7. štev. V Kranju, dne 19. februarja 1916. Leto IV. Izhaia vsako soboto ob 5 uri zvečer Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). - Naročnina za celo leto K*-, za pol leta K 2- za četrt leta K 1 -. Za vse droge dSvefn Ameriko K 5«T- Posamezne številke po 10 vinarjev. - Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save* v Kranju. Inserate naročnino, reklamacije pa na uprav-oruge države in Ameriko KSW), ™A™mesie J. Brezimni dooisi se ne oriobčuieio. Reklamacije so poštnine proste. -Inserati: stinstopna petit-vrsta za eriko K 5-60— Posamezne številke po 10 vinarjev. - Vse dopise je naslavl ati na uredništvo lista „csave" v i\ranju. m^eraic, i™a„au,c ya „a ««.«»• liu - Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. - Inserati: stinstopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakraT 9 vin.77a trikrat 6 vin., večji inserati po' dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. - Rokopisi se ne vračajo. - Brzojav.: „Sava", Kran, Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. ništvo „Save" v Kranju. Na Balkanu. O*" Odbit napad. Dunaj, 12. februarja. Zapadno Tirane so poskušale italijanske sile polastiti se od na zavzetih pozicij na višinah. Naše čete so odbile vse napade. Priprave na boj za Solun. Pariz, 12. februarja. „Petit Parisien" javlja iz Soluna: Včeraj so prekoračile francoske čete reko Vardar ter so se ustalile na desnem bregu v okolici Jenidže ter ob Vardarju, ob železnici, ki drži v Bitolj. Francoske čete so prekoračile Vardar pri Topčinu ter so Drodirale v dveh kolonah v raznih smereh. Takoj so si izgradile novo 12 kilometrov dolgo obrambno črto. Italijansko orožništvo na Krfu. Bern, 12. februarja. „Bund" objavlja naslednje sporočilo: Italijanski poslanik v Atenah je ministrskemu predsedniku Skuludisu sporočil, da se bo na Krfu izkrcalo italijansko orožništvo, ki naj sodeluje pri reorganizaciji Črnogorcev in Srbov. Ministrski predsednik Skuludis je v svojem odgovoru izrazil začudenje nad tem ukrepom, ker se ne nahaja na Krfu nobeden Črnogorec za reorganizacijo Srbov pa zadostujejo dosedanja sredstva zaveznikov. Razburjenje na Grškem vsled tega koraka je tako veliko, da mora vlada ž njim računati in odkloniti odgovornost za vse posledice, ki bi mogle izvirati 'z tega ukrepa italijanske vlade. Grška vlada je poslala protest tudi direktno italijanskemu kabinetu. Bolgarske Čete v Elbasanu. Sofija, 13. februarja. Bolgarske čete so zasedle včeraj Elbasan. Prebivalstvo jih je toplo pozdravljajo. Mesto je v zastavah. Prodiranje v Albanijo. Dunaj, 14. februarja. C. in kr. čete, ki operirajo v Albaniji, so s prednjimi četami dospele do dolnjega Arzena. Sovražnik se je umaknil na južni breg. Bolgari so zasedli tudi Fieri. Atene, 14. februarja. Reuter poroča: Bolgari so zasedli Fieri, 25 kilometrov pred Valono. Utrjevanje Soluna. Poročila iz Aten pravijo, da se utrjevalna dela pri Solunu nadaljujejo. Poleg srbskih beguncev je zaposlenih pri teh delih tudi na tisoče grških kmetov. V zadnjih 8 dneh so izkrcali zavezniki zopet velike množine težke artiljerije in municije. V Solun prihajajo vedno novi transporti francoskih Čet. Zavezniki so zgradili celo vrsto novih železnic, glavna vodi iz Topčina v najsprednejše strel' ske jarke, vardarska železnica je dobila dvojni tir. Združenje avstrijskih in bolgarskih čet pred Dračem. Iz Sofije poročajo: Bolgarske čete, ki so zasedle Elbasan, prodirajo proti Draču, da se združijo s Kovessovo armado, od katere so oddaljene le še dva dni hoda. Zapovednik bolgarskih čet je general Todorov. Pred Solunom. Preko Sofije poročajo: Na obeh krilih francosko- angleške fronte se vrše premikanja čet. Francozi in Angleži se hočejo izogniti boju pri Kukušu. Na polotoku Kalkidide so napravili Francozi in Angleži poleg utrjene črte jezero Lagdin-Stavros široke ceste, ki naj služijo umikanju njihovih čet v Orfanski zaliv. „Agence Havas" poroča 17. februarja: Francozi so zasedli vse mostove čez Vardar. Grki so zasedli Vardarski breg od Topčina do izliva reke. Nova izkrcavanja na Krfu in v Solunu. Iz Aten poročajo 17. februarja. Danes se je izkrcalo na Krfu 4000 italijanskih vojakov; v Solunu se izkrca te dni 20.000 mož. Zastopniki centralnih držav zapuščajo Grško. Bern, 12. februarja. „Echo de Pariš" javlja iz Aten : Nemški, avstrijski, bolgarski in turški poslanik so spravili svoje arhive v Lariso in od tam v Bitolj. Vsi konzuli in njihove rodbine se pripravljajo na odhod iz Aten. Špijonaža v grški armadi. Iz Aten poročajo: Vojaške oblasti so aretirale bivšega poslanca iz Drame, Triandafilu, ker je podkupil nekega častnika generalnega štaba, ki naj bi mu izdal gotove tajnosti o gibanju grških ter nemško-bolgarskih čel. Zaprtih je radi špijona-že tudi že več atenskih mestnih uradnikov, ki so> vsi Venizelisti. Četverozveza hoče zasesti Atene? Nemški listi poročajo iz Aten: Poslaniki centralnih držav zapustijo Atene radi tega, ker namerava četverozveza grško glavno mesto zasesti. Kralj Peter na Krfu. Iz Aten poročajo: Srbski kralj Peter je dospel na Krf. V pristanišču so ga pozdravili prestolonaslednik Aleksander, srbski ministri ter srbski in francoski generali. Kralj je še venno jako slab. Po sporočilu srbskega poslaništva, se nahaja na Krfu 64.000, v Solunu pa 3.800 nanovo oboroženih in opremljenih Srbov. Esad paša razpolaga baje z 20.000 možmi. Romunski rezervisti zapuščajo Solun. Curih, 15. februarja. Listi poročajo iz Soluna: Romunski rezervisti ki se nahajajo v-Solunu, so dodili povelje, da se takoj vrnejo v domovino. Ruski konji za Romunijo. Iz Bukarešte poročajo : V četrtek se je vrnila romunska vojaška komisija, ki je nakupovala konje v Rusiji. Člani komisije so baje oduševljeni vsled ljubeznjivega sprejema, katerega so bili povsod na Ruskem deležni. Komisija je nakupila na Ruskem 14.000 konj za romunsko armado. I K A'eksander Vlahutza. Evpraksija. Konec. . Trudila se je; da bi zaspala, ali pred zaprtimi očmi so ji mrgolele raznovrstne podobe. Videla je oblake dima, ki so se v obliki kolobarjev v neskončni vrsti trgali drug od drugega. Ali so ji plesali pred očmi žareči stebri, ki so se dvigali više in više v neskončnost in ki so blesteli v vseh barvah v mehkih zibajočih se krogih izpreminjajoč se končno v okrogle kovi-uasto se svetlikajoče ploskve, ki so počasi plavale druga nad drugo, dokler se niso spojile v Dosa-niczne točke ali se razširjale, da se je pogled izgubljal na brezmejni gladini. Mislila je, da zblazni. Odprla je široko oči Jer se strahotna ozrla naokrog. Mir v sobi in razločevanje posameznih predmetov jo je pomirilo. Pogled ji je obtičal na plamenu sveče, z nepremičnimi trepalnicami je zrla tja, kakor bi poslušala daljno sladko godbo. Potem je stopila pred zrcalo, v katerem se je dolgo ogledavala. Z roko si je Popravila lase raz čelo in sence, na licih ji je gorela rdečica jetičnih. Z žalostnim usmevom je bo-^stno zrla v svoje velike, čarobne, melanholije Polne oči. ga Svet ima prav, lepa je, a kaj ji to poma- ... Tako je trudna. Cemu ji je dal Bog mladost, iiino, lepoto, ako ji ne dovoli, da bi vse to tudi uživala. Zopet je začutila sladko, nerazumljivo pože-ljenje. Mislila je na Pavla in Virginijo, kakor se misli na prijatelje, s katerimi smo skupno živeli. Mislila je, kako bi bila lahko ljubljena. Kako lahko bi bile našle te oči, ki sedaj ugašajo, srce, ki bi jo bilo ljubilo. Ah, in kako globoko, kako brezmejno bi ljubila onega, komur bi podarila srce! Kako ljubeče bi ga zrle njene oči, in kako bi njena duša pozdravljala onega ki bi prišel, da ji uteši poželjenje, da ji ohladi lica in ji zatre dih z vročimi poljubi. Umreti bi hotela v nastajajočem se čaru objema. Udala bi se mu z dušo in telesom, z vsemi svojimi mislimi, z vso svojo ljubeznijo. Ponižna dekla bi mu bila in čula bi ob njegovem vzglavju, da bi ga nihče ne dramil. V žrelo divjih zveri bi planila, da bi le njega ne motila niti senca bolesti. Zakaj ji Bog tudi samo za trenotek ni podelil te blaženosti? Kaj je storila, s čim se pregrešila, da jo tako grenko kaznuje? In obšel jo je občutek, da se ji godi težka krivica. Pri tej misli pa ji je srce napolnil brezmejen srd. Vsa bolest se ji je spremenila v divjo, strupeno besnost. Cel svet in nebo tam gori bi najraje zdrobila v prah, da so ji to dopuščale moči. Pogledala se je v zrcalo in se prestrašila izraza svojih oči, kakor pred besnim pogledom sovražnikovim. Zopet je zagledala smrtno barvo ne licih in zdelo se ji je, kakor da ji je oster nož prerezal telo od nog do glave. Divji obup ji je pretresal ude. Prestrašena je planila nazaj ter tiščala roki ob glavo, kakor da hoče preprečiti naval krvi. Ko so ji medli pogledi blodili po sobi, je zagledala svoj pajčolan. Potegnila ga je z mize in v otroški jezi ga je poskušala raztrgati na drobne kosce. Pa ni imela več toliko moči. Zmečkala ga je v roki in vrgla pod posteljo. Misel na svojo mladost in občutek, da bo umrla predčasno, ji je trgal srce in ji polnil dušo s trpkim sočutjem do same sebe. Krčevito je za-ihtela. S plamtečo besedo bi rada potožila gorje svojega uničenega življenja. Medle, temne misli so jo obvladale in otrpnila je v strašni bojazni — zdelo se ji je, da so položili v grob in da čuje padanje zemlje na pokrov krste . . . Pozno šele se ji je pozrečilo, pregnati te smrtne slike. Pa saj lahko okreva, lahko še živi in ljubi! In odleglo ji je v času teh sladkih sanj. vihar v srcu se je polegal in gorek žarek je posi-jal v njeno temno življenje. , Kako bo umela ljubiti! Globoko je zdihnila ter legla. A vso noč se je premetavala, ne da bi našla le trenotek spanja. Mučile so jo misli neužitnih sladkosti in žgoči ogenj vsemogočnega nepojmljivega požeijenja ji je razjedal mozeg. * Od one noči ni več zapustila postelje. Na samostanskem dvorišču so prve snežinke pokrivale nov grobni spomenik z napisom: Tu počiva dekla božja, Evpraksija Topala, rojena dne 10. maja 1. 1849., umrla dne 3. decembra 1. 1871. Jasnost v romunski politiki. Iz Bukarešte poročajo: „Ziuva" piše: Perioda kolisanja romunske politike se nagiba koncu. Odbila je odločilna ura, kajti ena izmed vojujočih ■se velesil zahteva točna pojasnila o politiki Romunije. Dijaški nemiri v Romuniji. Bukarešta, 14. februarja. Tukajšno dijaštvo je proglasila splošni štrajk •v znak simpatije s tovariši na univerzi v Jassvju. Romunija je prepoveoala izvoz žita, zelenjave in olja. Bukarešta, 17. februarja. 'Vlada je predložila zbornici zakon, ki prepoveduje izvoz žita in žitnih izdelkov, zelenjave in olja. Prepoved velja že od današnjega dne. Izvzete so pa vse kupčije državne žitne komisije. Izvozno takso za moko bo plačevati v bodoče tudi za testenine. Vojna z Italijo. Uspeh naših Čet pri Bovcu. Dunaj, 12. februarja. Na primorski fronti se vrše že nekaj dni zopet živahnejši artiljerijski boji. Pri Bovcu so osvojile naše čete danes zjutraj neko sovražno pozicijo v ozemlju Rombona, •vplenile 3 strojne puške in vjele 73 alpincev. Zavrnjen italijanski napad. Dunaj, 13. februarja. Močen napad Italijanov na pozicijo v bližini Kombona, ki smo jo vzeli, smo zavrnili. Ponekod je bilo sovražno artiljerijsko delovanje živahno. Tudi Gorica je dobila, kakor vsak dan, nekaj granat. Naša letala nad Raveno, Codrigom in Cavaneilo. Dunaj, 13. februarja. Dne 12. februarja popoldne je neka flotilja bidroplanov razdejala v Raveni 2 skladišči na kolodvoru, težko poškodovala kolodvorsko poslopje, tovarno za žveplo in sladkorno tovarno ter pro-vzročila nekaj požarov. Obrambna baterija je v pristanišču Corsini letala živahno obstreljevala. Neka druga zrakoplovska flotilja je v črpalnicah v Codrigu in Cavanellu večkrat zadela s težkimi bombami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Ljuti topovski bolj na primorski fronti. Dunaj, 14. februarja. Topovski boj! na primorski fronti so bili včeraj na nekaterih točkah silno hudi. Novo dobljeno pozicijo v pokrajini ob Rombonu, smo včeraj držali proti več sovražnim napadom. Boji na italijanski fronti zopet živahnejši. Dunaj, 15. februarja. Ob koroški fronti je obstreljevala sovražna artiljerija včeraj naše pozicije na obeh straneh Za-jerske in Jezerske doline zapadno Rablja; o polnoči je pričela ljuto obstreljevati fronto med dolino Fele in Višarji. Pri Bovcu so napadli Italijani zvečer našo novo pozicijo v ozemlju Rombona. Bili so z velikimi izgubami odbiti. Ljuti topovski boji na primorski fronti se nadaljujejo. Včeraj zjutraj je bombardirala neka naša letalska flotilja sestoječa iz 11 aeroplanov kolodvor in tovarne v Milanu. Opazovati je bilo, da se razvijajo veliki oblaki dima. Ne ozirajoč se na ogenj topov in na obrambena letala so izvršili častniki — opazovalci bombardiranje po načrtu. Boji v zraku so se končali povsem nam v prilog. Sovražni letalci so se umaknili. Razentega je bombardiralo več letal neko tovarno v Schio z vidnim uspehom. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Dunaj, 16. februarja. Artiljerijski boji ob primorski fronti in sosednih delih koroške fronte trajajo. V odseku pri Doberdobu je prišlo do bojev z metali min in z ročnimi granatami. Ob Javorčeku smo osmič odstranili neko italijansko stražo. Polje pred našo novo pozicijo v pokrajini ob Rombonu je pokrito z mrtvimi sovražniki. Zavrnjeni italijanski napadi. — Pri Pulju sovražno letalo zbito. Dunaj, 17. februarja. Italijanski topovski boj je bil včeraj naperjen zlasti nasproti krajem v pokrajini pri Kanalu in ob Rombonu ter proti mostiščem v Tolminu in Gorici. Poskusen sovražni napad na vrh Sv. Mihaela smo zavrnili. Pri Pulju so obrambne baterije zunanjega vojnega pristanišča zbile neko italijansko letalo. Pilota in opazovalca smo vjeli. Obstreljevanje Devina. Iz vojno poročevalskega stana 14. februarja: Dne 3. februarja je obstreljevala italijanska težka artiljerija Devinski grad in ga po večini porušila. Prva granata je treščila okoli 1. ure 30 minut pod I gradom tik ob zapadnem bregu v morje. Druga ob 1. uri 40 minut v bližini izkrcevališča, tretja ob 2. uri v hišo med bregom in gradom. Četrta ob 245 je zadela grajski jarek ob vhodu v grad. Ob 230 je zadela težka granata (28 ali 30 cm) v zapadni trakt gradu in je poškodovala večji del knežjih sob. Streha je ostala po večjem še nepoškodovana. Od 2-50 do 330 so uničile tri težke granate vzhodni trakt, ki se je porušil v širini okoli 15 m, kakor tudi tretje in drugo nadstropje zapadnega trakta in uničile tam se nahajajoče sobe. Trpel je tudi južni trakt. Poleg iztrganih okenj in vrat ima zidovje tudi razpoke. Pod ruševinami |e„pokopane obilo dragocene oprave in uničene. Skoda na "zgradbi se ceni na 400.000 K, škoda vsled uničene oprave in umetniških slik na 100.000 K. Človeške žrtve ni bilo. „Vrhovni vojni svet". Pri sprejemu na Kapitolu je Briand v odgovoru na nagovor poslanca Torre omenil novi „vrhovni vojni svet", rekoč: „Novi vojni svet, katerega sestavljajo strategi in tehniki, zastopniki generalnih štabov in mu-nicijski ministri, ne more samo izvajati od vrhovnega diplomatičnega sveta za potrebno spoznanih podjetij, ampak se more pečati tudi s pripravami in izvedbo, razdelujoč po potrebi vojne sile in materijal na posamezne fronte in dežele. V Franciji se misli tako, da je potreba vse gospodarske in financijelne probleme, ki vznemirjajo tega ali onega zaveznika, premotriti skupno in naj jih rešijo aliiranci. Torej enotnot akcije ne samo na politično-vojaškem, ampak tudi na gospodarskem polju". Obstreljevanje Ravene. Preko Lugana se poroča, da po uradnih obvestilih je bilo pri obstreljevanju Ravene s strani ; avstrijskih letalcev ubitih 15 oseb, med temi nekaj žensk in otrok, in mnogo ranjenih. Materijalna škoda še ni znana. Italijansko-francoska konferenca v Parizu. Italijanski in francoski ministri so se dogovorili, da je potrebno, da se vrši v kratkem v Parizu ; konferenca, katere se udeležijo v jednaki meri po-i litični zastopniki in vojaški delegatje. Salandra je t po tem dogovoru rekel, da italijansko srce bije jednako kakor francosko in da vspodbuja k skupnosti boja za obrambo načel in k upanju na končno zmago. Briand je izjavil, da je zadovoljen s sestankom in da zbližanje src olajša velike naloge. Francoski državni podtajnik Thomas v Turinu. Francoski državni podtajnik Thomas ni odpotoval hkratu z Briandom iz Italije, marveč je šel v Turin in si tam ogledal municijske tovarne. — Thomas je povedal časnikarjem v Rimu, predno je odšel na fronto, da je dosežen med Italijo in Francijo sporazum glede izmenjavanja surovin, municije in delavskih moči. Kitchener o Italiji. Kitchener je reke, v svojem govoru v parlamentu o Italiji: Delovanje italijanske armade v j oktobru in novembru je bilo jako izdatno. Napadalna moč se od takrat dalje ni zmanjšala, čeprav j je obramba sovražnika tako mnogočna, da ta trenotek ni nikakega upanja, da bi jo bilo mogoče i prebiti. Vojna z Rusijo. Zavrnjeni ruski napadi. Dunaj, 12. februarja. Včeraj so bili zopet zavrnjeni številni ruski izvidni oddelki. Prišlo je tudi do močnejših topovski bojev. V popoldanskih urah je bilo treba zapustiti že večkrat imenovani okop sprednjih straž, severo-zapadno Tarnopola vsled sovražnikovega najtežjega artilerijskega ognja. Rusi so se vstalih v zapuščeni poziciji, bili pa so ponoči s protinapadom iz okopa zopet ven vrženi. Boji letalcev. Dunaj, 15. februarja. V vzhodni Galiciji živahnejše delovanje sovražnih letalcev, toda brez uspeha. Severozapadno Tarnopola je neki nemški letalec strmoglavil rusko letalo na tla. Letalca sta mrtva. Berolin, 15. februarja. Položaj je v splošnem neizpremenjen. Na fronti armade generala grofa Bothmerja so se vršili živahni artiljerijski boji. Pri Grobli ob Seretu severozapadno Tarnopola jc sestrelil nemški bojni letalec ruski aeroplan. Pilot in opazovalec sta mrtva. Manjši dogodki na ruski fronti. Dunaj, 17. februarja. Nočni napadi na našo fronto ob Stripi so bili brezuspešni. Ob Korminskem potoku južno od Berestianov, smo z lahkoto zavrnili napade ruskih poizvedovalnih oddelkov. Nemško uradno poročilo. Berolin, 17. februarja. Na severnem delu fronte živahno artiljerijsko' delovanje. Naši letalci so napadli Dvinsk in železniške naprave pri Vilejki. Ofenziva proti Rusiji. Iz Petrograda poročajo v živahnejšem delovanju nemške artiljerije ob ruski fronti med Ja-kobstatom in Ikskilom. Nemcem se je posrečilo j postaviti svoje topove v dobre pozicije in obstre-i ljevati Diksno, 10 km vzhodno od Pultuska, s krog-ljami velikega kalibra ter na ta način pričeti napad na trdnjavo Dvinsk. General Ruskij. Iz Londona poročajo, da bo general Ruskij koncem februarja že zopet zdrav, nakar bo prevzel poveljništvo nad delom ruske tronte pri RigL Ruska špijonaža. Rusi imajo izborno organizirano Špijonažo in so v zadnjem času tudi v poizvedovanju originalni. Za opazovanje naših črt namreč rabijo zadnji čas 12 do 14 letne dečke, ki so nalašč za to službo izvežbani, oboroženi z revolverjem in bodalom, oblečeni v umazano - rujavo uniformo, da jih od okolice ni razločiti, in urni in spretniT kakor mačke. S seboj imajo tudi belo haljo za snežne pokrajine. Jedi imajo s seboj za več dni, v tem oziru pa so kakor kaže, prav malo izbirčni. Po cele dni ni bilo mogoče teh spretnih dečkov izslediti. Ti dečki se navadno nočejo pod nobenim pogojem udati in streljajo celo ranjeni. Edino, kar ostane je, da jih ustrelimo, še ranjeni se branijo z bodali. Rusi še nikdar niso bili tako agilni, kakor sedaj, zdi se, da se boje presenetenj. Novi nabori na Ruskem. Mornariški minister je odredil nove nabore vseh popolnoma odpuščenih do 45. leta. Tudi vsi gojenci mornarskih vzgojevališč se vpokličejo. Ameriški denar za Rusijo. Velike ruske banke imajo na razpolago dve ameriški ponudbi za posojilo po 300 milijonov rubljev, eno proti zastavi ruskih železniških vozov, drugo proti zastavi železniških obligacij. Proti Nemcem v Rusiji. Vlada je razgnala nemško kmečko kolonijo Romershof, ustanovljeno od barona Sieversa. Koloniste so deportirali in njih posestva konfiscirali. Enako se je zgodilo tudi v Kavkaziji. Ob besaraaski fronti. Iz Crnovic poročajo, da so naši obrambni topovi v Cniovicah dne 12. februarja zadeli eno izmed treh ruskih letal, ki se je moralo potem spustiti tik za rusko fronto na tla. V noči na 14. t. m. je zapadel ob besarabski fronti sneg, ponekod pol metra visoko. Ruska pomladna ofenziva. Člani japonske študijske komisije, ki so dospeli v Bergen, so izjavili, da imajo Rusi prav mnogo japonske artiljerije ter uporabljajo tudi v Bukovini težke japonske tope. Tudi je Rusija zopet naročila na Japonskem mnogo municije. Sedaj postavlja Rusija novo velikansko vojsko iz vojakov od 20 do 25 let. Spomladi je pričakovati nove silne ruske ofenzive, obenem z novim poskusom, predreti na zapadni fronti. Tudi letala je naročila Rusija na Japonskem, podobna nemškim letalom, čamo hitrejša in vztrajnejša. V ruski vojski je tudi več sto japonskih artiljerijskih častnikov. Izza francoske fronte. Boji v Champagni. Berolin, 12. februarja. Po ljutem ognju na velikem delu naše tronte v Champagni so napadli Francozi zvečer vzhodno pristave Maison de Champagne severo-zapadno Massiges in so vdrli v širini še ne 200 m v našo pozicijo. Na višini Combres smv zasedli rob vdr-tine, ki so jo razstrelili Francozi pred našimi jarki. Boji na zapadni fronti postajajo vedno živahnejši. Berolin, 13. februarja. Na Flanderskeni so po živahnih artiljerijskih bojih vdrle patrulje in močni izvidni oddelki v sovražne pozicije. Izvršili so učinkovito razstrelitev ter so vjeli jugo-vzhodno od Boesinghe 40 Angležev. Angleška artiljerija je obstreljevala včeraj in predvčerajšnjim mesto Ville z dobrim stvarnim rezultatom. Izgub ali vojaške škode pa nam ni povzročila. Na naši fronti med kanalom La Bas-sće in Arrasom ter južno od Somme je trpelo bojevanje vsled meglenega vremena. V bojih v okolišu severo-zapadno od Vinny do 9. februarja smo vjeli vsega skupaj 9 častnikov in 682 mož. Celotni plen znaša 35 strojnih pušk, 2 metalca min in drugo orodje. Naša artiljerija je ljuto obstreljevala sovražne pozicije, med Oiso in Reimsom. Patrulje so konstatirale dober učinek v sovražnih jarkih. V Champagni smo zajurišali južno od St. I Marie de Py francosko pozicijo v širini 700 metrov J ter vjeli 4 častnike in 202 moža. Severo-zapadno od Massiges sta se ponesrečila dva ljuta sovražna napada. Ob onem delu naših jarkov vzhodno od Maison de Champagne, ki so ga Francozi predvčerajšnjim zasedli, trajajo neprestano boji z ročnimi granatami. Med Maso in Mozelo smo s 5 velikimi razstrelitvami popolnoma razbili sprednje sovražne jarke po 30 Jo 40 m na široko. V Lotaringiji in v Vogezih živahni artiljerijski boji. Južno od Lusse, vzhodno od Saint Dieu je vdrl nemški oddelek v eksponiran del francoske pozicije ter je vjel nad 30 lovcev. Naše letalske flotilje so izdatno bombardirale sovražne etape in železniške naprave v Lapanne in Poperinghe. Napad sovražnih letalcev na Ghi-stelles, južno od Ostende, ni povzročil nobene škode. Živahni boji na Francoskem. Berolin, 14. februarja. Živahni artiljerijski boji so trajali na velikem delu fronte. Sovražnik je naperil svoj ogenj zopet na Lens in Lievin. Južno od Somme so se razvili ljuti boji za razširjeno glavo rova naše pozicije. Mi smo obkoljujočim napadom izpostavljeni rov opustili. V Champagni sta bila dva sovražna protinapada južno od Saint Marie a Py gladko odbita. Severozapadno od Tahure smo z jurišem iztrgali Francozom nad 700 metrov njihove pozicije. Sovražnik je pustil 5 častnikov in čez 300 mož v naših rokah ter je izgubil strojne puške in 5 metalcev min. Boji z ročnimi granatami vzhodno od Maison de Champagne so prenehali. Južno od Lusse, vzhodno od Saint Dieu smo z razstrelitvijo uničili del sovražne pozicije. Pri Oberseptu blizu 'rancoske meje, soverozapadno Pfirta, so osvojile naše čete francoske jarke 400 metrov na široko ter so odbile ponočne protinapade. Ugrabili smo nekaj tucatov vjetnikov, 2 strojni puški in 3 metalce min. Flotilje nemških letalcev so napadle železniške naprave in taborišča sovražnih čet na severnem delu fronte. Angleška križarka „Arethusa" izgubljena. London, 14. februarja. Križarka „Arethusa" je zadela ob vzhodnji obali ob mino. Sodi se, da je križarka popolnoma izgubljena. Kakih 10 mož posadke je utonilo. Lahka križarka „Arethusa" je bila zgrajena leta 1913, obsega 3560 ton ter je oborožena pri posadki 400 mož z 2 topoma kalibra 15"2 in 6 topovi kalibra 102 cm. Dolga je bila 125 m, široka 11 "9 m in je segala v vodo 44 m. Stroji so imeli 37.000 konjskih sil. Vozila je križarka 30 milj na uro. Berolin, 15. februarja. Jugovzhodno od Ypresa so osvojile naše čete po izdatni pripravi z artiljerijo in ognjem metalcev min približno 800 m angleških pozicij. Velik del posadke sovražnih jarkov je padel. En častnik in nekaj ducatov mož so vjeti. Ob cesti Lens-Bethune smo po uspešni razstrelitvi zasedli rob neke vdrtine. Sovražnik je nadaljeval obstreljevanje Lensa in predmestij. Južno od Somme so sledili brezuspešnim francoskim z ročnimi granatami izvršenim napadom ljuti do pozne noči trajajoči artiljerijski boji. Severozapadno od Reimsa So ostali francoski napadalni poskusi s plinom brezuspešni. V Champagni je sledil po močni artilerijski pripravi slaboten napad proti naši novi poziciji severozapadno od Tahure. Odbili smo ga z lahkoto. Vzhodno Mase živahen ogenj proti naši fronti med Flabas in Ornes. Ponočni protinapad Francozov se je pred pozicijo, ki smo jo jim pri Oberseptu iztrgali, ponesrečil. Berlin, 16. februarja. Angleži so sinoči trikrat zamanj napadli od nas osvojeno pozicijo jugovzhodno od Ypresa. Izgubili so v celem približno 100 mož na vjetnikih. V Champagni so Francozi ponovili svoj poskus zopet osvojiti svojo pozicijo severozapadno Tahure z istim neuspehom kakor prejšni dan. V splošnem )e bojevanje otežkočeno vsled viharnega deževja. Vojna v kolonijah. Poveljnik angleških čet ob jezeru Tanganji-* ~ ■O C .O — OO WAIi ste *- kai Od sobote 19.—21. februarja : Katastrofa na svetilniku Velikanska senzacijska drama v 3 dejanjih z Nor iisk umetniki Elzo Frohlich in Karlom Lauritzenom v glavnih vlogah. »Visokosti dvojnik*. Učinkovita veseloigra s priljubljeno Oorrit Weixler v glavni vlogi. n Ob teh 3 dnevih se vrše (v soboto in ponedeljek) od 3.-4. ure in v nedeljo od i— 3.ure velike predstave za mladino. Od torka 22.-25. februarja : .Revolucijska svatba4. Po istoimenski drami znamenitega danskega pisatelja So-phius Mihaelis zValdemar Psilandrom, Beti Nansen in Nikolajem Johansenom v glavnih vlogah. — Najfenomenalnejša učinkovitost vseh časov. Nordiski film. I slišali co co- ni n p ar •o *" o* 3" — a ^> "S 3 ir90V,na ^v Ferd. Saiovic % v Kranju (poprej J- €• Pleiv/eiss) 2 52-7 priporoča svojo bogato zalogo sukna, zimskih modnih blagov, barhentov za ženske bluze in obleke, pike, belih in višnjevih barhentov, ševijotov. kanigarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kolon ine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih^ posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske moške in ženske srajce, jopice in hlače. Snežne kape, trebusnike, naročnike, rokavice in nooauice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. trgovina 4' Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker -Jfe Najboljši želodčni liker! Sladni in grenki. Pristni „FLOPJAN" ne slabi in nc omami, ampak daje moč in veselje do delal 1.9-50 3 Naslov za naroČila: FLOKIAN", Ljubljana. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. (i .72- 5 3 30 ta O, eze T rvn 00 —• o o N © ar o o ■ O. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.