Valdekom se lahko ponaša samo z nekaterimi, zelo mnogo jih pa gre v Brde in Golavabuko, menda zato, ker v bralnem društvu v Št. Martinu »Štajerca« ne trpijo. Pri vsem tem je pa najbolj žalostno, da imajo celo tega nepotrebnega gosta v boljših hišah. Marsikje bi lahko človek vzdihnil: Kdo bi si bil mislil! — Slovenski kmet! Ali še vedno nisi prišel do prepričanja, da je »Štajerc« sovražnik tvojega naroda? Le opazuj ga! Slovenske duhovnike in posebno slovenske odvetnike (dohtarje pravi »Štajerc«), ki se potegujejo za pravice našega naroda, napada na ostuden način. Zakaj ne zbada in blati nemških odvetnikov? Z največjim veseljem udriha po naših zadrugah, priporoča pa samo nemške trgovce. In, ali se morebiti hočeš učiti iz »Štajerca« lepe in fiae slovenščine ? Urednik »Štajerca« se sicer sam ponaša, da je obiskoval visoke šole, a gotovo je naredil veliko sramoto g. profesorju, ki mu je dal na gimnaziji v Celju iz slovenščine prvi red s stavkom, ki ga je zapisal sam in ki se glasi: »... sem posvetil vso moje znanje »Štajercu.« V 3 razredu ljudske šole vedo vsi učenci, kako bi se ta stavek glasil pravilno. Ptujski žgsnjepivci govore lepše. — Slovenski kmetje! Vaši očetje so peli nekdaj: Po hribih se tudi Slovenec baha, Ker toliko deželo pred seboj ima. O, kakšno sramoto jim delate s tem, da drago plačujete svojega izdajalca »Štajerca«! Proč torej ž njim! 2 K lahko obrnete v kak boljši namen. Pri družbi sv. Mohorja dobite za 2 K čisto kaj drugfga. Vsa imena naročnikov »Štajerca«, ki dobivajo tega korundiča v Mislinji, mi sicer niso znana; če bi jih pa iskal v koledarju družbe sv. Mohorja, bi marsikaterega iskal zastonj. Nekoliko več odločnosti je torej treba. Pokažite jo s tem, da zahajate k narodnim trgovcem in gostilničarjem, ki imajo naročene poštene slovenske časopise. To vam bodi v ponos! O da bi ne bil g'as vpijočega v puščavi opomin, ki ga vam s tem daje vas in svojo slovensko domovino ljubeči popotnik. Dobrna pri Celju. (Naš občinski odbor.) Minilo je leto in dan, kar je »Slov. Gospodar« opozoril slavni občinski odbor dobrnski na tablo z nemškim napisom, ki je visela na občinski hiši ter kazila hišo in celo Dobrno. Tabla z napisom je izginila in občina ja oprana nemškutarskega madeža. Pa samo občina, ne pa občinski odbor dobrnski, ali prav za prav nekateri udje slavnega odbora. Slišijo se namreč v narodnem oziru o dotičnih gospodih odbornikih take reči, da si bodo drugi odborniki prihodnjič premislili, predno bodo sedli z dotičniki skupaj k eni mizi, da se posvetujejo o blagru slovenske dobrnske občine. Celi stvari bi ne pripisovali tolike važnosti, a pomenljivo je, da je ravno tisti gospod, ki se je štulil vedno za najbolj narodnega Dobračana, da je sedaj pokazal drugo barvo, ki je kaj močno podobna barvi spodnještajerskih nemčurjev. Kratko rečeno, gospoda K. več ne poznamo. Ali ga je visoka služba, katero opravlja pri občini, in katera nese 40 svetlih srebrnih kronic, tako prevzela ali kaj drugega, ne vemo, odkar je pač zlezel malo višje, ne diši mu več čista slovenščina dobrnskih rojakov, ampak poprijel se je gobovega ptujskega kljukca in pridno zavživa vsakih 14 dni za kosilo ob nedeljah nemškutarsko prismojeno »špižo« nemčurskih kramarjev spodnještajarskih. Želimo mu sicer najboljši tek in prav nič ga ne zavidamo, če hoče v ptujski smetišnici brskati za kakimi zakladi, vendar pa slavni občinski odbor vprašamo: je-li bilo slavnemu odboru, ko je volil gospoda K. na tako odgovornosti polno službo, znano, da je imenovani gospod prijatelj lista, ki zagovarja tiste, ki so bili vedno strastni nasprotniki Slovencev in posebej še slovenskega kmeta. Za danes naj zadostuje to ponižno vprašanje. Ča dobimo povoijni odgovor, ali pa če slišimo kmalu, da je g. K. odložil svojo, od njega samega zahtevano in tako rekoč ustanovljeno službico, obrnili se bodemo od Vrbe bolj proti Prislovi in Lokovinu, zakaj marsikatero zanimivost še bomo razkrili. Ako pa g. K. vstraja pri svojem ljubljencu, ki ga dobiva iz dobrnskih toplic, imenovali ga bodemo s polnim imenom ter se še bavili natančneje z njegovo slavno osebo. Mimogrede še bodi omenjeno, da gospoda K. nikdo ni videl pri političnem shodu na Dobrni. Umevno! Tisto nedeljo je bojda preveč hlastno požiral ptujskega kljukca in ni mu bilo prav dobro. Ali je pa morebiti trobilo spodnještajerskih nemčurjev branilo gospoda K. pokazati »narodnost« ? Naj si bo kakor hoče, sedaj vemo, koliko je vredna »narodnost« gospoda K. Bodi Vam g. K., že danes povedano, da na Dobrni o takih stvareh ne poznamo šale. Ali Slovenec ali nemškutar! Pokažite pravi obraz; slepe miši bomo igrali drugikrat in drugje, pri občini na Dobrni pa mora biti vse čisto in svetlo narodno. Torej! Razne stvari. Iz domačih krajev. Lenarčkega katol. politič. društva občni zbor in politični shod se vrši v nedeljo, dne 8. novembra pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ob 3. uri popol. v prostorih hiše slov. posojilnice po sledečem vsporedu: 1. Odborovo poročilo o delovanju društva v pre-tečenem društvenem letu in volitev novega odbora. 2. O dežel, zboru poroča poslanec Iv.Roškar. 3. Kako tepta vlada naše narodne pravice, govori F. Kramber-ger, veleposest. sin iz Gočove. 4. Izbolj-šajmo naše narodno gospodarstvo! razpravlja Jan Jurančič, znani čebelar od Sv. Antona v SI. gor. 5. Vprašanja, predlogi, nasveti. Rodoljubni kmetje lenarčkega okraja, vdeležite se polnoštevilno tega važnega zborovanja, ki bo nudilo mnogo zanimivosti! • Imenovanje. Občinski urad Sv. Marko niže Ptuja je imenoval v izredni seji, dne 11. vinotoka t. 1. mnogozaslužnega velečast. gosp. Matej-a Slekovec, konzist. svet. in župnika pri Sv. Marku niže Ptuja, svojim častnim občanom. Promocija. Na graški univerzi je bil promoviran doktorjem prava naš središki rojak gosp. Mato Vargazon, avdorijatski praktikant pri c. kr. višji vojaški sodniji na Dunaju. Od iinančne straže. Izpit za respici-jente so napravili finančni nadpazniki gg.: Jože! V o 1 a v š e k, Kajetan Marcher in Ferdinand T a t s c h 1. Mariborske novice. Dne 16. m. m. je umrl Venceslav Caf po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umi- rajoče. Pokojnik je bil oče č. o. Marcelina Cafa, katerega je pred dve in pol leti spremil k zadnjemu počitku. Od tistega časa je vedno bolj in bolj bolehal, dokler se ni slednjič udan v božjo voljo preselil v večnost k svojemu sinu. N. p. v m. Porotna zasedanja pri spodnještajerskih sodiščih v letu 1904: Pri okrožni sodniji v Mariboru: prvo porotno zasedanje dne 7. marca, drugo dne 6 junija, tretje dne 12. septembra in četrto dne 14. novembra. Pri okrožni sodniji v Celju: prvo dne 8. februarja, drugo dne 2. maja, tretje dne 12. septembra in četrto dne 21. novembra. Umrla je v grajščini Z a v r č pri Ptuju soproga grajščaka, gospa Silvija Ulm v 28. letu. — Dne 29. m. m. je umrl v drvarski koči pri Celju 50 letni drvar Jakob Centrih iz Golobinjeka. Zadela ga je srčna kap. — V Gradcu je umrl v petek, dne 30. m. m. poštni oficijal Jožef Sivka v 36 letu. Rajni je bil rojen v Š p i t a I i č u v konjiškem okraju. Bodi mu lahka tuja zemlja! Nekaj imenitnega. Ali se ni že toliko-in tolikokrat, in to po vseh naših listih, izrekla gorka želja po knjigi, ki bi nam podala našega naroda zgodovino? To hrepenenje je zdravo in da se je javilo z vedno večjo silo, je veselo znamenje. Kajti narod se more prav zavedati še-le tedaj, ko samega sebe dobro pozna; da se hoče dobro poznati, je pa zopet zanesljivi dokaz, da ima življenjske moči v sebi dovolj, da se še hoče v krogu narodov uveljaviti, da še ima prihodnjost. Slovenskemu razum-ništvu je znano, da se p r o f e s o r d r. F r. K o s že več let temeljito bavi z našo zgodovino ter da se je tega dela lotil sistematično. Njegovi trezni in globoko segajoči članki v Izvestjih »Muzejskega društva« kakor v Letopisih »Slovenske matice« so vzbujali nenavadno pozornost in vsakdo je vedel, da imamo zgodovine slovenske pričakovati le od njega in da bo to delo izborno. No in izdal je po Leonovi družbi v Ljubljani ravnokar knjigo, ki sicer še ni zgodovina našega naroda, ali je izobražencem toliko kakor taka in še več. Izdal je v 506 strani obsegajoči knjigi osmerke »Gradivozazgodovino Slovencev v srednjem veku«, češ, na tej podlagi se še le more spisati in tudi bode spisala Zgodovina, ona knjiga, ki bode za vsakega. Saj piše: »Kdor hoče zidati hišo, si mora poprej pripraviti potrebnega kamenja, kope, peska, lesa in drugih stvari in že le potem naj se loti dela. Enako je pri zgodovinarju. Najprej je treba zbrati gradivo, ga kritično presoditi in nato uporabiti.« V naši knjigi imamo za dobo od 501 do 800 zabeleženo, in sicer leto za letom, vse, kar je naš narod storil in kar se je sploh zgodilo takega, kar se ga tiče neposredno. Ti podatki so jasno in vestno sestavljeni izvlečki iz dotičnih virov torej takozvani regesti. V večini slučajev je ves vir tudi pridjan, ne samo naveden, kajti naveden je pri vsakem regestu in celo z vsemi izdajami vred, v katerih se nahaja. Kdor torej čita regeste, se že dobro seznanja z zgodovino našega naroda. Vrhu tega pa je pisatelj na čelu knjige in sicer na 43 straneh podal »Zgodovinski pregled« ali prav kratko osnovano zgodovino one dobe, ki jo razpravlja. Knjigo bo potemtakem vsakdo čital s pridom, strokovnjak kakor laik, zraven še prav lahko, ker je jako pregledno in praktično urejena. Nismo kmalu katere knjige bili tako veseli kakor te-le. Naše veselje pa se je povečalo, ko smo na prvi strani debelo tiskano čitali: Prva knjiga. Ce smo nestrpno hrepeneli po prvi, bomo še bolje po drugi. Knjiga se naročuje pri Leonovi družbi v Ljubljani ter stane za njene ude 4 K, za podporne ude 6 K in za ne-ude 8 K. Cesarja Franca Jošefa I. jubilejska ustanova. Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz jubilejske ustanove »Cesarja Franca Jožefa I « dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto šole, katero obiskujejo, Prošnjiki morajo biti pristojni v okraje Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad, Šoštanj, Sevnica ali Vransko. Prošnje je podati do 15. listopada 1903 pri južnoštajerski hranilnici v Celju ter priloži jim ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem minolem šolskem tečaju, ter mora imeti prošnjik najmanj prvi napredovalni red. Visokošolci pa se imajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docentov glavnih predmetov o povoljno opravljenih zasebnih izkušnjah, z indeksom, ki svedočuje pohajanje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah. „Staierc" za svoje krušne očete. Zadnji »Štajerc« se poteguje za nemške trgovce pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ter žuga, da bode novo otvorjeno slovensko trgovino gg. Lončarec in Havelka strogo opazoval. Naj rajši opazuje Strašilove (»Štajerčev« pristaš!) žganjarne v Ptuju in Mariboru, kjer bode opazil marsikaterega svojih nemčurskih prijateljev z zabuhlim obrazom in šibečimi nogami se priplaziti iz prodajalne. Tudi ga radovednost muči, kako bodo tamošnji kmetje podpirali to trgovino. Na to vprašanje pa prepustimo odgovor našim vrlim zavednim kmetom, ki bodo kar trumoma zahajali v novo slovensko trgovino. Podpirajmo trgovce, katere blati »Štajerc«, ti so gotovo dobri in pošteni trgovci! Razpisane službe. Mesto nadučiteJja v Laporju je razpisano do Velike noči 1904. — Služba jetniškega paznika pri mariborski moški kaznilnici je razpisana do 30. nov. 1903. Slov. polit, in gospodarsko društvo v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 8. t. mes. ob 3. uri pop. javen ljudski shod v gostilni g. Ivana Kukovec v Ljutomeru. Cven pri Ljutomeru. Poroča se nam: Pri mlinu Jožefa Reih v Moti so našli 24. m. mes. nripljavljeno moško truplo. Z gnojnimi vilami sta ubila 28. m. mes. na Gornji Polskavi 14—16 letna fanta Jožef in Jurij Pristonik, sina gostilničarja Pristonik, delavca Miha Plečko iz Kolberga, ker ju je zasledoval z nožem na podstrešje, kamor sta šla spat Iz Marnberga se nam poroča: Brod, ki je samo nekaj dni prevažal, je vsled velike vode ustavil prevažanje. Občina Marnberg je tudi tožena vsled prilastitve tuje lastnine, ker je rabila sohe prejšnjega broda, ne da bi bila prosila za to dovoljenja pri posestniku dr. P. Kresniku, profesorju v Brnu. Se pač pozna, da sedijo v občinskem odboru sami Nemci, ki ne znajo prositi ampak samo zahtevati. Požiga je obdolžena kočarica Jera Taciger v Stopercah, ker je baje zažgala septembra svojo kočo, da bi dobila zavarovalnino. Zaradi tatvine sta zaprta pri ptujskem sodišču: Štef. Vogrinec, hlapec izStoperc, ker je obdolžen, da je ukradel Juriju Jus različne jestvine in Janez Arnuš, kočarski sin iz S e n č a k a, ker je ukradel, kakor je obstal orožniku, posestniku Vučina iz zaprtega kovčeka 20 K. Tepež. Dne 28. m. mes. so napadli v K i c a r i h fantje Fr. Majcen, Al. Pukšič in Valentin Letonja nekega Fr. Mlaker ter ga tako pretepli, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Žalostno! Ogenj. Ob polnoči dne 25. m. m. je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Toš vVitomarcih. Sosedi so zapazili ogenj ter rešili živino, potem so še le poklicali gospodarja, ki je mirno spal. Zakonska Toš sta prestrašena zbežala na prosto. Stari Toš se je pa tako ustrašil, da se ni mogel ganiti z mesta. V tem trenutku se je že podrla streha. To je spravilo starčka k zavesti ter je na vseh štirih plazeč dosegel duri, od kod so ga potegnili iz goreče hiše, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. Hiša in gospodarsko poslopje je zgorelo popolnoma zraven tudi edna krava in edna svinja. Posestnik je bil za majhno svoto zavarovan. — V nedeljo, na praznik Vseh svetnikov zvečer okoli 8. ure je začel goreti hlev vdove Hrovat v L o k i 5. novembra 1903. slovenski gospodar: Siran 6: pri Zidanemmostu. Zgorelo je gospodarsko poslopje, orodje, slama in žito; živino so reSili. Požarni brambi se je po velikem trudu posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na tik stoječe hiše. Le vlažnemu in mirnemu vremenu je pripisati, da ni ogenj uničil pol vasi. Sodelovala je tudi požarna bramba iz Radeč. Vsa čast njej in vrlim ženam ozir. dekletam, ki so z vso hitrostjo donaSale vodo iz oddaljenih vodnjakov. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Na dan Vseh svetnikov dopoldne med službo božjo je začelo goreti v Podloga pri Sv. Petru v Sav. dolini na podstrešju posestnika po domače Meserki. K sreči so ljudje kmalu zapazili ogenj ter začeli gasiti, dokler ni dospela požarna bramba iz Št. Petra ter ugasila ogenj. Tatvine. V torek, dne 27. m. mes. so ukradli županu Kremplu v ČreSnovcih pri Radgoni neznani tatovi denar in druge stvari v vrednosti 300 K. — V isti noči je bil ukraden sod žganja iz kleti mlinarja Tru-merja vHercogovšaku. — V noči od zadnje sobote na nedeljo so ukradli neznani tatovi g. Šunko, posestniku opekarne v R a z-vanju pri Mariboru, konjsko opravo v vrednosti 120 K. Tatu so baje že na sledu. Ponesrečil se je v torek, dne 3 nov. sprevodnik Franc Dežman na postaji Štore. Sunil ga je neki voz tako v hrbet, da je bil precej poškodovan. Celjske novice. Delavsko podporno društvo priredi dne 8. t. mes. velik pevski večer v »Skalni kleti« z jako obširnim vspo-redom. Sodeluje tudi »narodna godba«. — 23 letni delavec Valen. SkIenovsky je zavžil minoli teden fosfor, ker se je hotel usmrtiti. Po velikih mukah je slednjič umrl. — Obesil se je 76 letni bolnik hiralnice v bližnjem gozdu. Ušel je že 27. okt. iz hiralnice. Iz Nove cerkve pri Celju se nam poroča: Tudi pri nas se ljudje hvalijo z mostom, ker je grozdje dobro dozorelo. Nekateri, ki imajo vinograde v boljših legah so ga že prodali po 40—44 vinarjev liter. — Tukaj se je dne 26. m. m. slovesno položil in blagoslovil temeljni kamen novega Šolskega poslopja. Vtopljenec. Zadnjič smo poročali, da so naSli ob savskem obrežju pri Vidmu mrtvo truplo. Kakor se je zdaj dognalo, je bil to 56 letni hlapec Fr. Prapartnik, ki je pristojen v Braslovče. Dne 17. m. m. je izstopil iz službe pri posestniku Antonu Klem-pas v Podstravi na Kranjskem. Petrolej se je zopet podražil in bati se je, da bode cena Se naprej rastla. V nekoliko dnevih se je podražil za 9 30 K pri 100 klg. Bogati Judje, ki imajo večinoma petrolejske vrelce v svoji lasti, so se združili ter brez povoda zvišali cene. Delavce plačujejo slabo, pridelek podražijo in ogromni dobiček gre v nenasitljivo judovsko bisago. Cerkvene str&rl. Občni zbor podpornega društva duhovnikov Lavantinske škofije. Prihodnjo sredo, dne 11. novembra t. 1. ob pol 4. popoldne se vrSi v kn. šk. konzistorijalni pisarni občni zbor podpornega društva duhovnikov Lavantinske Škofi ¡je, pri katerem se bodo društvena pravila pregledala in primerno prenovila, volili se bodo tudi odborniki za triletno dobo; zato se pričakuje obilna vdeležba od strani druStvenikov. — Pred-stojništvo. Društvena poročila. Pododbor „Zveze nepolitičnih društev za Štajersko" ima svojo sejo dne 12. novembra t. 1. v Narodn. domu v Mariboru ob 10. uri dopol. v prostorih braln. in pev. društva »Maribor«. Vspored: 1. Pogovor o izvestju opravilnika. 2. Posvetovanje o izvršitvi programa. 3. Slučajnosti. Ker se posebna vabila ne izdajajo, prosi, da se odborniki gotovo vdeležijo te seje predsednik. Gledališka predstava v Mariboru se priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vprizori se »Idealna tašča«, veseloigra v enem dejanju in »Doktor Hribar«, burka v enem dejanju. Tudi tokrat mora biti dvorana polna^občinstva kakor zadnjič! Žigertov stolp. Zgradba tega stolpa je dovršena in se je stolp 28. m. m. zaklenil. Ključi se dobijo sedaj samo v Rušah pri trgovcu g. Mih. Sarnc-u, pozneje pa bodo na razpolago v raznih krajih na vznožju Pohorja, kar se še pa bode po časnikih objavilo. — Podravska podružnica slov. plan. društva. Odbor „Slov. dijaške kuhinje v Mariboru" naznanja, da bode letošnji občni zbor omenjenega društva v prostorih »Katol. delavskega društva« (pri Schrammelju) dne 12. t. mes. ob 4 uri popoldne z običajnim vsporedom. Ako ne bi bilo ob 4. zadostno Število udov zbranih, se vrši isti dan ob 6. občni zbor ob vsaki vdeležbi. Vabljeni so vsi udje. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Mohorjani za družbo sv, Cirila in Metoda. Framski Mohorjani (55) so darovali 10 kron. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrot-nice: Milostlj. knezoškof dr. Mihael Napotnik 30 K; P. Verdnik, kaplan 20 K; Jager 2 K; Zacherl, učitelj 2 K; Logarič Marija, kuharica 2 K; dr. Anton Jerovšsk, profesor 50 K; Stef. Rojnik, uradnik pri namestniji 10 K; stava 2 K; dr. Babnik, c. kr. sekcijski svetnik 10 K; Pajtler, župnik 10 K; klub 10 K; dr. Firbas 5 K; Serajnik Dom., učitelj 1 K; Fr. Ogrizek, župnik 10 K; P. S. iz Ljutomera kot kruh Sv. Antona 4 K; Jurčič, dekan 4 K; Okrajna posojilnica v Ljutomeru 35 K; Stajnko, posestnik v Ljutomeru 3 K; Hra-Sovec, kaplan 2 K; Uršula Rehar iz Dobrne 3 K; Voh, kanonik 10 K; dr. R PipuS uspeh neke pravde 10 K; R. Š. 100 K; Vozlič, kaplan 20 K; Fr. Močnik, kaplan 5 K; Ant. KoroSec 5 K; Alojz Cižek, katehet 6 K; »Podporni zaklad za slov. učit.« 20 K; Neimenovana 2 K; Tcpolnik, kaplan 5 K; Hirti, župnik, več vreč lepega krompirja. Tisočkrat Bog plati! Sv. Lenart v Slov. gor. Od mnogih strani opozorjen na panogo poljedelstva in vir dohodkov, kateri se dosedsj premalo, ali še le z velikimi stroški zvezani spravijo od kmeta, želarja in viničarja brez vsakega dobička, je gotovo pridelano kravje mleko. I to bi se veliko boljše in z manjšimi stroški prodalo, če bi se iz njega surovo maslo po novejšem načinu pridelalo, katero se lahko za dobro polovico dražje, kaknr doma pridelano proda v ptuje kraje. Če samo pomislimo, kako takozvani barantači od hiše do hiše lazijo, samo da nekaj tu pa tam pokupijo, potem trgovcu v bližini prodajo, in ta zopet v bližnje mesto in mestni trgovec Se le potem spravi blago dalje. Bilo je torej blago v treh ali štirih rokah in vsak od teh trgovcev je hotel nekaj dobička prislužiti, da od tega živi. Pogledamo li to vrsto ljudi, potem lahko zapazimo, da se nobeden noče z drugim pečati, če je že enkrst začel baran-tijo, kakor ravno s to, in ne dela nič drugega, pa vendar dobro shaja, in vse to je na škodo našega pridelovalca, kateremu že davno delavskih moči manjka. Koliko ljudi na ta način na njegovo škodo živi, namesto da bi mu pomagali obdelovati polja itd. Opozarjam pridelovalce mleka, da se združijo ter v okolici Sv. Lenarta ustanovijo potrebno mlekarno in to podjetje je tem ložje, ker so tukaj že potrebni stroji in se brez vsakega ovira lahko začne z delom. Pa kakor pravi neki pregovor: »Kdor miruje, gre nazaj«, ravno tako je žali-bog tudi pri nas, da se še premalo brigamo za bodočnost. Poglejmo samo v bližnje kraje, v katerih se prideluje surovo maslo, sir itd., in videli bomo, da prav dobro shajajo; seveda v začetku ni takoj mogoče, da bi bili dohodki velikanski, pa po malem vendar rastejo. Mnogo velikih tovarn, železnic in drugih podjetij, kateri se morebiti veliko let zastonj trudijo, tudi nočejo prenehati. Ravno tako je potrebno, da se tudi pri nas začne z delom, katero bi bilo tem ložje, ker imamo že v naših društvih prav poštene in delujoče može, kateri bi radi porabili trud in zamudo na korist siromašnega ljudstva. Nikdo naj se torej ne da od tega podjetja odvračati, ker odvrača gotovo samo tisti, kateri se boji lastne zgube. Pridite torej pridelovalci mleka v nedeljo, dne 8. novem. t. 1. popoludne ob 3. uri v prostore »Posojilnice« pri Sv. Lenartu na pogovor, da ne bomo sovražni lastnim žepom. Na svidenje! Rnneč pri Ormožu. »Kmetijsko društvo Lešnica in okolica« si je nedavno ustanovilo društveno knjižnico in po naših glasilih prosilo podpore. Do sedaj so sa tej prošnji blagovolili odzvati: veleč, gospod naš državni poslanec, dvorni svetovalec dr. Mirosl. Ploj, tukajšnji rojak, umirovlj. kraljevi profesor A. Hržič iz Oseka, društvo »Naprej« iz Gradca, A. Kosi, učitelj i. t. d. v Središču ter gg. Fr. Vabič in A. Habjanič s knjigami poučne in zabavne vsebine; veleč. g. A. Eferl, kaplan v Ponikvi s 5 K v društvene namene. — Vsem blagim rodoljubom kliče društveno vodstvo srčen Bog plati. Ob enem si usojamo spet prositi: podpirajte nas! Pošljite nam knjig poštene vsebine. Tu in tam sprhni po podstrešjih ali služi mišim v hrano mnogo knjig najboljše vsebine. Na dan s tem mrtvim blagom! Snujmo ž njimi narodne knjižnice, katere ne bi smela dandanes pogrešati nobena župnija ali šola, nobeden večji kraj. Torej: hajd na delo! Iz Zavrča. Dan 25. oktobra je bil res za našo faro naroden praznik. Ša le komaj tri mesece obstoječe »Bralno društvo« je na ta dan priredilo veselico, katera je na posebno zadovoljnost naših prirediteljev še dokaj dobro izpadla. Res občudovati moramo neumorno in vsestransko delavnost in požrtvovalnost našega g. tajnika, obenem pevovodja g. Ant. Strajnšek. On je pač neizrečeno veliko žrtvoval, da je naučil naSe diletante in pevce, da so tako dobro izvrševali svoje uloge. Zato se mu tem potom izreka najprisrčnejša zahvala. Pa tudi vi, zavrčki farani, očetje in matere, bodite ponosni na svoje sinove in hčere, katere ste videli prvikrat na odru kot dobro izvežbane diletante in diletantinje ter izvrstne pevce in pevke. Saj le na versko in narodno probujeni mladini je ležeča bodočnost našega naroda. Našemu predsedniku g. Ant. Križu, blagajniku č. g. kaplanu Ivanu Vogrin in gospdč. učiteljici Lenki Mikuš se najprisrčneje zahvaljujemo za krasna govora in za ves trud in požrtvovalnost, ki so ga imeli pri prireditvi te veselice. Pa tudi našim vrlim dekletam prisrčna zahvala, da so nam oder in sobe tako krasno okinčale. Posebna zahvala in čast pa tudi našemu podpredsedniku g. Iv. Budigan-u in tajniku g. Ant. Strajnšak-u za tisto trudapolno pot, ki sta jo storila še isti dan predpoldne v korist bral. društva. Pa vse bridkosti in težave naj bedo pozabljene ter z veseljem in navdušenjem recimo: Mi gremo naprej mi mladi! Živela mila Slovenija! Slovenski fant. Kmetijsko društvo na Frankolovem priredi v nedeljo, dne 15. t. m. po večernicah poučno zborovanje v šolski sobi. Govoril bode potovalni učitelj gosp. Franc Goričan o sadjarstvu in vinorejstvu. Kmetje! vabite se, da se v najobilnejšem številu vdeležite! Slov. katol. akad. društvo „Zarja" v Gradcu si je izvolilo na prvem rednem občnem zboru dne 28. m. m. sledeči odbor: Predsednik: phil. A. Detela, podpredsednik: phil. A. Rabuza, tajnik: tech. R. Podkrajšek, blagajnik: phil. K. Dermastia, gospodar: phil. F. Wisintin. Slov. katol. akad. društvo ,Danica' na Dunaju si je na svojem prvem rednem občnem zboru v četrtek, dne 29. oktobra za zimski tečaj sestavilo sledeči odbor: predsed. stud. ing. Fr. Vrhovnik; podpred. stud. phil, Ivan Grafenauer; tajnik stud. iur. Jos. Jerič; blagajnik stud. phil. Fr. Porenta; knjižničar stud. phil. Zdravko Bergmann; gospodar stud. iur. Ferd. Tomažič. Iz drugih krajev. Nov krompir. Ravnatelj kolonijtkega zavoda v Marzilju na Francoskem, profesor Heckel, je napravil posrečene poskuse, kako se pri nas prideluje krompir, ki so ga doslej imeli le v močvirnatih krajih v Uragvaju v Južni Ameriki. Ta krompir ima več prednosti pred dosedaj znanimi vrstami. Rodi tudi v tako mokrotni zemlji, ki sicer ni za nobene druge nasade, spomladni mrež mu ne Škoduje, tudi ga je treba le"enkrat vsaditi, potem se plodi iz korenine, ki ostanejo v zemlji. V ta nemen je treba le vsako leto njivo pre-gnojiti in preorati. Steblovje raste in zeleni do pozne jeseni ter se lahko kosi za klajo živini, ne da bi ssd v zemlji zato kaj trpel. Ta krompir ne gn je ter se ga sploh ne primejo krompirjeve belezn', tudi podgane ga ne objedajo. To pa zaradi tega ne, ker ima grenak okus. Tcda poskusom na Francoskem se bo skoraj gotovo posrečilo, da mu odpravijo grenkobo. Že sedaj ga rade jedo nekatere domače žtvaii, posebno perutnina. Krompirjevo cvetje diši kakor jasmin. Koliko izdajo vladarji za brzojavke? Raski car, ki brzojsvi s tajnimi znaki, porabi na leto za brzojavke 80 000 rubljev, nemški cesar 60 000 mark, a angleški kralj in kraljica sta izdala leta 1902. za brzo-jave 50000 frankov. Avstrijski cesar, italijanski in grški kralj razpošljejo le prav malo brzojavk. Poljaki v Ameriki. Ameriški Poljaki so orgamzovani v društvu »Poljska narodna zveza«. To društvo, katero je sprva imelo namen samo v gmotnem oziru podpirati svoje člane, je v zadnjem času razširilo svoje delovanje tudi na druga polja. Sedaj ima to društvo že poaebae oddelke za kulturo, za naseljevanje, za politiko, trgovino in časni- karstvo. Proračun kulturnega oddelka znaša na leto 20.000 kron Za ta denar se izdajajo knjige za narod, snujejo se narodne knjižnice in se prirejajo podučna predavanja. V knjigah se po največ poljudno razpravlja o poljski zgodovini ter se razlagajo razni važni pojavi na polju politike, književnosti, umetnosti in sociologije. Razume se, da imajo Poljaki tudi veliko število drugih društev. Letos so imeli veliko pevsko slavnost, katere se je udeležilo 1500 pevcev. Sploh pa so Poljaki v Ameriki, kar se tiče narodne organizacije, najdejavnejši med vsemi amerikanskimi Slovani in so lahko vsem drugim vzor, kako je treba vspeSno delati, da se Poljaki tudi v tujini, obdani od drugojezičaih narodov, ne izneverijo svoji narodnosti! Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Naša dolžnost nas veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini cerkvi v Mariboru. Trdno zaupamo, da že imamo v prihodnjem letu v cerkvi nov oltar in prestol za čudodelno podobo Matere Milosti. Da primeroma tako po malem napredujemo v kinčanju cerkve, je poglavitni vzrok, ker je veliko družnikov in dobrotnikov s svojimi prispevki popolnoma izostalo I Ni čuda, ker so časi hudi in tudi sv. vera med slovenskim ljudstvom vedno bolj hira. Vkljub temu je vendar brez-dvomno, da bedemo sčasoma vse dokončali in vse naše dolgove poplačali (60 tisoč kron) — le potrpeti moramo in moliti. Nove družnike še vedno radi sprejemamo. — Duhovne dobrote te družbe so itak znane. Razven 15 sv. maš, ki se vsak mesec in vsako leto Blužijo — berete se še vsak dan dve sv. maši in sicer ena za vse žive in druga za vse rajne družnike in dobrotnike — torej vsak mesec 60 in vsako leto 715 svetih maš) Frančiškanski samostan v Mariboru, dne 17. okt. 1903. 558 1-1 P. Kalist Heric, gvardijan in župni upravitelj. Loterijske številke Trst 31. oktobra: 50, 39, 29, 67, 9. Line 31. oktobra: 29, 72, 22, 42, 39 Za nagrobni spomenik župn. Tram-puša so darovali gg.: Anton Puklavec, dež. vinorej. pristav 10 K; Fr. Zabavnik, župan v Vodrancih 6 K; Ernest Slane, naduč. pri Sv. Bolfenku 3 K. Darila. Za po povodnji poškodovane v Kanalski dolini, sosebno Ukve na Koroškem, so dosedaj poslali iz Štajerske pomožnemu odboru v Beljak sledeči gg.; Dr. Matko Potočnik, c. kr. profesor v Mariboru 5 K, Matko Tomažič, župnik v Pilštanju 2 K, Ivan Elsbacher; župan v Kozjem 10 K, dr. Fran Jankovič, okrožni zdravnik v Kozjem 10 K, neimenovana gospa 2 K, dr. Jos. Črmlanec v Crmli v Slov. gor. 5 K, Oroslav Arnuž, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 10 K, Josipina Blaž v Mozirju pri Celju nabrala 7 K, Jožef Rakuš v Rečici 10 K, dr. Vladimir Sernec v Mariboru nabral 20 K in France Strajnšak pri Sv. Juriju ob Ščavnici nabral 2 K 30 v.; to je skupaj 83 kron 30 vinarjev. Srčna hvala blagim darovateljem. Ker je beda res velika in položaj ponesrečenih kmetov res žalosten, prosi pomožni odbor ostale rojake nadaljnih daril, katera sprejema Ivan Hochmiiller, uradnik. Beljak, Hans Gasser Platz 2. Društvena naznanila. Dne 15. novemb. »Društva slov. odvetn. in notar, uradnikov« občni zbor v mali dvorani Narod, doma v Celju ob 3 uri pop. » » » »Žmske podružn. sv. Cirila in Metoda pri Sr. Juriju ob juž. žel « občni zber s petjem, tambur. in srečolovom po večernicah. » » » »Kat. braln. in gospod, društva pri Sv. Benediktu v SI. gor.« veselica z govorom, deklamacijami, s petjem in gled. igro »Egiptovski Jožtf«. » » » »Bcal. in gospod, društva pri Sv. Lenartu v SI gor« občni zbor v prostorih posojilnice ob 5 uri popol. Zahvala*. Za vsg izraze sožalja javljeae bodisi pismeno, bodisi ustmeno, bodisi dejansko z soudeležbo pri pogrebu ljubega mi brata Franca iarkošsk, sluge v kn. šk. pisarni, se iz srca zahvaljuje podpisani v svojem imenu in ime.iu sorodnikov pre-častiti duho/fcčini kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem dragega pokojnika in prosi, da bi se rajnega Franca spominjali tudi nadalje v svojih molitvah. 561 1—1 Maribor, dne 3. novembra 1903. Ivan Markošek, komi vikarij v Mariboru. Na gvetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand prix1' Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata. C, K & C Popoff v Moskvi. Zalagatelj več evropejskih dvorov. , TOHMUUCTM «8*0* ««IM .tU*Utb Postavno re£. varstv. znamka. li^T Najfinejša marka, ""^f i Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, msa 556 10—1 Odhod iz Ilavre vsako soboto. Vozni listki od francoske družbe. D fcra in hitra vožnja, izvrstna brana z vinom in likerjem. — N > mčEtija pojasnila za «ton j in f ^nko pod nas'nvcm: Französische Linie. Wien IV., Weyringergasse 8. 549 10-1 Kuverte s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila, v Maribora. mm Vsaka beseda stane 2 v. Najtnaiga objava 45 v. MÄLÄ OZNANILA Vsaka beseda «tana 2 vin. {Vsaka beseda j stane 2 v. I Večkr. objava i po dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašajih na upravnižtra se mora znamka za odgovor pridejati. Več tisoč na suho cepljenih trt se proda, cepljene so na podlago Rip. por-tali8, in sicer: Šipon (Moslerj, laški rilček (Wälschriesling), burgundec modri (Burgunder blau). Vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoraninjene. Cena je I. vrste 100 kom. 20 K. Kupci naj se do konca decembra oglasijo. Franc Muršič, posest, v Senčaku pošta Juršinci pri Ptuju. 557 3—1 Proda se. Oddaja trt. Za vinogradnike imam oddati več tisoč na zeleno cepljenih trt in nekaj tudi na suho. Podlaga je riparija portalis in rupestris montikola. Cepljene so na najboljše trte, kakor: beli burgundec, laški rizling, silvanec, rulandec, moŠ-kat, kralevina, rebula, piuola, beli španol in rdeča kostenica; za črna vina, Portugalka, Verhpoc (ali Oberfelder). Razun tega imam nad sto tisoč cepičev oddati zgoraj imenovanih vrst in šest drugih vrst na suho cepljene. Kupci naj mi naznanijo pravočasno, vsaj do konca 1. 1903. Trte se bodo kopale na zahtevanje naročnikov tndi proti pomladi, ker so boljše. Cena cepljenkam I. vrste za 100 komadov 22 K, II. vrste za 100 kom. 12 K, cena cepičem za 1000 kom. le 6 K. Cepljenk se pošlje najmanj jeden ducat. Pošilja se samo na neokužene kraje. Kdor hoče, da trte počakajo do spomladi, naj pošlje 5 K predplače na vsakih 100 komadov. — Josip Cotič, vinogradnik in trtnar v Vrh-polju, p. Vipava, Kranjsko. 535 5—2 Pozor 1 P. n. gospode župnike, dalje mlinarje in hišne posestnike, opozarjam na moje, lastnega izdelka, na stroju spletene mreže, ki so najpripravnejše za vrtne ograje, preprežke okenj in cin, za presi-panje peska itd. Mlinarjem priporočam svojo zalogo sit in zajber vsake vrste. — Naročbe se prosijo pod naslovom: Josip Sadnik, Koroške ul 7, Maribor. 541 3-2 Dve posestvi na Meljskem bregu s krasnim razgledom, vsega 30 oralov (med temi je 6 oralov sadonosnika, 4 orale starega in 1 oral novem vinograda, 1 oral njive in ostalih 18 oralov je gozda), s9 prodasta za 18.000 K. Andrej Nekrep, na Meljskem bregu štev. 23 in 24. pri Mariboru. 562 3-1 Kupi se. Dobroidoča gostilna se kupi, ki bi se plačevala v obrokih, ali če se more položeni denar na prvo mesto vknjižbi. Kdo, pove upravništvo. 563 ]—1 Železni štedilnik (Sparherd) s cevmi vred, se proda pri Jožefu Vezjak v Ma-riboru, Farbergasse 8._554 3—1 Lepa hi&a z vrtom in lepim sadonos-nikom, s popolno gostilniško koncesijo, prodajo tobaka in trgovino, na lepem kraju, blizu mesta na Spod. Štajerskem, 8-i proda. Kje, pove upravn. 558 2— l Dražba cerkvenega vina (okoli 9 po-lovnjakov) v Ritoznoju pri Siov. Bistrici se vrši v torek, dne 10. novembra 1903 ob 10. dopoldne. 560 1—1 Proste službe. Organist in mežnar, oženjen, z dobrimi spričevali, želi službe. Pod naslovom Ludovik Butara, organ, in posestnik v Izlak št. 23. P. Izlak. Medya. Kranjsko. _535 5—2_ Trgovskega pomočnika oziroma poslovodjo, veščega z (barantanjem) kupčijo s špecerijskim in manufakt. blagom, k»kor tndi s podrobnimi stvarmi v železnim', sprejme takoj „kmetijsko društvo v Leskovcu pri Ptuju. Taisto sprejme tudi ob enem učenca, ki se hoče izučiti trgovine. Javiti se je pri načelniku omenjenega društva._550 2—1 Viničarja ali majarja z več delavskimi močmi, ki se razume pri »mer. nasadih, sprejme L. Jagerič, posestnik v Gradcu, Triesterstr. 54 na svojo majarijo v Strass-gangu pri Gradcu. 659 1—1 «Ar i(f «2» «t* «9» rfi A t{k %$» ' Jožef Kolarič, mizarski mojster v Mariboru Tegettholtov trg št. 3 (prej samostan sester reda sv. B'ran5iSka), absolviian obiskevalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju 376 26—8 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohiStva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejžega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Ravnakar je izšla v zalogi I 6303 3 J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA PRATIKA za prestopno leto 1904, ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. * f v h* a- * • / f) v Cirila in Metoda Zalogá pri Jv.Perdano v Ljubljani- ci c: M 3 C rt 13 Po tej ceni franko na postajo Trst; + •v svojih sodih se podraži za X F)37 Vzorci se pošljejo zastonj. 2 J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ po 17 novčičev liter,, » 13 14 Ne v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, proda se, ali pa da v najem ob zelo ugodnih plačilnih pcgojih več lepili posesti v 7. gospodarskimi poslopji. — Pojasnila je d hiti brezplačno v pisarni g. dr. Gregorina v Trstu, Mo-hno piccolo 7. H 540 3-3 IVfirodilu za krajevne razglednice lično in fino izdelane sprejema tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Marav. francosko žganje" ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se P[iPoroča posebno rekon- 1 valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1'50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira. Benedikt IIertl9 posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu pri Martinu Šu s t e r. 526 52—4 ^ ^ /N /S /N /N « /N /> ^ a 9 9 9 9 9 th A is t © ti HolzI, mizarski mojster v Mariboru Viktringhofgasse št. 12, $ $ 9 o /K se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v izdelovanje vseh cerkve- /k L nih del, kakor: al (»rje, prlžnlce, spovetlnlce, omare za V«/ cerkveno obleko, cerkvene stole itd. (!) (!) V dokaz moje spretnosti so sledeča cerkvena dela, katera sem v teku (|) ¿k zadnjih let izgotovil: altar pri Sv. Martinu pri Vurbergu, altar pri Mali ,L y Nedelji, stoli v Alojzijevi cerkvi v Mariboru itd. V|/ O Priporočam se tudi v izdelovanje vseh drugih v mojo stroko spa- (i) (j) dajočih del. 534 3—3 /K w v/ w v/ v/ v/ v^ v v7 s/ 7\7Wy MH9MNM M «NtMMMt | Anton Viher | $ mizarski mojster v Mariboru @ ® Koroške ulice št. 31 4927 4 O ® absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradca ® S se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopj», pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj 1 £ Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. J MMtIMtM M NHNMHt DEMETRIJ GLUMAC, ko tiar y Mariboru Kaserngasse št. 13. Kaserngasse št. 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča točno in po ceni. 265 24 Za slovenske mladeniče in mladenke! V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige Črtice iz slovenske zgodovine. I. Stari Slovani. En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin. Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpdšlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ——Dobi se ————- v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5. Prodaja zemljišč. Zemljišča, spadajoča h graščini Freistein pri Pragerskem, sosebno tudi lepe gozdove, razprodajam na drobno. Natančnejši podatki izvejo se vsak dan v gradu Freistein, pošta Pragersko (Pragerhof) in pri gosp. c. kr. notarju v Slovenski Bistrici; — glede onih parcel, ki ležijo v občini Poperk (Buchberg) pa še posebno vsak četrtek v gostilni „pri Sekolu" na državni cesti med Framom in Gornjo Polskavo, od koder se kupci lehko podajo na lice mesta teh parcel. 545 2—2 Freištein, 24. okt. 1903. Anton Patrih. *********** * * * ********** S tal Mančir, ; i C g kamnoseški mojster v Mariboru SchilBepstrasse 25 se priporoča ▼ izvrževanje vaeh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni. nt! m pruruuuiu. t\% ********* NAZNANILO. Usojam si naznaniti vsem posestnikom po trtni uši uničenih vinogradov, da imam letošnjo jesen ozir. prihodnjo spomlad okoli 40.000 komadov cepljenih trt na prodaj in sicer: 17.000 laški rilček (Waluchriesling), 6000 žlahtnina (Gut-edel), 5000 kraljevina (Kónigstraube), 5030 burgundec beli (Burgunder weiss), 1500 nemški risling (Rheinriesling), 1500 rulandec (Rulander), 1500 traminec (Traminer), 1000 šipon (Mosler), 800 burgundec modri (Burgunder blau), 700 sil-vanee (Silvaner). Vse te trte so cepljene edino le na Rip. portalis. Cena za v jesen odvzete trte je sledeča: I. vrste 100 kom. 20 K. II. vrste 100 kom. 8 K. — Na 1000 kom. dobi vsak 100 kom. II. vrste povrh. — Divjaki 100 komadov 4 K. — Na željo vinogradnikov pustim tudi cepljene trte skozi zimo na stalnem mestu v trtnici ter jih še le na spomlad pred saditvijo izkopam to je meseca marca. A vsled dela z osipavanjem trtnice v jesen in da se vsled tega zemlja otežkoči z izkopanjem trtnice na spomlad ter se stori manj sposobno za zopetno vlaganje trtnice, stane vsaka ta trta 2 vin. več. Cena tem trtam je torej: I. vrste 100 kom. 22 K, II. vrste 100 kom. 9 K. Na 1000 kom. dobi tudi vsak 100 kom. II. vrste brezplačno. Oddajajo se le edino dobro zaraščene in vkoreninjene trte. Trte oddajajo se le v od trtne uši okužene kraje. Are je priložiti vsakemu naročilu 20% naročene svote. Na naročila brez are se ne bo v ozir jemalo. Ustrezalo se bode, dokler bo kaj zaloge. Naročila za tiste trte, ki bi naj ostale čez zimo v trtnici, sprejemam le do 5. novembra tega leta. Oni pa, ki nočejo, ia bi trte ostale v trtnici, se naj oglasijo pismeno ali ustmeno vsaj do I. febr. prihodnjega leta pri Antonu Slodnjak, 475 10-8 trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pošta: Juršinci pri Ptuju. luljálmij u> aaicikik kat. tiik. druit»«. Odforonii »mhíeí*: Ferdo Leskovar. Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo! Tink tiskarn« »v. Cirila.