1/ zapisnika Portret v dežju Foto: PAVEL KOLAVČIČ V 16. šfevilki Tribune z dne 24. okfobra 1962 smo pod naslovom Iz nekega zaplsmka ohjavili članek o delu študemskih delovnih brigad v študentskem naselju juiija in avgu-sta lefos. V tem članku smo obso-jali delo upravnega odbora študent-skega nascija, posebno še v zvezi z nereclnim ptanlrasijem in z dode-Ijevanjem nagrad vodsfvenemu ka-dru delovne akcije v študentskem naselju. Za osnovo nam je služil zapisnik seje upravnega odbora šfu-dentskega naselja z dne 25. sep-tembra 1962. V članku so se zaradi premajhne obrazloženosti (očk v za-pisniku pojavila napačno osvetlje-na dejstva. Uredništvo Tribune je po naknadnem preverjanju in na skupnem sestanku s člani upravne-ga odbora ŠN ugoiovifo naslednja dejstva: 1. Planiranje količme prsti, ki je nara-slo od 1000 na 6000 kub. m, je posledica objektivnih razmer. Zavod za izgradnjo Trga revolucije je namreč odstopil 5000 kub. m prsti, ki so jo porabUi pri gradnji objektov. 2. Znesek 662.153 din, ki je v zapisniku UO naveden enkrat Jcot dohodek, drugič pa kot izguba, je nastal pri pretipkavanju zapisnika. 3. Pri dodeljevanju nagrad je UO ŠN vodilo načelo, da so š tem, ko niso dali izvajati del gradbenemu podjetfu, prihra-nili približno 12,000.000 din, s tem pa, da so gradbena dela vodili študentje, pa 1,200.000 din, zato tudi odobrene nagrade niso v sorazmerju s prihrankom. Poleg tega je UO imel sklenjene pogodbe o tem s študenti. 4. VO je pojasnil, da s tem, ko so z na-grado 10.000 din nagradili oba komandanta brigad, niso kršili načela amaierizma de- lovnih briga--. posebno še, ker niso vna-prej vedeli, da bodo nagrajeni. Uredništvo Tribune je ugotovilo, da so bila navedena dejstva enostransko prika-zana in da zato ne moremo odločitve UO in vodenja finančnih poslov brigade oceniti kot neodgovorno razmetavanje družbene-ga clenarja. Kljub temu pa se uredništvo Tribune še vedno ne strinja z obrazložiivijo UO za do-deliiev nagrad komandantoma brigad in meni, da so odobrene denarne nagrade neupravičene, in da so s tem kršeni prin-cipi MDB. Uredmštvo Tribune ni imelo namena dvomiti v moralno politične kvalitete čla-nov UO, želelo pa je opozoriti na napako pri njihovem delu. Mnenja smo, da je dolžnost našega lista, da tudi pri naših ncjbolj delovnih organih opozarja na var pzke in tako konstruktivmo vpliva na nji-hovo odpravo. Urednistvo Tribune je z zgornjim člctn-kom zadostilo principom objekthmega prir kazovanja dejstev vn zato zaključuje to polemiko. irib LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Leso XII. Ljubljano, 7. novembra 1962 štev. 20 Sestanek s novinci na akademiji sa glasbo V dvorani akademije za glasbo je bil 25. oktobra prisrčen razgovor. Odbor Zveze študentov na akade-demiji za glasbo je organiziral se» stanek novincev, ki se ga je udele-žil tudi rektor prof. Karel Rupl. Studentje-novinci so spraševali o vsem, kar jih je zanimalo ob vpisu na akademijo. Odgovarjali so člani odbora Zveze študentov in rektor. Posebno so se zanimali za podatke o bogati diskoteki, ki je na akade-miji in v kateri lahko vsak študent posluša dela svetovnih mojstrov. Ob koncu razgovora je rektor zaželel študentom mnogo uspehov pri štu-diju. TODORČESKA JELICA ervis za sobe Vsak dan iščejo študentje s po-močjo časopisnih oglasov stanova-nja, večkrat pa povprašujejo tudi na univerzitetnem odboru. Da bi študentom, ki mnogokrat zaman iščejo sobe po Ljubljani, pri-hranili trud, je socialno-ekonomska komisija pri UO ZŠJ sklenila, da bo ustanovila servis za sobe. Servis se bo v imenu študentov pri iskanju sob posluževal časopis-nih oglasov in radia. Vse ponudbe bo sprejemala socialno-ekomoska komisija. Študent, ki bo potreboval sobo, bo prišel na nniverzitetni odbor, si izbral najboljšo ponudbo (zvedel bo tudi za ceno) in si potem sobo ogle-dal. Ko se bo vselil, bo to sporočil socialno-ekonomski komisiji, da bo ta lahko črtala sobo s seznama. Servis bi bil le brezlačni posred-nik in se ne bi pogajal s ponudniki o višini najemnine. Dobro bi bilo, da bi študentje, ki so za servis zainteresirani, sporočili svoje predloge socialno-ekonomski komisiji. KRŽAN JANEZ Le malo študentov farmacije (odsek pri oddelku za kemijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo) je do 4. oktobra 1962 uspešno opravilo vse po-gcje in se vpisalo na drugo stopnjo. Gre za generncijo, ki se je vpisala na univerzo v letu 1960-61, ki prestaja pre-izkušnjo tudi na farmaciji. Problem se je pojavil, ko je generacija absolvirala prvo stopnjo ... Že decemba so na sestanku farmacevt-skega odseka študentski predstavniki pred-lagali, da odsek predloži dekanatu FNT predloge za izpite ki naj bi bili pogoj za vpis študentov na drugo stopnjo. Tako so se dogavorili na sestanku in sprejeii to-vrstni sklep. Toda dalj od sklepa ni prišlo. če bi, bi danes ne zapisali, da večina štu-dentov farmacije ne ve, če se bodo letos lahko vpisali na drugo stopnjo. Poglejmo si, kaj sc je zgodilo potem, ko so sestanek zakijučili. Sporazumeti so se o izpitih, ki naj bi bili pogoj za II. stopnjo. To sta bila dva obširna predmeta: organska kemija in materia medica, tretji izpit iz predmeta galenska farmacija pa naj bi študentje opravljali kasneje, na II. stopnji. Na se-stanku v maju so odbrali še nekaiere predmete iz ostalih sedmih predmetov in študzntje so se v dobri veri tudi ustrezno pripravt-jali na izpite... čez počitnice je Vadcdo zatišje V začetku septembra pa so študentje začudeni in osupli bralt na oglasni deski končne pogoje, ki jih zahte-va fakulteta za vpis v drugo stopnjo. Pogoj ie bil samo eaen vsi izpiti iz prve stopnje! Poleg izpitov iz drugega letnika je tako postcd aktualen še izpit iz botanike, ki bi se po študtjskem načrtu morcd predavati že v prvem letniku, a so predavanje iz tega predmeta poslušali študentje še v 3. in 4. semestru. To pa je predstavljalo dodatno obremenitev, saj so študenti že tako pre-obremenjem. Na osnovi podatkov, ki jih je dala analiza, kctero je izvedlo sdruženje študentov farmacije, tahko ugotovimo, da je imei drugi letmk v zimskem semestru 27 ur predavanja in 14 ur vaj, v letnem pa 24 ur predavanj in 17 ur vaj na teden. Na skupščint študentov na FNT se je bivši dekan povsem strinjal s predlogom jarmacevtov, da se vprašanje študijskih pogojev zanje čimprej in meritorno reši. Profesorji so pritrdiii predstavniku farma-ceotov, ki je obrazložil težave svojih kole-gov, in predlagali, da zadevo reši uprava odseka za farmacijo, ki naj obrazložene Zmeda na farmaciji predloge posreduje študijski komisiji pri FNT. To delo pa bi morail opraviti pred-stojnik odseka mag Pavel Bohinc. Tovariš mag. Bohinc se je strinjal s predlogi štu-dentov, a kot funkcionar odsekove uprave ni storil dovol) Imel je možnost stalnega urgiranja pri študijski komisiji fakultete za nargvoslovje in tehnologijo, kar bi po-menilo začetek ugodnega reševanja proble-ma. Podpiscd je samo prošnjo (vn še to sedaj, ko so študentje naslovili novo vlogo dekanatu fakultete) in pristavil kratko pri-poročilo. Pravijo, da je bilo to storjeno šele na opombo oziroma na vprašanje predstojnika fakultete na seji fakultetne uprave. Ni naš namen, da bi obtoževali in se v nedogied spraševali. Pred sabo vidimo le razočaranega študenta, ki se je v dobri veri priprcuvljal in opravljaL izpite, da bi se lahko vpisal na II. stopnjo. Vidimo pa tudi ozadje in Ijudi, ki ne vrše svoje kom-petence, vidimo ignorantski odnos do štu-dija in študijske problematike. Vemo pa tudi, da je tov. mag. Bohinc več mesecev odlašal in odlašaH z izdelavo predlogov, ki naj bi bili potrjeni ali pa zavrnjeni — to bi bilo pač vseeno. Menda je najhuje pu-ščati študenta >; negotovosti. če bi vedeli študentje, da so pogoj za vpis v tretji let-nik vsi izpiti iz prve stopnje, bi se potru-dili in opravili najbrž vse, a zanašali so se na obljube, ki so zvodenele in mečejo sla-bo luč na tiste, ki so jih izrekli. študentska organisacija na farmaciji se je trudila. Njej vse priznanje in pozomost. Njeni predstaimiki so sklicevali sestanke in spraševali o svojih prošnjah na dekana-tu ter se zanimali pri dekanu fakultete. Toda tam so našli vedno isti odgovor: vaš odsek ... itd . . Tako spet razpravuamo o pogojnem vpi-su. Farmacevti so upravi odseka, upravi oddelka in študijski komisiji pri FS FNT predlagali, da bi te dovolil vpis na drugo ttopnjo do 6. semestra, ker o nasveiu ne- BREZ katerih, naj gredo za eno leto v prakso, nihče ne razmišlja. S tem bi samo zavlače-vali študij in nastale bi težke situacije za posameznike, ker ;e večina vezana na štir pendije. In še nekaj moramo ob koncu povedati: študentje farmacije imajo zelo težke štu-dijske pogoje. Na proem mestu so prosto-ri v stavbi v Vegovi ulici in vaje, ki jih morajo oprav aži v turnusih. Znano nam je, da so imeli lanski slušatelji v teh tur~ nusih 49 ur tedensko, od tega 25 ur vaj in 24 wr predavanj. študijski program II. let-nika pa je še tako prikrojen, da so moralt opravljaii na koncu šolskega leta 8 izpitov, ker so se samo predavanja iz enega pred-meta končala ob semestru. študentje so imeli razbit urnik in so preždeli i>es dan na fakulteti ali v parku, ker zanje m pro-stora oz. učilnice, v kateri bi lahko študir rali. Kmalu pa oi ta navajanja zasenčila osrednji problem našega zapisa: zmeda na farmaciji m posledica prostorov, urnika, turnusov, nadomestmh predavanj ali mor-da neresnosti študentov in slabih učnih uspehov. Nel Zmešnjava se je začela, ko so študentje prebrcdi obvestilo na oglasni de-ski, Njihov predstofruk po upravni liniji ni ničesar pokrenil, odlašal je z rešitvijo problema in pokazal čuden odnos do drui-benega upravljanja na fakulteti. Kaj hočemo Borimo se za to da je vsakemu študeru tu že ob vpisu znano, katero smer si lahko izbere. če danes tega še ni, pa lahko vsaj zahtevamo, da ^akvltete izdelajo načrt, ki naj bo jasen in dokoncen, vsaj do konca leta. Ne maramo neorientiranih študentov, ne maramo birokratskih odnosov na fakul-teti, ne maramo, da bi žonglirali z leti, usodami in študijsko reformo. Morda- bo ta zapis le pripomogel k temu, da se študijski reformi na farmaciji da končno ustrezno obliko. TAM BESED Stran 2 r> ffT Odločili smo se za akcijo: v časopis smo dali oglas, da študent s štajer-ske išče sobo v Ljubljani. Po možnosti, je pisalo. inštruira matematiko in fizi-ko... Na oglas je prišlo osem ponudb. Druga anonsa je bila za dekle iz Trsta pod šifro »Trst«. Oglasilo se je devet pis-menih ponudnikov. Akcija se je začela . . . Najprej se je bi-lo treba naučiti obnašati, potem smo iz-mislili novi imeni in se začeli učiti na-rečja. Dekle je vadila tržaščino z vsemi nerodnostmi tega dialekta, fant pa se je »zdresiral«, da se mu je zdelo, kot da je 10 let v Savinjski dolini . .. Odpiraj dekle kamrco ... Znanke so na meni vse popoldne treni-rale svoje frizerske in maskerske sposob-nosti in nazadnje sem bila nalepotičena bolje kot vsaka prava Tržačanka. Na roki so se mi svetili sposojeni prstani, sposo-dila, sem si »eno blazno nobel« torbico, da sem bila res kot iz Trsta. Neugodno sem se počutila, ko sem z belo kuverto v roki pritisnila na zvonec » ... v stano-vanjski hiši nasproti hotela Lev... «ka-kor je pisalo na vabilu. Odpre mi kot jaz našminkana gospa. Po nekaj uvodnih besedah in odvečnih komplimentih mi po-kaže sobo. Parket je lep, preproga na tleh je gotovo zelo draga. To je prava oprem-ljena soba za študentko. Gospa našttva: »Tukaj je kopalnica, gospodična, lahko jo boste vedno uporabljali... kuhinja, če si boste kdaj kaj skuhali, tu imamo balkonček z razgledotn na tnesto...« Vprašam za obiske. Preveč zaželeni niso, mi pravi, a če pride kakšna prijateljica, ne bom huda. Na koncu pobaram za ce-no. Gospa predlaga, naj jaz povem, koli-ko bi bila pripravljena plaeati. Sama se previdno izmika, končno pravi, da bi se ji sedem tisočakov na mesec ne zdelo preveč. Vprašam še, če bi sobo oddala pod istimi pogoji moji prijateljici iz Ce-lja. Začne motoviliti, da se je že oglasila neka njena znanka, ki išče sobo za svojo znanko, pa da bi bile z oddajo sobe zanjo same sitnosti itd.... Sem fantič zelenega štajerja ... Obetalo se mi je stanovanje pri gospe, ki nosi naslov inženir. Pod noč pozvonim v novem bloku in se predstavim z lažnim imenom. Gospa ing. je sama in stanova-nje ima tako, kot da bi v sobah napravili atentat. čez zaboje, čevlje in smetišnico stopim do sobice, o kateri bo tekla bese-da. Pohištvo je starejšega datuma, pro-stora je bore malo. Ona ima dober posluh in zapazi moj primorski naglas. Negotovo se izvlečem iz zadrege. Govoriva o sobi in kmalu vprašam za ceno. Rekel sem ji, da bi rad v tej čumnati sam stanoval. »Z možem sva se dogovorila,« reče in pogle-da skozi leče, »da bova sobo oddala za 8000 dinarjev ...« Molčim in sprašujem dalje. Pove mi, da bom posebej plačeval električni tok. če bom hotel kuriti, si bom moral kupiti drva, če se bom želel umiti in skopati, bom moral plačati po-rabo vode in plina za bojler, če bom ho-tel v stanovanje, si bom moral pred vrati sezuti čeveljčke, če bom kdaj lačen, si bom smel postreči samo v kuhinji, če bom hotel imeti čisto, si bom moral po-mesti, če bom vključil električno pečico, bom moral paziti, da se pod ne bo zažgal, da pečica ne bo preveč blizu pohištva, ki je drag spomin, in še nešteto drugih po-gojev. Obiski? Samo starši... Brez hru-pa se poslovim. Premišljujem o mladi go-spe inženirki, ki je mislila (in najbrž še misli), da študente lahko molze. Mislil sem na gospo inženirko, ki je pozabila, da je bila tudi sama nekoč študent. Neizprosne gospodinje in gospodarji Ijubljanski Tisočaki za revščino Študcnt naj plača, a naj ne postavlja nobenih pogojev Pri vfirašanju obiskov prvo vznemirjenje V Lji ":Jjani ni težko dobiti sobe, če ponudiš 7000 dinarjev ... Dekie na Prešernovi cesti Odpre mi gospodinja, ki je lepo oble-čena in takoj napravi vtis, da je pričako-vala moj obisk. Vodi me v okusno oprem-ljeno dnevno sobo, kjer izmenjava par stavkov. Vsaka druga beseda je Trst. Mal ce sem razočarana, ko mi pokaže sobo, v katero naj bi se vselila. Prostorna je, a zidovi so lisasti, pohištvo je starinsko in obrabljeno, mimogrede ugotovim, da tudi pod sumljivo škriplje, kar dela žalosten vtis. »Soba stane deset tisoč,« pravi gaspo-dinja. »Mnogi so me že spraševali, pa je nisem hotela oddati. Najbrž sem jo hra-nila za vas... Soba je velika, lega odlič-na, v centru ... Seveda, študentje bi radi sobo za 3000 din. Kaj pa mislite! Za tri ti-soč so sobe $r Zgornji Šiški...« Potem pridejo na vrsto še drugi pogoji. Kopalnica? »Ne, trenutno je še nimamo,« pravi gospa. V kuhinjo, pripomni, je bo-lje, da ne vstopam. »Saj razumete, kako je ...,« reče nedoločno. Gospa prijazno pojasni, da ji lahko pla-čujem tudi v lirah. »Mi gremo vsako leto v Italijo«, reče in prvič omeni moža,« pa nam pride prav, veste, nam je zato vse-eno...« Na koncu se izkaže, da ji le ni tako vseeno — morala bi ji plačati za prva dva meseca vnaprej (posveti se mi: ko-palnica!) in to v dinarjih, potem pa v li-rah. Ah, ta valuta! Obrtnik v Šentvidu Prvič sva si pogledala iz oči v oči, ko sem stopil na dorišče. Popeljal me je po ozkih stopnicah do sobe, ki je bila lično opremljena. Skozi zavese je sijal dan in svetloba se je igrala na preprogah, ki so najbrž zagledale beli dan že v stari Jugo-slaviji. Za sobico na robu mesta bi plače-val po 4000 dinarjev na mesec, zaradi si-gurnosti pa še akontacijo za pol meseca vnaprej. Poslušal sem in na koncu sko-mignil z rameni. Vprašal sem, če bi lahko kdaj koga sprejel na obisk. Zdaj se je prvič oglasila tudi tercialska gospodinja: »Naša hiša je na dobrem glasu. Naša hiša ni javna hiša. Pri sosedu so vzeli nekega študenta na stanovanje. čez par mesecev je kar vsak dan spala pri njem neka štu-dentka. Ko se je začela širiti, sta se vzela in zdaj imajo celo stanovanje poscano od tistega pamža. Ven jih pa ne morejo spra-viti, ker so pri nas tako čudni zakoni...« Rekel sem, da mi je stric podaril televi-zor in bi ga rad namestil v sobi. Tedaj sta začela »jamrati«, da sobe ne bosta od-dala, in da hočeta imeti mir. Gospodinja je še pristavila, da ne bo za nobenim či-stila, ker ona ni nikomur dekla. Poslovil sem se nanagloma in prepustil, da sta se zakonca znesla drug nad drugim. Sodil bi, da je ženina obveljala ... Tržačanka gdč. Venturini Spet sem na Prešernovi. Pozvonim na vratih vrtne vile, in na oknu se prikaže obraz starejše gospe. čez par minut mi odpre, povabi v sobo in me povabi, naj sedem. Ponudi mi udoben naslonjac. jač. Gospa govori čudno srbohrvaščino, ki jo nespretno meša s slovenščino. De-lam se, kot da ne razumem vsega, zato te-če pogovor bolj počasi. »Da najpre porazgovaramo,« je rekla in se usedla nasproti. Spraševala me je o mojih namišljenih starših, o mojem oseb-nem življenju. Ko mi je bilo najbolj vro-če, sem prižgala cigareto in to jo je osup-nilo. Zanimala se je za mojega tržaškega očeta, ki je solastnik konfekcijske tovar-ne. O njem in o starših sem povedala ce-lo pravljico in se vmes spraševala, kako morem tako lagati. Ko sva prešle na »konkretno««, je gospa rekla, da se bom morala lepo obnašati. »Mi smo jedna od boljših kuča,« pravi domišljavo, »muž je funkcionar...« Ne želita, da bi se iz nju-ne hiše karkoli slišalo. »Da bi služkinje govorile po uglima«. Zato seveda vsakrš-ni obiski odpadejo. Kaka prijateljica lah-ko pride kdaj, ampak — čim manj tem bolje. Ce prihajajo ljudje v hišo, se vse umaže, postrežnica je pa stara in ne zmore teškega dela...« Pokazala mi je sobo. Razočarala me je: po tisti čudoviti dnevni sobi je ta videti več kot revščina. Pohištva je malo: omara, oguljena okrog-la miza na sredi sobe, prazna železna po-stelja. »Posteljnine nimam,« je rekla gos-podarica, kot da bi to ne bilo pomemb-no, »tudi posteljnih vložkov ne...« Na-zadnje sem zvedela, da stane soba pet »čukov«. V mislih sem prištela še vse stroške, ki bi jih imela s kurjavo, elektri-ko itd. iii še vprašala, če bi to sobo lahko odstopila prijateljici iz Celja. Ker gospe nisem mogla postreči z nobenim celjskim »boljšim« imenom, je menila, da bi mo-rala deklico videti in »porazgovarati«. Končno mi je še rekla, da bi bila bolj za-dovoljna, če bi imela za podnajemnico dekle iz tržaške družine. Ta so najbrž bo-lje vzgojena od naših punc! Pe! fontov in eden Ponudba je bila in se je glasila za stro-gi center. Sem šteje po mnenju ponudni-ka tudi Trubarjeva ulica. Povzpel sem se po vegastih in razpadlih stopnicah in po-trkal na vrata, ki bi jim le s težavo mogel določiti barvo. Odprli so mi plašni otroci. Mamica je šla na trg. Obrnem se in zagle-dam sosedo, ki pere sad^e in komaj čaka, da jo bom ogovoril. »Vi ste prišli vprašat za stanovanje«, ugane in začne pripovedovati o sosedi, ki oddaja sobo. Zvem, da v sobi že spi pet fantov. Dva sta študenta, ostali delavci., Jaz bi bil šesti. V sobi so samo posteljei (otem sepozneje tudi prepričam),podpo-steljo so nogavice in čevlji, obleke visijo kot v Kalabriji. Voham duh po domačih živalih. Zdi se mi, da v hiši gospodarijo zraven gospodarjev tudi miške. Za leglo plačujejo fantje vsak po 3000 din. Poslo-vim se od zgovorne sosede in pocukam za rokav enega od stanovalcev, ki je prišel po stopnicah. Povedal mi je, da še ni dol-go v Ljubljani, da pa bo kmalu šel na boljše. Pravi, da nihče ne ostane za dolgo v tej podrtiji. Verjel sem mu, ko sva sa poslovila. Tržačanka naj bi tudi kaj prišvercala Gospodinja je profesorica in poučuje je»| zike, pa ni odkrila, da nisem Tržačanka.j »2al, gospodična,« mi pravi »sobe naj« brž ne bomo oddali; to sem napravila na svojo pest in mož se je jezil. Upam, da ste dobili dosti ponudb in da boste že našli kaj za vas primernega ...« »Seveda sem dobila precej ponudb,« sem rekla »in čudim se, zakaj tujka v Ljub* Ijani prej dobi sobo kot slovensko dekle...« »Mislim,« je menila precej hladnokrvno, »da ste tujci bolj ... korektni. Ko sem na-pisala ponudbo za vaš oglas, nisetn misli-la na to, da bi mi kot Tržačanka kaj pri«' nesli izza meje, saj potujeva z možem vsa-ko leto v Italijo. »No, no,« se je obotavlja* la pokazati prave karte, »saj ne rečem, kakšno malenkost, kl jo daš mimogrede v žep...« (V žep lahko daš tudi neke ma* lenkosti, ki precej stanejo ...) Cena za sobo: sama je ni hotela pove-dati. Na slepo sem rekla sedem tisoč. Re-kla je, da je sedem tisoč dinarjev veliko in ni veliko, kakor se vzame. Očltno ji je bilo premalo ... še in še bi lahko pripovedovali, kako se je dogajalo. Toda bilo bi preveč enolično, ker je tudi za Tržačanko in fanta iz Sa-vinjske doline bilo dolgočasno. Vedno iste.., besede in pogovor o denarju. Težki tiso-j čaki v zameno za neekvivalentno posteljos pri ljubljanskih gospodinjah. Za oba je bilo vse le pravljica, ki je minila, ko je bilo konec obiska, za nekatere naše štu-dente pa je to gola resničnost. Dajejo po-lovico štipendije, da lahko plačajo stana-rino. Iz vsega, kar sta opazila naša po-potnika, lahko zbeiremo nekaj misli in postavimo nekoliko vprašanj: ALI ... sanitarna inšpekcija meni, da nima pravice pogledati, v kakš-nih sanitarnih pogojih živijo pod-najemniki, med njimi tudi študentje! ... bo še dolgo trajalo, da bodo ne-kateri Ijudje pri nas živeli od de-narja podnajemnikov? ... so kak«na pravila, ki določajo, koliko kubičnih metrov zraka pri-pada vsakemu stanovalcu v sobi? ... lahko upamo, da bomo imeli v bližnji bodočnosti dovolj študentskih domov, kamor bomo po zmernih ce-nah lahko namestili vso (ali vsaj večji del) študentovsko armado? ... ne bi pristojni organi začeli raz-mišljatl o tem, kako bi Ijudi, ki vlečejo nesorazmerne stanarine iz žepov podnajemnikov, tudi kazno-vali? ... Ijubljanske gospodinje in gospo-darji nimajo niti mere niti srca? MARIJA CIGALE TADEJ MUNIH Zakaj študentje medicine niso prejemali Tribune ? Na vseh fakultetah ljubljanske univerze (razen na medicinski) se je začel redni vpis 30. septembra in je večinoma trajal še cel oktober. Ob vpisu so študentje plačali tudi celoletno naročnino in obenem na-pisali na poseben formular naslov, na katerega želijo dobivati Tribuno. Študentje na medicinski fakulteti (prvi in drugi letnik) niso prejeli prvih štirih številk našega lista, zato se je med njimi kmalu pojavilo negodovanje in zmeraj ostrejše pri-pombe in kritike na račun dozdevne-ga malomarnega poslovanja uprave Turibune. Toda, ali je bila kriva res uprava Tribune? Saj tudi pri najboljši volji ne more odposlati lista svojim naročnikom, če nima njihovih naslovov. Lansko leto na medicini, kljub mnogim intervenci-jam, skoraj ni bilo naročnikov in zato tudi letos ni šel nihče izmed članov redakcije na dekanat fakul-tete. Pa četudi bi šel, bi na deka-natu ničesar ne opravil, ker se je letos nekdo izmed članov fakul-tetnega odbora » z m o t i 1«, kot je bilo rečeno na letni skupščini ZŠJ na medicini 18. oktobra 1962, in pobral naročnino za Tribuno od štu-dentov prvega in drugega letnika. Letošnji vpis se je na medicini končal že sredi septembra in je bilo več kot dovolj časa za to, da bi lahko prišel seznam z naslovi na uredništvo Tribune še pred izidom 1. številke. Tako pa na uredništvu vse do skup-ščine medicincev nihče ni vedel, da 384 študentov upravičeno pričakuje časopis, ki so ga pravočasno plačali. Takoj se je začela akcija uprave Tribune, s katero je hotela eim-prej dobiti seznam z naslovi naroč-nikov. Predstavniku Tribune so 22. oktobra na fakultetnetn odboru obljubili, da bodo že naslednji dan dostavili seznam naročnikov upravi našega lista. Kljub trikratni ponov-ni osebni intervenciji in ponovnim obljubam članov fakultetnega vod-stva Zveze študentov v naslednjem tednu je neka tovarišica prinesla seznam šele v sredo, 31. oktobra! Tako se je zgodilo, da skoraj 400 študentov ni prejelo svojega glasila, čcprav so ga pravočasno plačali. Sprašujemo se, ali ni bilo dovolj časa, da bi tovariši iz fakultetnega odbora pravočasno obvestili Tribu-no o pobrani naročnini (pobrana je bila že v septembru!) in povedaU, kje in kdaj bi lahko dobili seznam, če ga že sami niso mogli prinesti. Kako je to mogoče, da je kljub mnogim intervencijam v FO ZŠJ se-znam z naslovi potoval kar 10 dni, čeprav sta uredništvo Tribune in FO oddaljena le za 5 minut hoda. V tem času je izšla nova številka. ki jo omenjeni naročniki zaradi ome-njene zamude spet niso pre.jeli. Zdi se nam, da je čut za odgo-vornost med člani FO na medicini močno oslabel. Nekateri se očividno ne zavedajo, da s tako malomarnim in neodgovornim opravljanjem dela, ki jim je zaupano, ne škodijo samo ugledu Tribune, ampak celotni or-ganizaciji Zveze študentov na Ijub-Ijanski univerzi. UKEDNIŠTVO Letna konferenca ZKS strojnikov Kontrola izvrševanja sprejetih sklepov. — Podpirati stopenjski študij. — Raz-pravljanja o predosnutku ustave med štu-denti. — Prihodnje leto spet lastno bri-gado. — Sestanke je treba dobro pripra-viti, da se ne zavlečejo pozno v noč. Sekretar FK Andeljkovič je izčrpno poročal o delu v obdobju od prejšnje do sedanje konference, ki je potekalo v zna-menju aktivizacije, povečane prizadev-nosti vsakega posameznika med študenti, zlasti v pogojih stopenjskega študija. Poudaril je, da so se zavzeli za načela Plenuma: preobremenjene so razrešili ne-katerih dolžnosti, notranje učvrščevali organizacijo ipd. Predvsem pa se je zav-zel za kontrolo izvrševanja sprejetih skle-pov, da ne bo to zgolj formalno zado-voljevanje nalog, temveč temeljito vse vnaprej pripravljeno, kajti razni sestanki se le prevečkrat zavlečejo pozno v noč, ker tečejo, kot pač trenutno kaže. Poudaril je, da so poostrili kriterije za sprejem v ZK, zato so sprejeli le štiri no-ve člane; mnogo večjo pozornost pa so posvetili notranji učvrstitvi in ureditvi organizacije. Opozoril je na take anoma-lije, kot je zaverovanost v svojo osnovno organizacijo, ne da bi pogledali, kako drugje delajo, zlasti velja to za prakti-kante in člane, ki so honorarno zaposleni, pa v svojem podjetju nikoli ne prisostvu- jejo sestankom osnovnih organizacij ali DS. Aktiv profesorjev je skrbel pred-vsem za utrditev samoupravljanja, refor-mo študija, problem nagrajevanja ipd. Dobršen del referata je posvetil stopenj-skemu študiju in pri tem naglasil. da so bili prav najaktivneši letniki tudi pri študiju najprizadevnejši. Zato torej druž-benopolitična dejavnost ne more biti ovi-ra za uspešen študij. Politično nezaintere-sirane sicer ne smemo prisiljevati, mora-mo pa jim pomagati pri osveščanju — analogija s predvojno politično nezainte-resiranostjo dela mladine je plehka in izvira iz lagodnosti. Bistvena pa je ugotovitev, da je refor-mu v osnovi uspela, da pa obratnega in-ženirja ne da fakulteta, temveč se ta izob-likuje na delovnem mestu. Kar se tiče kritik subjektivne reakcionarnosti proiz-vodnje, so je delno krivi sami diplomanti prve stopnje, ker se zaradi nekakšnega inženirskega cehovstva nočejo sprijazniti z vsakim delovnim mestom. Tu mora delati ZK. Zlasti je treba iskati tesnej-ši stik z industrijo in modernizirati pouk, zato morata organizaciji ZŠJ vstrajati pri zahtevi, da morajo asistenti imeti prakso, da se tako ne izoliramo od proizvodnje in družbene povezanosti z njo. Velik pro-blem so tudi prostori, zato moramo čim-prej doštudirati. člani ZK moraio v tem pogledu dajati zgled ostalim Kljub številnim diskutantom pa se je razprava vrtela samo okoli nekaterih pre-teklih nalog, manj pa o bistvenih nalogah ZK med študenti in v saml organizaciji, kot je delno nakazal ing. Cvetaš. Kadrov-ski referenti v vsem letu niso imeli skup-nega sestanka, posamezni aktivisti so na novih dolžnostih zatajili, za kar je delno kriv komite, ker jih ni pripravil za delo, zato o tej zamenjavi ne smemo delati prenagljenih sodb. Konferenca je končno izrekla pohvalo strojniški brigadi, ki je prejela vsa možna priznanja, na trasi in v Naselju. K bri-gadirjem so prihajali tudi profesorji, da so lahko opravili okoli štirideset izpitov. Vsekakor zelo pohvalno. Konferenca se je skladno odvijala, le v nekem trenutku je kazalo, da se bo izro-dila, zvrtinčena ob enem problemu: kan-didatura FK strojnikov za novega sekre-tarja UK je bila odbita. Burna diskusija je sicer porok za zavzetost, ki je bolj me-rilo za prizadetost kot pa tehtnost. Ned-vomno pa so načela, po katerih so kan-didirali tov. Martina Greifa, pozitivna in vredna upoštevanja. V en stavek ni mogoče strniti ocene, obeležje konference pa lahko označimo z vesedami: sproščeno in odkrito razprav-ljanje. Vuga Lucijan Stran 4 Študijska podkomisija komisije zo mednarodne stike UO ZŠ/ in ured-ništvo Tribune razpisujeta nagradni natečaj pod naslovom ŠTUDEMT — SVETOVNI POTNIK Sestavki naj vsebujejo družbene, gospodarske in politične zanimivo-sti dežel, po katerih potujejo naši študentje. Prispevke pošljite do 31. XII. na na-slov: Komisija za mednarodne zve-ze pri UO ZŠJ (Natečaj), Ljubljana, Poljanska 6. Uredništvo Tribune si pridržuje pra-vico, da objavi najboljše prispevke. S tem natečajem želimo povečati zanimanje za vse vrste mednarod-nih dejavnosti. Razpisujemo nasled-nje nagrade: 1. nagrada 10.C00 (de-set tisoč), 2. nagrada 8000 (osem ti-soč) in 3. nagrada 5000 (pet tisoč) dinarjev. Turneja v Egipt V nedeljo so z zagrebškega Ie-tališča odpotovali v Afriko, toč-neje v Egipt, člani študentskega kulturno — umetniškega društva Akademik iz Ljubljane. O turneji je bilo že veliko govora. Med drugim je o turneji pred časom pisal tudi naš list. Zanimale so nas podrobnosti cgostovanju A-kademikovih skupin in v ta na-men smo poprosili Akademikove-ga podpredsednika Zvonimirja Bertoka za krajši razgovor. »Koliko skupin odpotuje v Egipt?« »Na turnejo odpotujejo: Pri-tnorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, akademska folklorna skupina »France Marolat« in Koro-ški oktet. Te skupine sestavljajo ta-ko imenovani prvi program. Drugi progratn pa sestavljajo člani jazz orkestra »Ac hoc« s pevcem Ninom Robičem. Tako bomo lahko nasto-pali v enem mestu istočasno z dve-ma programoma.« »Koliko časa bo trajala turneja in katera mesta boste obiskali?« »Turneja bo trajala od 5. do 27. novembra. Najprej se bomo ustavili v Kairu, kjer bomo gostovali šest ali sedem dni. Potem pride na vrsto še Aleksandrija, Asiut in Luksor. Na povratku se bomo ustavili v Grčiji, kjer bomo imeli, kot pred-videvamo, dva nastopa. V Egipt od-potujemo na povabilo Zveze mladin-skih organizacij ZAR. Morda vas bo zanimalo tudi to, da imamo še isti večer, ko dopotujemo v Kairo, že prvi nastop v okviru prvega progra-ma, to je, obeh pevskih zborov in folklorne skupine »France Marolt«. V Kairu bomo nastopali za delavce, študente, kulturne in politične de-lavce. Verjetno bomo imeli koncert tudi za naše izseljence«. »Kakine so bile priprave skupin za to turnejo?« »Priprave so bile izredno obsežne. Ogromno je bilo organizacijskega dela, še več pa priprav v skupinah samih. Maroltovci bodo nastopali z gorenjskim, bunjevačkim, šop-skim plesom, glamočcm in posav-skimi plesi, zbori pa so pripravili umetne, narodne in partizanske pe-smi. Vendar pa priprave niso obse-gale samo intenzivne vaje. Člani skupin, ki potujejo v Egipt, vseh je 86, so se morali spoztiati z načinom življenja v Egiptu. s klimo, zdrav-stvenimi ukrepi itd.« Skupinam »Akademika« želimo na njihovi zanimivi poti veliko uspehov. O poteku turneje bomo še podrob-neje pisali. P. B. Mednarodno študentsko gibanje Mednarodna študentska zveza MSS — (IUS — International Union of Students) Danes vas želimo natančneje sezna-niti z eno najpomembnejših mednarodnih študentskih organizacij, ki združuje šte-vilne nacionalne unije. Mednarodna študentska zveza (nadalje IUS) je bila ustanovljena leta 1946 na ustanovnem kongresu v Pragi, kjer je še danes sedež te organizacije. Ustanovile so jo antifašistične študentske unije, med nji-mi tudi Jugoslavija. Tako je IUS takrat združevala skoro vse obstoječe nacionalne unije in lahko rečemo, da je bila edinstve-na tovrstna organizaeija. Toda 1949-50 se je IUS pričela aktivno vezati na politiko (klevetanje ZŠJ) Informbiroja. Ta politič-na koncepcija vodilnih v IUS (vzhodne dr-žave) je povzročila, da so jštevilne nacional-~ie unije zapustile IUS oz. so jih izključili. Med drugim so izključili iz IUS tudi ZŠJ. Od takrat naprej 2ahko gledamo na poli-tiko IUS v vseh njenih fazah kot na politi--co, ki je papoln odraz tako imenovanega »vzhodnega bloka«. Ce poglede:-no nekoliko globlje v razvoj IUS od Informbiroja dalje, lahko podčrtamo nekatere spremembe v njeni politiki. Te spremembe so nastajale sioer preoej počasi, vendar Jlh lahko označimo kot pozitivne. Zlasti važen je sestanek sveta IUS v Moskvi ».954, ki pomeni začetek pozitivnih sprememb. Omeniti je še treba rv. kongres IUS 1956 v Pragi, sesu.tiek izvršnega komiteja IUS v Tunisu 1960 (na tem kongresu je prišlo do odkritega spora med Kitajsko in Sekretaria-tom IUS) in končno kot najpomembnejšo •>relomnico pa VI. kongres IUS v Bagdadu. Na kongresu v Bagdadu 1960 ;e IUS zavzela mnogo bolj realistična stališča, stališča bor-be proti imperializmu jn kolonializmu. Vse to je pripomoglo tudi k razširitvi članstva, saj je prisostvovalo kongresu v Bagdadu okrog 70 nacionalnih unij. Blokovska nolitlka IUS se je kazala in se d«lno še kaže najizraziteje v odnosu do zSJ. Kadarkoli je ndamreč prišlo do zaostritve odnosov vzhodnoevropskih držav z Jugosla-vijo, se :€ ta zaostritev takoj odražala v od-nosu IUS -zSJ. Da se IUS še ni popolnoma otresla konoepta blokovske politike, nam po-trjujejo zunanjepolitične poteze držav vzhod- nega bloka. Prav zaradi te vezanosti na po-dtiko vzhodnega bloka IUS ne more zavzeti ob.Jektivnih stališč do nekaterih važnih vpra-šanj v mednarodnih odnosih. IUS npr. zelo spoštljivo govori o OZN in njeni vlogi v bor-bi za mir in razorožitev. Na drugi strani pa sploh ne omenja v svojih resolucijah nean-gažiranih dežel. Ce pregledujemo uradne do-kumente IUS bd 1961 naprej, vidimo, da v niti enem dokumentu ni omenjena beograj- ska konferenca nevezanih držav. Naj še natančneje pogledamo odnos IUS do ZŠJ. Razvoj teh odnosov lahko poraz-delimo v tri glavne faze: 1. Obdobje 1949—1954, ko se je IUS /ključila v klevetniško kampanjo proti Ju-goslaviji. 2. Obdobje 1954—1957, ko je v času po-svetovanja komunističnih partij v Moskvi IUS priznala, da je bila izključitev ZŠJ protistatutama. V tem obdobju je prišlo tudi do prvih stikov po letu 1949 med ZŠJ in študentskimi organizacijami vzhod-noevropskih držav. 3. Obdobje med V. in VI. kongresc IUS (1.^58—1961), ko je počasi prihajalo do vedno večjega sodelovanja, čeprav na zelo okrnjeni ravni. Tako stanje vlada približno še v sedanjem času. ZŠJ sodeluje pred-vsem s Poljsko in SZ. Poleg tega je prišlo tudi do kontaktov z Romunijo in Bolgari-jo. Predstavniki vseh tukaj omenjenih vzhodnoevropskih študentskih unij so se udeležili V. kongresa ZŠJ februarja mese-ca 1962 v Ljubljani. (V ilustracijo izbolj-šanja odnosov naj omenim, da se VI. kon-gresa ZŠJ v Sarajevu 1959 niso udeležili predstavniki niti ene od študentskih unij — članic IUS.) V svoji politiki do IUS si je ZŠJ priza-devala po vseh svojih močeh vzpostaviti kar se da široko sodelovanje z IUS kakor tudi z njenimi članicaml Vabila je pred-stavnike IUS na vse svoje manifestacije v Jugoslaviji (mednarodno štud. srečanje v Ljubljani, seminar »Univerza danes« v Du-brovniku). Prav tako so se jugoslovanski predstavniki udeležili kot opazovavci V. kongresa v Leningradu. ZSJ se je zmeraj z vso ostrino upirala poskusam nekaterih organizacij, da bi se posluževale odnosov med IUS in ZŠJ ter odnosov med vzhodno-evropskimi študentskimi organizacijami in ZŠJ kot argument proti IUS. To je še en dokaz za konstruktivno stališče ZŠJ do IUS. 2al IUS ni zmeraj pokazala največje pripravljenosti za sodelovanje z ZŠJ in je včasih prizadevanja ZŠJ celo prezirala. Vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da se odnosi v najnovejšem obdobju počasi izboljšujejo. Stališče ZSJ je, da obstoje realne možnosti za vzpostavitev širšega so« delovanja z IUS in da je ZŠJ na to sodelo. vanje zmeraj pripravljena. šurl - FEDRA Znana umetnica ameriškega modernega baleta Martha Graham bo s svojo skupino obiskala Jugo-slavijo. Pri nas bo nastopala od 16. do 20. novembra. Martha Graham itna močan vpliv na ameriški moderni balet. Njeni nastopi so v svetu zbudili različna mnenja, vendar so si vsi edini v tem, da je njen ples živ. Ustvarila je nov jezik gibanja, v kate-rem je ples izraz osnovnih zahtev življenja. Martha Graham pa ni samo velika plesalka, je tudi pedagog. V njen studio prihajajo plesalci iz vseh strani sveta, da bi spoznali edinstveno tehniko gibov, po katerih se njena šola razlikuje od ostalih smeri modernega baleta. Zadnja leta se je Martha Graham posvetila kreacijam dramskih del. Revolucionarno je spreme-nila način osvetljave, kostume, scenografijo in glas-beno spremljavo. Za njene nastope pišejo glasbo znani kompozitorji: Aaron Copland, Norman Dello loio in William Schuman. Skupina se bo predstavila med drugim tudi z dvema baletoma, ki sta skoraj nova. Eden od bale-tov se imenuje »Kliteimestra« in traja njegovo izva-janje ves večer. Narejen je po stari grški mitološki temi in ga imenujejo »enega največjih stvaritev ba-leta našega časa«. Med druge uspele dosežke te skupine spadajo balet »Božji akrobati«, »Nočno potovanje«, zgodba o Ojdipu, »Zabava angelov«, lirični balet o mladosti in »Fedra«. Martha Graham v Evropi ni neznana. Njeno prvo gostovanje v Evropi je bilo prekinjeno zaradi po-škodbe, z drugim, ki je bilo leta 1954, pa je doživela triumf. Na svojem gostovanju bo skupina predstavila naslednja dela: »Angelski razgovor«, »Zabavo ange-lov«, »Nočno potovanje«, »Fedro« in »Kliteimestro«. Skupina bo prišla v Beograd po gostovanju v Tel Avivu in Atenah, po nastopu v Beogradu in Zagrebu pa bo nastopila v Nemčiji, na Poljskem in Švedskem. V skupini med drugimi nastopajo Bertram Ross, ki je poleg ostalega tudi slikar in pianist, Yuriko, Richard Gain, Ellen Graff in Helen McGehee. Kot je (po navadi) znano, skupina ne bo prispela v Ljubljano. Tako je pač skoraj vedno z vrhunskimi prireditvami, gostovanji znanih umetnikov itd. Vprašanje pa je, če se bomo s tem res vedno tprijaznili. 0 HEROJIH BRE2 PATOSA Letošnja Nobelova nagrada je pripadJa sve-tovno znanemu amerišketnu pisatelju Johnu Steinbecku. V svojih delih opisuje Steinbeck z globoko prizadetostjo svojo rojstno deželo Kalifornijo in njene ljudi, svoje rojake, ki jim je z izrednim umetnišklm darom izklesal tra-jen spomenik. S poshihom za človeka zna glo-boko pogledati v njegovo srce, razbrati vsa njegova hotenja, odkriti bolečino. Njegov pi-sateljski slog je realističen, prežet s posebnim humorjem in fantazijo. Steinbeck je že v mla-dosti živel trdno in okusil pomanjkanje. Od tod njegov izostreni občutek za soeialne pro-bleme ljudi in ljubezen do ubogih, ničvrednih par, siromakov in potepuhov, kj so se znašli na dnu družbene lestvice. Steinbeck občuduje impresivnost narave in lepoto preprostih člo-veških dejanj, a neusmiljeno ironizira nenehen lov za dobičkom, ki je zavladal nad ljudmi v civiliziranem svetu. Junaki Steinbeckovih ro-manov in novel so realistični. So odraz kru-tega življenja, ki jih obdaja. Vendar Steinbeck S svojo drugo premiero »Nevarna voda« nam je Mestno gledališče Ijubljansko predstaollo mladega srbskega avtorja Slobodana Stojanoviča. Star je ko-maj petindvajset let. Živi v Požarevcu tn v Beogradu. Z literaturo se je začel usvarjati že v šolskih klopsh, prvo delo so mu objavili leta 1954. Do sedaj ima za sabo tri uprizorjene drame: Dva jelenat Nevarna vo-da in Brazgotina, ter štiri, ki še čakafo na uprizori-tev. Avior posega s svojim deli naravnost v probleme našega časa. Sam duhovlto praoi, da bi rad s.svojim delom dosegel pri gledališču ločitev dramske umet-nosti od damske. če je drama Nevarna voda kaj pripomogla k tej ločitvi, je ni napisal zaman. Ta misel — deromantizirati gledališče, pripraviti gledavca na tisto resnico, ki jo v svoji drami obrav-nava. je avtorja vodila tudi pri pisanju Nevarne vo-de. Ta želja ni izražena samo v vsebini drame, am-pak se zelo jasno kaže tudi v njeni zunanji obliki. Avtor sam posega v dogajanja na od.ru. V uvodu gledavca pripravlja na sprejemanje prikazane resni-ce, v sklepu pa hoče na gledavca vplivati, da ne bi šel domov prazen, ampak da bi odnesel s seboj vsaj delček tistega, kar je hotel povedati. V Nevarni vodi se je Stojanovič lotil z vsem po-gumom zelo bolečega problema naše sedanjosii, problema bivšega borca-heroja, danes družbi ne-koristnega invahda. Mirko Oblak-Hajduk, narodni heroj, ki ga je bo-lezen do kraja razjedla, se je umaknil v planinsko kočo. Ima visokc pokojnino, avto, viilo in tajnico, ki ji narekuje svoje spomine. Vendar ni zadovoljen. Preganja ga nemir, zavest, da nikomur ne koristi, da ie samo še suha veja, ki bo sčasoma odpadla. To ga šene v ooup, skoraj v bJn~nost. Tu v hrjbth bi ¦nioral odk.iu š._.....i,ž«.:c. :>:...-...*•,* *oojjri..u., .*~rjju Slobodanu šopotu. Sem prlde tttdi ŠJpoiov sm Sa,a. razbolen in saletav ra'a& jant lz tisie ' generacije, .V se vojne ni mogla udeleiiJ, vendar je vo.na s svjji-aii grozotami nanjo vllvala. Zaradi očeta—lieroja :e dobil visoko štipendijo in druge ugodnosti. Tudi <,n ni zadovoljen sum s seboj, niti s svofo okollco. Za-veda se da ni vreden svojega očela, drugim.pa očiia. da so egoisti, pohii krivic do sočloveka. Zaleiava s° v vse in v vsakogar. Ob srečanju z Mirkom Oblakom spozna, kako e 2 njim. Zakričt mu v obraz: »Vi ste narodni heroj brez dela. Vsi vas pomiluiejo. Narod pomiluje svo-jega narodnega heroja.« Mirka te besede zadenejo v živo. Toliko bplj, ker zve, da ne bo mogel nikoli delati. »Zame n. prostora. Jaz sem stara, izmozgana, šivčna podrtiiia. Oni zdaj gradijo proge, tovarne in mostove, menjajo sakone in pogodbe, slavijo in kop-Ijejo, oni so država, jaz pa... Dobro vem, da bi bil ostal najbolj čist in koristen, ko bi bil padel s svo-jim Šopotom, zmeraj bi bil ostal pristen narodni he-rbj, ko bi bil dobil gangreno, ko bi bil ostal tako ranjen tam gori v snegu ... Zame ni prostora, to je jasno... ampak jaz sem živ ... in vendar sem mr-tev.« Ko izbruhne v gozdu požar, ga gre gasit. Ne vrne se. Uresničil se mu je davni sen. Umrl je v požaru, ki je vseh dvajset let goret v njem in ga nikoli ni mogel pogasiti. Ob njegovi smrti doSivi Saša globoko spremembo. Zave se, da je neumno vrtinčiti se v lastni razbole-nosti. Najprej je treba uresničiti svoje življenje. Za- odkriva pod to njihovo robato skorjo čuteče srce, v katerem se skriva tista preprosta člo-veška dobrota, neprisiljena in naravna, ki ga vedno znova pretrese. Steinbeck se nam je pri prikazovanju svojih junakov predstavil kot iz-reden poznavalec človekove psihe. Njegovi liki, čeprav so še tako izgubljeni in zavrženi, so predvsem človeški. In prav v tem je veličina tega pisatelja. Steinbeckov opus je obsežen. Vendar se Slo-venci lahko pohvalimo, da imamo v prevodu njegova najpomembnejša dela. To so nedvom-no roman »Polentarska polica«, ki ga je Stein-beck napisal 1.1935 in z njim zbudil veliko zanimanje pri bralcih, nadalje roman »Ljudje in miši« iz leta 1937, s katerim se je Steinbeck uveljavil y svetovnem merilu, roman »Sadovi jeze«, ki je nastal 1939. leta, ter romana »Ne-gotova bitka« in »Vzhodno od raja«. Steinbeck je prejel Nobelovo nagrado za književnost. To je zasluženo potrdilo njegove-mu delu, stvaritvam. to se odloči, da se ne bo vrn\l v Beograd. ampnk b,o nek,i v-zc.coln z.isi poučeval oi:ok3. . Ob cd.-viju sp3,:.enlka govori namSoto mrivega slirka SSa. Bol) kot govor je to pogcoor z mrtvim jjelom m z n čraviini tovariši. Saša pravi: »Ni tre-ba cve*ja na grob ieh uvh iu<Oh. ali je kaka razlika, mama?« »Mauriel, hočem vedeti. Oče...« »V redu, v redu. Klical me je: gospodična Skrivnostni po-tepuh 1948,« je rekla dekle in se zasmejala. »To je smešno, Muriel. To je zares smešno. To je strašno. To je zares neumno. Ko pomislim, da...« »Mama,« jo je prekinila, »poslušaj me. Se spominjaš knjige, ki mi jo je poslal iz Nemčije? Veš — tiste nemške pesmi. Kaj sem še naredila z njimi? Nategnila sem...« »Imaš jo.« »Si prepričana?« je vprašala dekle. »Zagotovo. To je, imam jo. To je Fredijeva soba. Pustila si jo tu in nisem imeki sobe v... Zakaj? Ali jo ie hotel? nNe. Samo vprašal me jeimngo, med vožnfa HoteL je vedet^, če sem jo brala.« »Saj je vendar v nemščinHt »Da, draga. Nič zato.a je rekla dekle in prekri&ala noge. »Re~ kel je, da je pesmi slučajno napisal edini največji pesnik tega stoletja. Rekel je, naj bi kupila prevod ali kaj. Ali naj bi se naučila jezika.n »Strašno, strašno. To je nettmno. Oče je rekel sinoči...« »Samo trenutek, mama,« je rekla. K okenskem sedežu je šla po cigarete, eno prižgala *i se vrnila k postelji. »Mama!« je rekla in spuščala dim. »Mauriel. Poslušaj me zdaj.» »Poslušam te.tt »Oče je govoril z doktorjem Sivetskim.« »Oh?« je dahnila dekle. »Povedal mu je vse. Konino, pravi, je to le storil — poznaš očeta. Drevesa. Tista stvar z oknom. Tiste strašne stvari, ki jih je rekel babid o njenih nmtitih, da bo šla proč. Kaj je storil s tistimi lepimi slikami z Bermudov — vse.« »Dobro,« je rekla dekle. »Dobro. Predvsem pa, rekel je, da je bil storjen zločin, ko ga je armada spustila iz bolnke — častna beseda. Zelo določno je povedal očetu, da se lahko zgodi — da se zelo lahko zgodi, jrravi, da Seymour popolnomš zgubi kontrolo nad seboj. Čast-na beseda.n »Neki psihiater je tu v hrtelu,« je rekla dekle. »Kdo? Kako se pise?« »Ne vem. Rieser ali kaj tatoga. Zdi se tni, da je zelo dober.n »Nisem ie slišala.« »Dobro, imajo ga za zelo dobrega, vsekakor.« »Muriel, ne bodi predrzna, prosim. Zelo smo v skrbeh zate. Oče ti je dejansko hotel telefonirati sinoči, da bi prišla do-mov —.« »Ni mi*do tega, da bi prišla domov, mama. Odnehaj.a »Muriel, častna beseda. Doktor Sivetski pravi, da Seymour lahko popolnoma zgubi kontr...t »Komaj sem prišla sem, mam. To so prve počitnice, ki jih v nekaj letih imam in nočem ravno zda^ pobrati svoje stvari in priti domov. Nikakor ne morem zdaj potovati. Tako sem opeče-na od sonca, da se komaj premikam.« »Opečena si? Ali nisi upordbila kreme, ki sem ti jo dala med prtljago. Dala sem jo...* »Sem uporabila. Pa sem vsesno ožgana.« »To je strašno. Kje pa si opečena?« »Vsepovsod, draga, vsepovsoi.« »To je strašno.« »Preživela bom.« »Povej mi, si kaj govorila s tistim psihiatrom?« nSern malo,« je rekla. »Kaj je rekel? Kje je bil Seymour, ko si se menila z njim?« »V mornarski sobi je igral klavir. Klavir je igral oba večera, odkar sm tukaj.« »Dobro, kaj je rekel?« x »Oh, nič posebnega. Prvi me je ogovoril. Sedela sem poleg njega preteklt večer pri Bingu. Vprašal tne je, če ni tisti, ki igra klavir v sosednji sobi, moj mož. Rekla sem, da je in nato me je vprašal, če ni Seymour nekaj bolan ali kaj. Tako sem rekla...« »Zakaj je to vprašal?« »Ne vem, mama. Najbrž zato, ker je tako bled in sploh,« pravi dekle. »Tako sta me on in njegova žena po Bingu povabila, če bi hotela kaj spiti z njima. šla sem. Njegova Lena je straš-na. Se spominjaš tiste strašne dnevne obleke, ki sva jo videli v izložbi pri Bonvoitu? Nekdo ti je rekel, da bi bila morala imeti drobno, drobno...« »Zeleno?« • »Imela jo je na sebi. In boki. Vprašala me je, če je Seymour kaj v sorodu s Suzanne Glass, ki ima lokal na Madison Ave-nue — modistka.« »Kaj je on rekel, tako...? Doktor.« »Oh, dobro. Nič posebnega, prav sares. Bili smo v baru ves čas. Strašen hrup je bil.« »Da, toda ali... ali si mu povedala, kaj je poskusil narediti 2 babičinim stolom?« »Ne, mama. Nisem šla tako v podrobnosti,« pravi dekle. »Verjetno bom imela še priliko, da bom govorila z njitn. Ves dan je v baru.« »Ali ti je kaj rekel, da se lahko zgodi, da dobi... saj veš... napad ali karkoli. Naredi ti lahko kaj!« »Nič določnega,« pravi dekle. »Moral bi imeti več dejstev, mama. Moral bi vedeti o njegovi otroškosti, vse bistveno. Rekla sem ti, da smo komaj govorili, tak hrup je bil tam.« »Dobro. Kako kaj tvoja modra obleka?« »Kar dobro. Samo malo vate sem morala vzeti stran.« »Kakšne so kaj obleke letos?« »Strašne. Ven iz tega sveta... Lahko pa vidiš dragulje — vse,« pravi dekle. »Kakšna je tvoja soba?« »V redu. Kar v redu, zares. Nisva mogla dobitt sobe, ki smo jo imeli pred vojno.« pravi dekle. »Ljudje so letos grozni. Mo-mla bi videti, kdo sedi nasproti nas v jedilnici. Pri mizi poleg tias. Zgledajo kot trgovci.« »Dobro, to je povsod. Kaj je s tvojo balerino?« »Predolga je. Rekla sem ti, da je predolga.« »Muriel, samo še nekaj te bom vprašala — se prav zares dobro počutiš?« »Da, mama.K pravi dekle. »Devetnajstič.n »Jn nočeš priti domov?« »Ne, mama.« »Oče fe rekel sinoči, da bi raje plačal, če bi šla nekam sama Hn bi ne mislila teh stvari. Lahko si pritioščiš prijetno križarjenje. Midva oba misliva...« »Ne, hvala,« je rekla dekle in sprostila noge. »Mama, ta po-govor bo stal...« »Ko pomislim, kako si čakala tega fanta vso vojno... Mislim, ko si mislila na vse tiste neumne male šene, ki...n »Mama,« je rekla dekle, »bolje, da končamo. Seymour lahko pride vsak trenutek.« »Kje pa je?« sNa plaži.« »Na plaži? Sam? Ali se znajde sam na plaži?« »Mama,« pravi dekle, »govoris o njem, kot bi bil kak blaz-než...« ' . »Nič nisem rekla takega, Muriel« »Dobro, zvenelo je tako. Mislim, d« je vse, kar dela, da It&i tam. Noče se sleči.« »Noče se sleči? Zakaj ne?« »Ne vem. Najbrž zato, ker je tako bel« »Moj bog, on potrebuje sonca! Mu ne moreš povedati?« »Poznaš Seymoura,« pravi dekle in ponovno prekriža noge. »Pravi, da noče, da bi ga neumneži gledali, ker je tetoviran.« »Saj on sploh ni tetoviran! Ali paso gav vojski?« »Ne, mama. Ne, draga,« je rekla in vstala. »Cuj, poklicala te bom spet jutri. Morda.« »Muriel, poslušaj me!« »Da, mama,« je rekla dekle in prenesla svojo težo na levo nogo. »Pokliči me takoj, ko kaj stori ali kaj reče, karkoli neum-nega... — veš kaj mislim. Me slišiš?« »Mama, ne bojim se Seymoura.« »Muriel, hočem, da mi obljubiš.« »V redu, obljubim. Zbogom, mama,« je rekla dekle. »Pozara-vi očeta.« In odložila je slušalko. »Giej več stekla,« je rekla Sybil Carpenter, ki je stanovala skupaj s svojo materjo v hotelu. »Si videla več stekla?« »Mucika, ne govon več tega. To dela mamico popolnoma neumno. Bodi tiho, prosim!« Gospa Carpenter je s kremo za sonce mazala Sybilina rame-na in hrbet. Sybil je negotovo sedela na veliki žogi, z obrazom proti morju. Nadaljevanje prihodnjič Pesniška bera je pri nas zadnje čase več kot borna. Ne toliko po kvaliteti kot po kvan-titeti. Prav zaradi tega se lah-ko ob tem zamislimo še bolj. Pesniške zbirke, »nekurantno« blago, pa se že v rokopisih prašijo po predalih in policah založb, ki se bojijo žrtovati za bolj ali manj znanega avtorja večjo ali manjšo vsoto denarja. Nekatere založbe so že ob se-stavljanju letnega proračuna računale na eno ali dve zbirki. In kje je rečeno, da ne morejo namesto ene ali pa celo obeh izdati kriminalko?! Pesnikov prvi roman Ciril Zlobec je pri založbi Borec izdal svojo prvo knjigo proze Mo-ška leta našega otroštva. Doslej smo poznali Cirila Zlobca predvsem kot pesnika. Sodeloval je pri zbirki Pesmi štirih in izdal dve samostojni zbirki: Pobeglo otroštvo in Ljubezen. V svojem prvetn roma-nu je ostal zvest tematiki, ki je zna-čilna za njegove prve pesmi. Vrača se nazaj v svoje »pobeglo otroštvo«, v tiste dni, ko je moral kot komaj dorasel fant prijeti za puško. Cutil je, da v verzih ni povedal vsega, kar bi mogel in hotel. Stojana odpeljejo komaj sedem-najst let starega v internacijo v Ab-ruzze. On in njegovi vrstniki iščejo tu poti iz še nedoraslih sanj v trpko resničnost vojnih dni. Iščejo jo po svoje, v skoraj divjaških podvigih in v izmišljenih idealih. Sanjajo o domovini kot o nečem daljnem in nedosegljivem. Po kapitulaciji Itali-je pribežijo domov in odidejo v partizane. Mnogi izmed njih padejo v boju z Nemci. Orlando, najboljši Stojanov prijatelj, pravi tik pred smrtjo s posmehom na ustnicah: »Žrtvoval sem se za domovino«. Pre-hitro je moral dozoreti, prehitro se je moral odpovedati življenju. Stojan postane z osemnajstimi le-ti koraisar in vodi svoje tovariše iz boja v boj. Sprva jih vodi negotovo, boji se svoje odgovornosti. Za vsa-kcga padlega se čuti osebno krive-ga. Toda kmalu spozna, da so žrtve potrebne, da brez njih narod ne bo dosegel svobode. Ciril Zlobec je vse to povedal brez patosa, preprosto. Skušal je anali-zirati trpko prareščanje otroka v tnoža. Podal nam je prepričljivo sliko mladostnikov, prepuščenih sa-mim sebi v težldb vojnih časih. Ruman je avtobiografski, vendar si je avtor prizadeval, da bi svoje spo-mine uredil v dovolj jasno podobo. Vedno mu to ni uspelo. Boljša je prva polovica romana. Jezik je Iep. Knjiga ima vse polno poetičnih odstavkov, ki pa ne škodi-jo njeni umetniški vrednosti. Prvi poskus Cirila Zlobca v prozi je vsekakor Iep prispevek naši vojni Hteraturi. IVIorda je tudi obljuba, da se bo pesnik še večkrat lotil proze. EVELINA UMEK Morda pa smo zdaj samo v trenutni kri-zi in čakamo boljših časov, časov, ko si bodo založbe (ki so že a priori revne) fi-nančno opomogle. Za sedaj skoraj nimajo drugih možnosti, kot da si pomagajo s 'stranskiin zaslužkom (pisamiške potrebšči-ne, pisalni stroji, zvezki idr.) in pa s tem, da knjige, za katere vedo, da se jim ne bodo izplačale, sami subvencionirajo. Ven-dar ne velja to samo za pesniške zbirke, ampak za vse knjige, ki ne gredo dobro v prodajo. Sicer pa molčimo, da se ne zagovorimo. Ko se srečaš s problemom iz oči v oči, je najbolje, da ostaneš popolnoma hladen. Saj, končno smo prepričani, da pri vsem tem niso založbe prav nič krive, da celo zelo prav ravnajo in da se pri vsej priza-letosti o tem ne splača pisati. Pa vseeno to zadnje zanikajmo: se splača. Ker vemo, da to ni prav in da bi moralo biti drugače. Samo en primer: koprska založba Lipa je že pred leti začela s knjižno zbirko za pesniške prvence, kjer je izšlo nekaj zelo dobrih zbirk Zdaj pa izgleda, da jih pod silo razmer stvar več ne zanima. Ali dru-gače: prej so za izdajanje tovrstnih del do-bivali subvencijo, zdaj pa je ne dobe. Po-dobne delajo tudi nekatere založbe v osta-lih republikah, vendar ni znano, če se sre-čujejo tudi s podobnimi problemi. Knjige kot prodajno blago imajo svoje odjemavce m ne bo odveč, če tu vštejemo tudi pesniške zbirke. Seveda pa veliko pre-več kilogramov tega blaga obleži po skla-diščih zaradi visokih. cen. Končno pa po čakajmo pet, šest let, ko bodo založbe ra-bile prostor in nam jih bodo prodale, lah-ko rečemo, kar na kilograme. Takrat so bomo zanje pulili, ker bomo mislili, da jih bomo dobili napol zastonj. Samo po-mislimo, kaj bi bilo, če bi tiste cene ve-Ijale tudi za nove knjige. Takrat bi šele bila knjiga človekova nujna potreba — ta-ko kot hrana ali pijača. Knjiga kot artikel za široko potrošnjo. Temu so se v vzhod-nih državah — v Rusiji, na Poljskem in drugod — že približali. Splošna kulturna raven je morda ravno zaradi tega pri njih občutno višja kot pri nas ... Dovolj o tem! Pred kratkim je v Mariboru izšla ena vse redkejših pesniških zbirk. Njen naslov Odmevi samotnega jutra je bil vzpodbuda za vse to pisanje. Avtor, znan tudi kot pi-sec proze, je Viktor Konjar. To je njegov pesniški prvenec, ki pa je pri njem izšel sorazmerno pozno, saj ga kot pesnika ne moremo vključiti med »najmlajšo genera-cijo«. Ne moremo pa si kaj, da bi ga zdaj po nekaj zelo uspelih knjigah »mla-dih«, ? njimi ne primerjali. Saj je njegova lirika izšla iz istega jedra in ji je vsaj na zunaj v marsičem sorodna. Konjarja smo kot pesnika do zdaj po-znali zelo malo. Objavljal je bolj redko, bolj se je posvečal kritiki in publicistiki. Svojega pesnlškega dela avtor očitno tudi sam ne postavlja na prvo mesto. Ne po sveti se mu ves, ne čuti globlje potrebe po afirmaciji svoje Urike. Morda je ravno to vzrok, da je njegova pesem včasih medla, da se nam zdi pesnikovo doživljanje samo formalno. da pesem ni izraz njegove notra-njosti. Take so predvsein njegove pesmi v prvi polovici knjige. Bolj ali manj goli za-pisi. Včasih. te zmoti še pavšalno izražanje ali preobrabljena metafora. Samota je le krinka. Pesnikove meditacije o narave nam vsiljujejo občutek skonstruiranosti. Ta pa se razgubi, kadar je pesnik s svojim okoljeir tesno povezari, kadar nam da ču-titi utrip na njegov način dojetega sveta. Teža zbirke je v drugem delu knjige. Ljubezenske izpovedi so dokaj intimne, neposredne, najbolj Konjarjeve. Njegova pesniška sila je v teh pesmih prišla do pravega izraza. Imprešijo pogosto druži s svojo pesniško meditacijo. Zivljenju ni predan na milost in nemilost, v vsakem trenutku ostane človek, nikoli robot. Morda je bilo teh par besed premalo za analizo Konjarjeve lirike. Vendar se mi vsiljuje občutek, da karkoli bi povedal, bi le ponavijal že sto in stokrat napisane be-sede o najmlajši slovenske poeziji. Ker: ne morem trditi, da je Konjarjeva poezija v naši sodobnosti izreden pojav, niti ni na-kazala kakih novih izraznih načinov ali kvailtet. Na drugi strani pa je spet ne moremo odklanjati, nasprotno — Konjarje-vo zbirko lahko uvrstimo med boljša dela zadnjega časa. Tej trditvi je porok vzdužje celotne zbirke skromne po svojem obsegu, pa dokaj široke po svoji vsebini. Jože Prešeren Stran 8 samotnega jutra SHAKESPEARE: MILOZA OMO Kljub temu, da Shakespearjeva igra MI-LO ZA DRAGO ne spada med vrhunska dela njegovega ustvarjanja, se nam stari mojster tudi to pot ni izneveril kot glo-bokoumen in jasnoviden poznavalec člo-veške duše. Na preprost, včasih dokaj improviziran, a vseskozi prepričljiv in za-baven način želi zdaj dokazati nam, kot je pred stoletji hotel dokazati angleškemu vladarju in cerkveni gospodi, da gole pravičnosti in objektivnosti, združene v osebi, ki je poklicana da vlada, ni. človek je samo človek in v eni sami lastnosti izenačen z vsemi Ijudmi na svetu — vsi smo podvrženi istim nagonom in strastem. Razum igra tu le sekundarno vlogo. Bori se z neenakim nasprotnikom vse dotlej, dokler se v dvomu ne podvrže močnej-šemu vladarju človeške nravi. Strasti in nagoni so kljub vsem protestom nekro-nani vladarji in kakršnokoli utesnjevanje njih z zakoni, predpisi in družbenimi re-di se na koncu izkaže popolnoma odveč-no. Shakespeare je kot vedno tudi tu moj-ster situacij, kar nam dokazuje z dvojno igro, ki pa fo združuje bolj zaradi zuna-nje razgibanosti in pestrosti predstane, kot pa zaradi notranje potrebe. V igro ple-menitašev, utesnjenih med dvom pravič-nosti ter smeti in ne smeti, se vpleta igra brezskrbnih veseljakov, ki znajo živeti in šivljenje tudi uživati. Shakespeare nas s posrečeno roko dobrohotnega premetenca pripelje skozi vse situacije in položaje, skozi mnogo zapletov do srečnega konca, kjer je poplačana zloba in dobrota, kjer se veselje druži z žalostjo in tako poveže vse drobce mozaika v finalu igre v jasno sliko življenja. Ne moremo trditi, da pomeni uprizoru tev Shakespearjeve drame MILO ZA DRA-GO ne vem kolikšen umetmški uspeh, a vsekakor je doprinesla dobršen del k več-ji pestrosti kulturnega življenja v Ljub-Ijani v teh pustih deževnih dnevih Med igralci ni bilo nikogar, ki bi zdr-knil pod povprečje, a tudi nikogar, ki bi nas navdušil. Bili so naravni, prijetni in skladni in so svoje vloge odigrali z dobro igralslco rutino. Edino, kar je motilo sklad-nost prijetnega vzdušja, je bila scena s škripajočim zastorom, ki je nehote zbu-jal misel, da bi moderna tehnika odra lahko našla kaj manj hrupnega ali glas-nega. Sicer pa je bila scena Viktorja Molka iznajdljiva, kljub terau, da ni bi-la novo odkritje. Bila je posrečena kopi-ja starega Shakespearjevega odra in je prav dobro rešila problem hitrega menja-vanja prizorišč, ki je značilnost Sahkes-pearjevih del. Igro je zrežiral inž. arh. Viktor Molka, glavne vloge pa so poda-li Janez Albreht kot Knez, Lojze Rozman kot Angelo in Majda Potokarjeva kot Izabela. Barbara Brecelj IMOVO ODKRITJE? PRVa SiOVEHSKA Mimk Hl ilSU 1551, MARVEČ 1550 l Rupel in- {$ Modfa Cvstke in!«fv|yvs- knffga Ri Izlla Ma t5SI» «kMnlH kw!turmft njegovi knHgi »Priraaž Tru- ytžil, ampok teia To je vest, ki jo je objavil naš vodilni tednik TT dne 30. 10. 1962. V televizijskem intervjuju naj bi prof. dr. Mirko Rupel pripovedoval v zvezi s svojo knjigo »Primož Trubar« 0 svojem odkritju, da prva slovenska knjiga ni izšla 1551, marveč 1550. In vendar je že v »Stavistični reviji« iz leta 1954, 7. let-nik, na strani 331 do 336 izšla razprava priznanega sloveni-sta Joke Žigona z naslovom »Kdaj je izšla prva slovenska knjiga?«, v kateri je že tedaj ugotovil, da je prva slovenska knjiga izšla leta 1550. Kje je torej vzrok omenjene neskladnosti? Morda v ne-sporazumu med udeležencema intervjuja, morda napačna re-produkcija intervjuja v TTf a!i pa morda še kaj drugega, še bolj neprijetnega? ELiZEJSKE l'OLJ.\\i: NA HAZSTAVMŠČU Glasba ne pozna meja Precej časa je od tega, ko so v Parizu [prvič stopili pred TV kamere solisti,, in-strumentalisti in vokalisti iz desetih ra-dto-televizijskih postaj v oddaji »Glasba na Elizejskih poljanah«. Idejo za to oddajo, ki jo lahko imenujemo »Glasba ne pozna meja«, je dal znani francoski jazz pianist Jack Dievall. čeprav je poreklo te oddaje francosko, je razen naslova oddaje kaj ma-k) francoskega. Lahko rečemo, da je toliko frcmcoskega kot iialijanskega, švedskega, jugoslovanskega, in še in še. Oddaja nima niti stalnega »prebivatišča«. Vsak mesec je OSMEGA DECEMBRA BODO NA GR V LJUBLJANI GOSTOVALI V OKVIRU MESEČNIH ODDAJ »GLASBA NA ELIZEJSKIH POLJA-NAH« ZNANI INTERPRETI ZABAVNE, JAZZ 1N NARODNE GLAS-BE IZ DESETIH RADIO-TELEVIZUSKIH SREDIŠČ VSE EVROPE. gost druge radijske in televizijske postaje, ki prevzame organizacijo, a radijske in te-levizijske postaje, ki so članice, kolikor lahko sploh uporabimo to besedo, dbvezno in redno pošiljajo na lastne stroške svoje soliste. Ljubljana bo že drugič organizator te oddaje. Letos bodo zastopali: Francijo organizator im, idejni vodja »Elizejskih po-Ijan« Jack Dievall s svojim ansamblom, Italijo pevec popevk Fausto Ciliano in Belgijo varietejska skupina. V središču pozarnosti bosta vsekakor gostji iz šved-ske. švede bo zastopala znana interpretka popevk Alice Babs, ki bo s svojo sedem-najstletno hčerko zapela nekaj popevk. Isti večer bo nastopila tudi »zlata violina Evrope« Helmut Zacharias kot solist, a spremljal ga bo zabavni orkester RTV Ljubljana. Le-ta bo zastopal zahodnonem-ško radijsko postajo Baden-Baden. Avstrij-ci so prijavili čUmico dunajske opere Gun-doHo Janovic; verjetno ba zapela nekaj ope retnih arij, a švicarji kitarista Pierra Ca-vallija. Največ vokalnih in instrumentalnih ansamblov bo zastopalo »barve« Jugoslavi-je. Vokalni solisti bodo: več kot renomi-rana jazzf morda ena iztned redklh) pevka in interpretka popevk Nada Kneževič, kvartet 4M, ki je najprej zahteval nenor-malno msok honorar, a so nato pristali na vsoto, ki jo je predlagal organizator, ter vokalni in instrumentalni kvartet Magnifi-co iz Skopja. Instrumentalni ansambli: kvartet flavt z ritem zasedbo, kvintet bratov Avsenikov ter instrumentalni solisti: Vinko Globokar (pozavna), Borut Bučar fklarinet) in Ur-ban Koder (trobenta). Plesni in zabavni odkester RTV Ljublja-na bosta izmenično vodila Bojan Adamič in Jože Privšek. Kot sem že omenil, pričakujemo naveče-ru »Elizejskih poljan« največ od Alice Babs, Helmuta Zachariasa, Jacka Dinvalia in Fausta Ciliana, medtetn ko so nam Gundola Janovic in Pierre CavalUo še bolj ali manj neznani umetniki, ki jih pa prav tako ne moremo in ne smemo zanemariU. Zal še nista poslali imen svojih umetnikov radio-televizhjski postaji Berlin in Izrael. Prav zanimivo bo videti na TV ekranu goste iz Zagreba — kvartet 4M. Presenetila je njihova visoka zahteva za ta TV nastop. Morda so jim »stopili v glavo« visoki ho- norarji, ki so jih prejemali v inozemstvu, in so poskušali na podlagi visokih priznanj tujih kritikov doma »grogirati« organizatorje ter prepričati, da zaslužijo več kot drugi jugoslovanski vakalisti. Za-nimivo bo slišati tudi Ijubljcmskega pozav-nista, nekdanjega člana Plesnega orkestra RTV Ljubljana, Vinka Globokarja, ki se je pred nedavnim vrnil iz Francije, kjer je študiral glasbo in igral z najboljšimi fran-coskimi jazz godbeniki. Sedaj je na odslu-ženju vojaškega roka. Veliko pričakujemo tudi od pomlajenega plesnega in zabavne-ga orkestra RTV Ljubljana. že dolgo ni bilo tako pestrega večera za-bavne. jazz m narodne glasbe, kot se nam obeta osmega decembra na Gospodarskem razstavišču. IZ JAZZ KOLEDARJA Lil Greenwood ni znana pevka. Je ena izmed povprečnih črn-skih pevcev, ki jih lahko najdemo v Harlemu ali v drugih čmskih predelih ameriških mest, a je tako dobra, da bi, če bi živela v Evro-pif postala zvezda. — Ta čraski svet je prepoln nadarjenih godbe-nikov in pevcev in prav zaradi tega ostane maisikateri neznan. Duke Hlington je često »zašel« v ta neusahljivi rezervoar glasbe-nih talentov in marsikomu pripomogel k uspehu. Ena izmed nje-govih odkritij fe bila črna pevka Lil Greenwood, ki ga je spremljala na njegovem gostovanju po starem kontinentu. Nikakor ne moremo trditi, da Slovenci ne skrbimo za odkri-vanje mladih in talentircmih pevcev zabavne glasbe, vendar pa lahko trdim, da ne storimo skoraj nič za nje potem, ko smo jih že odkrili Neredko slišimo po radiu oglas približ-no take vsebine: »Skupina članov komi-sije BTV Ljubljana bo obiskala kraje po Sloveniji in preizkusila znanje prijavljen-cev za oddajo ,Pokaži, kaj znaš'. Prijavijo se lahko recitatorji, instrumentalisti, pev-ci in...« Ustavimo se pri zadnjih, to je, pevcih. Prijavijo se vokalni solisti ali sku-pine, ki bi radi zapeli kako operno arijo, narodno pesem ali popevko. Tisti, ki bi radi zapeli samospev, se raje že prej pre-usmerijo na eno izmed prej omenjenih vo-kalističnih smeri. Zakaj? No, to je že dru-go pereče vprašanje, o katerem bomo pi-sali ob drugi priložnosti. In nazadnje, da bo naše poročilo še realnejše, največ pev-cev se prijavi za popevke. Odličen posek za metanje v oči tistemu, ki ne pozna razmer, ki vladajo, ne trenutno, ampak že precej časa, v vrstah slovenskih pevcev zabavne glasbe. Dejstvo je, da je na zadnjem »Opatij-skem festivalu« sodeloval samo en slo-venski pevec, medtem ko sta pretekla leta vsaj po dva. In to kljub tolikemu številu »odkritih« pevcev. Nekdo bo pripomnil, da opatijski festival ni merilo pevcev, temveč skladateljev. Se strinjam, vendar nihče ne more zanikati, da je kljub temu tudi merilo o stanju pevcev v domovini. Upravičeno se vprašamo, kje in kaj je pri vsem tem narobe. Priznam, da so de-lavci na RTV s tem, da so jih odkrili, veli-ko storili. 2al pa se je vsa stvar končala le pri odkrivanju in nič več. Da, bile so že dve ali tri oddaje »Sončne ure« in od-daja »Sestanek mladih«. Da je vse to zelo zelo malo, nam pove tudi dejstvo, da ima-mo Slovenci tri »velike pevce«, žal je e-den od te trojice rojen v Bjelovaru, in nekaj takih, ki so glasovno dobri za po-pevke, ki so bile v modi pred petdesetimi in več leti oziroma za take, ki so jih peli in jih še prepevajo pri snemanjih wester-nov kavboji na divjem zahodu. A pevca, ki bi pel uspešno v ritmu današnje stvar-nosti, ni. In vendar je! Na oddajah »Po-kaži, kaj znaš« smo mnogokrat slišali, ka-ko se n. pr. komaj osemnajstletni mlade-nič skuša v twistu, roku, slow rocku in podobno. Slišali smo patboonovske gla-sove, glasove Adriana Celentana in še mnogo drugih sličnih glasov. Sicer so marsikje »kiksnili«, zapeli za pol tona više ali niže, pa vendar so prl občinstvu uspeli. Napake se lahko oprostijo, če upoštevamo, da je tak pevec popoln amater in bi s šolanjem glasu nedvomno postal »veliki« pevec. Da vam ilustiram primer. V Mariboru so odkrili mlado pevko. Komaj osem-najstletno. Veliko so ji pripisovali. Priče-lo se je celo govoriti, da bo prejela šti-pendijo RTV za študij glasbe v Ljubljani. Prispela je v Ljubljano in na presene-čenje vseh pričela prepevati v baru »Slon«. Sedaj veliko zasluži, tudi všeč ji je, ka-kor je sama izjavila. Rad verjamem, saj prepeva šele dva meseca, vendar me še bolj zanima vzrok, zakaj je prispela v bar namesto v glasbeno šolo. To je ekstremni primer, a menda ni e-dini. Ostali si poiščejo svoje stalno me-sto na plesu kake gimnazije in ne preti-ravam, če rečem, da navdušujejo pre-prosto občinstvo. Res je prav čudno, ka-ko da ne napredujejo. Mogoče še niso do-zoreli? To je stvar postranskega značaja. Imajo premalo izkušenj? Rad verjamem, toda zakaj? Zato, ker premalo pojejo! Dvomim, kaj pa nastopi na raznih mla-dinskih plesih? Premalo nastopov pred mikrofonom in TV kamero! Niso sami krivi. Dvomim, da bi se nekdo branil radijskega mikrofona ali TV ka-mere. Torej smo vendarle prišli do zaključka. Treba jim je dati priložnost. Zakaj pa ne-bi mogli sestaviti, seveda ob boljši insce-naciji, kot je bila prva, še več »Sestan-kov mladih«. Zakaj ne bi mogle biti češče na sporedu »Sončne uretf. Saj je tako ali tako kriza v jugoslovanskem zabavno-glasbenem pro-gramu in je prav težko sestaviti slabšo oddajo, kot so bile na sporedu. In končno, če se že branimo oddaj z novinci, zakaj ne bi sestavili vsebinskih sestavljenih govorno-glasbenih mladinskih oddaj, ki jih poznajo v vseh državah Evrope. čas bi že bil, da bi se lotili problema, ki je zelo pereč, a bi se dal hitro in eno-stavno rešiti. Ivo Štrakl Kam z odkritimi" pevci: Stran 9 INDEKS IN... KOTALKE To številko pričenjamo z novo rubriko, v kateri nameravamo bral-cem predstaviti vrsto znanih šport-nikov — študentov na ljubljanski univerzi. Za pričetek naše nove rubrike smo izbrali TJAŠO ANDREE in PE-TRA PERŠINA, državna prvaka v kotalkanju in unietnem drsanju. L Kako se pripravljata na bližnje svetovno prvenstvo v kotalkanju, ki bo konec novembra v Združenih državah? »Trenirava vsak dan po dve uri. V zadnjem času nas precej ovira slabo vreme, saj dokler plošča v Ti-voliju ni suha, praktično nimava kje trenirati. V Jurčku na GR pač ne moreva vaditi svojih sestav. V tej sezoni se naju smola preeej drži: najprej setn si zlomil palec, kasneje si je Tjaša poškodovala nogo. Ta-ko sva zamudila zaporedoma vsak najmanj dva tedna, seveda kot partnerja v paru pa kar en tnesec. Pred tako zahtevnim tekmovanjem je to res občutna izguba«. 0 Kdaj bosta letos zamenjala ko-talke za drsalke? »Z izgradnjo umetnega drsališča«, je povzela Tjaša, »nimava nobenega premora; le še prvenstvo v Miami Beachu naju zdaj veže na kotalke. Drugi so že vsi na ledu. Tako bova zaradi prvenstva v ZDA tudi na ledu precej zamudila. No, upam, kondi-cija nama bo ostala. Ko je že bese-da o kondiciji, naj dodam še tole. Mnogi neupravičeno sodijo, da je kotalkanje panoga, ki ne terja skoraj nikakih fizičnih naporov. Imajo jo za otročje lahko. Prepričana pa sem o nasprotnem; še posebej zdaj, ko si ob slabem vremenu izboljšujeva telesno izdržljivost. Po 50 in več dvojnih počepov — na kotalkah se-veda — ni kar tako.« L Kako pa študij? Tjaša je študentka drugega letni-ka na pravni fakulteti. Kar precej je ponosna na svoje lanske študij-ske uspehe — vse izpite je opravila že do konca junija (za nameček še šoferskega). Pri vsem tem pa ni »manjkala« na nobeni reviji ali tek-movanju. Na univerziado, kjer je marca 62 osvojila skupaj s Petrom bronasto medaljo, je odpotovala že s štirimi opravljenimi izpiti; ostali nastopi pa so bili, k sreči, šele po juniju. »Februarja sem že opravila precej, a kljub temu sem morala ves maj in junij posvetiti intenzivnemu štu-diju.« Peter študira elektrotehniko na oddelku za šibki tok. Nikakor noče priznati Tjaši, da je pravna fakul-ta kot vsaka druga. »Na katerikoli izmed tehničnih fa-kultet le težko zvežeš konec s kon-cem — študij in šport. Ce preštejem le število tedenskih ur predavanj in vaj, ki jih je res treba obiskovati, je le-teh precej več kot vsega na pravu. Seveda pa v reformiranemu študiju ni bolj ali manj obveznih predavanj«. L Kaj veste o študentski športni organizaciji? »Niti opazil nisem, da obstaja la-ka organizacija; morda zaradi tega, ker sem osebno s športom že dobro preskrbljen«, je odgovoril Peter. Tjaša je vedela nekaj več: »Pri vpisu sem opazila anketne liste, na skupščini Zveze študentov pa slišala nekaj kritike ZŠŠO. Na fakulteti ni-sem doslej opazila nič posebnega«. RUGBV V LJUBLJANI Prvi poskusi te nove, možate igre so bili v Ljubljani že storjeni. Kot vsepovsod v svetu, so tudi pri nas študentje tdsti, ki skušajo pridobiti vsaki dinamični športni panogi dovolj privržencev in s tem domovinsko pra-vico. Na stadionu Svobode na Viču se ob sobotah popoldne zbirajo štu-dentje — prvi igralci rugbyja v Ljub-ljani. Dovolj jih je skoraj za dve mo-štvi, nimajo pa še svojega društva. V času, ko pri reševanju material-nih problemov v našem športu iščemo primerne rešitve za vse prizadete, so si izbrali kaj neugoden trenutek za iskanje »strehe nad glavo« pri enem ljubljanskih športnih klubov. Natančnejše podatke sem dobil kar iz »prve roke«, od trenerja skupine športnih navdušencev, ki so se takoj ogreli za novo igro, ki je drugod v svetu precej razširjena in tudi nadvse priljubljena. Tartaglia Siniša je študent drugega l§tnika metalurgije. V Ljubljano je prišel iz Splita, kjer je že dobra tri leta igral rugby v klubu »Nada«. Ude-ležil se je že nekaj instruktorskih te-čajev, zdaj pa spremlja prve korake Ijubljanskih pionirjev rugbyja. »Rugby igrajo v svetu na več nači-no-v. V Evropi se je ustalil način s 13 igralci, brez čelad, zato pa nič man. privlačen. Igramo ga na nogometnem igrišču, le vrata imajo obliko črke H in so brez mreže. Trinajst igralcev na vsaki strani skuša jajčasto žogo prinesti na nasprotni konec igrišča. žogo podaja-mo samo nazaj. Nasprotnika lahko oviramo na vse načine. Pravi boks brez žoge seveda ni dovoljen. Igralci so takole razdeljeni: 6 napa-dalcev tvori tako imenovani »scram« — udarno grupo, ki se bori predvsem za žogo. Nadaljnjih 6 igralcev sestav-Ija linijo, ki naj s spretnim manevri-ranjem-valovanjem na krilih naprej in nazaj poskrbi za to, da dosežemo mej-no črto. V liniji tudi podajamo žogo, seveda le nazaj. Trinajsti igralec — full back — zadnji branilec je posled-nja straža pred našimi vrati. Važno je, da žogo postavimo čim bliže stativam. Vsak tak uspeh šteje 3 točke. Potem imamo pravico z nogo brcniti žogo med vratnici z mesta, ki je 22 metrov oddaljeno od mejne črte (pravokotno nazaj v igrišče), kjer smo postavili žogo na tla. Vsak tak zadetek velja nadaljni 2 točki. Igralci so obuti v nogometne čevlje, dresi pa so malo daljši od navadnih. Na c^>lečju in na komolcih so podlo-ženi. Igralci v scramu smejo nositi usnjene (kolesarske) čelade. Tekma traja dvakrat po 40 minut. Naši študentje vadijo zaenkrat kar v svoji opremi. Precej napak delajo prav pri podajanju. Na Viču so se zbrali mnogi »odsluženi« športniki: nekdanji atleti, judoisti, rokoborci in ostali. želel bi preko našega študentskega lista povabiti vse, ki imajo veselje do n te živahne in možate igre, da se nam pridružijo. S seboj naj prinesejo le voljo in hrabrost. To slednje, srce, predvsem.« Pozanimal sem se še, kako je v dru-gih mestih Jugoslavije. »V državi so tri podzveze: v Beo-gradu, Zagrebu in Splitu. V zvezni ligi so 4 moštva, ki tekmujejo po enoj-nem točkovnem sistemu (zaradi ome-jenih finančnih sredstev). Potrebovali bomo pomoč športnega društva Ljub-ljana, ki je že pokazalo nekaj razumeva-jija s tem, ko skuša formirati obenem s kluborn iz Kranja (tudi tam namreč prioenjajo z rugbyjem) novo podzve-zo, ki bo v naslednjem letu dala enega člana za zvezno tekmovanje. Potrudili se bomo, da bomo že 29. novembra nastopili na turnirju v Splitu. Seveda so vsi ti naši načrti odvisni od tega, če nas bo društvo sprejelo, ker bomo le tako lahko dobili pod-poro ad rugby zveze Jugoslavije, ki jo nujno potrebujemo.« S tem je bil naš prvi pogovor kon-čan. Upam, da bodo nekaj dosegli. Tako bomo lahko kdaj drugič še pi-sali o njih in njihovih uspehih. mac ZVEZA STLDENTOV, IIREDI ŠPORTNE VRSTE! Na vseh širših zborih Zveze študen-tov od letošnje spomladi dalje je bila študentska športna organizacija ostro kritizirana. Večkrat tudi neosnovano in neprimerno. Trezen pregled položaja pa je objek-nemu ocenjevalcu pokazal pravilno reši-tev na dlani. Na fakultetah, kjer je bila iniciativa športnega odbora, pa tudi ZŠŠO — torej športnih forumov — nezadostna oziroma je sploh ni bilo — bi morala akcijo povzeti študentska organizacija. Predvsem s pravilno kadrovsko politiko. športna organizacija na posamezni fa-kulteti naj končno preneha veljati za re-zervoar nesposobnih, nedelavnih ali pa rezerviranih članov Zveze študentov. Že prvi sestanek, ki naj bi pomenil konstituiranje novega upravnega odbora organizacije, je precej klavrno propadel. Poleg zastopnikov 4 fakultet in nekaterih višjih šol. sta manjkala tudi oba pred-stavnika študentskih domov. Kaj takega si ne moremo privoščiti! Dobro vemo, da so bili ,kolegi izvoljeni na fakultetah že davno pred univerzitet-no skupSčino Zveze študentov. Prav tako je sekretariatu dobro poznana (iz prejš-njih let) komedija o netočnem oziroma prepoznem obveščanju. Poleg športnih referentov na fakultetah imajo študentje še svoje zastopnike v fakultetnih komi-sijah za predvojšo in telesno vzgojo, ta-ko, da delo ne leži le na enem človeku. V Naselju imamo, od poletja sem, edi-no res študentsko športno igrišče. Vse-kakor bi bilo treba prav zaradi pomanj-kanja primernih igrišč organizirano in skupno pripraviti nacrt čimbolj smotrne Vemo, pa si vseeno zakrivamo oči pred uporabe za čimvečje število uporabnikov. resnico, da je akcija univerzitetne ko-misije za uvedbo neobvezne redne vad-be (po športnih panogdh) v glavnem pro-padla. Referat pri rektorju v tej neza-vidljivi situaciji upravičeno pričakuje po-moči od obeh študentskih organizacij: tako ZŠŠO kot Zveze študentov. Sprašu-jemo se, le kako jo bomo sposobni nu-diti, če lastnih vrst nimamo urejenih. Vodstvo Zveze študentskih športnih or-ganizacij se je delno spremenilo. Kon-cepti dela za množično telesnovzgojno udejstvovanje študentov pa so ostali isti. Z ugotovitvami vseh konstruktivnih kri-tik in na podlagi programa, ki ga bodo sekretariat skušal čimprej sestaviti — bo-mo lahko dosegli več kot v vseh letih doslej. Treba bo le spremeniti odnos nekate-rih posameznikov in vodstev Zveze štn-dentov do odgovornih nalog, ki čakajo študentsko športno organizacijo. Rekreacija od vsepovsod LJUBLJANA. — Na fakulteti zs nara-voslovje in tehnologijo uspešno deluje športna komisija pri FO. Pri svojem de-lu se poslužuje metod, s katerimi pri-vablja čedalje večje število študentov. (Znani so njihovi zimski smučarski izleti in tečaji, ki sodijo med najbolje pri-pravljene tovrstne akcije na univerzi.) Tudi v letošiji jeseni, ko športna dejav-nost na univerzi še ni krenila z mrtve točke, so pokazali precejšnjo mero de-lavnosti. V nedeljo, 12. oktobra, so priredili iz-let v Rakov škocjan. V veselem razpolo-ženju so si ob debio sončnem vremenu ogledali oba naravna mostova in prebr-skali nekaj najbližnjih jam. Udeleženci (med njimi so bila tudi de-kleta, ki na splošno v športnem dogaja-nju na univerzi ne sodelujejo), so skle> nili, da se bodo te oblike najenostavnejše rekreacijske dejavnosti — izletov — še udeležili. GROBLJE PRI DOMŽALAH. — Družina Počitniške zveze je priredila za študent-ke višje gospodinjske šole izlet h Men-geški koči. Kljub kislemu vremenu so udeleženke prebile prijeten dan v tova-riški dmžbi. Domenile so se, da bodo še vnaprej prirejale izlete, ki jim bodo slu-žili za razvedrilo, za boljše spozraavanje med seboj in za odkrivanje naravnih le-pot ožje domovine. BEOGRAD. — 16. novembra bo konfe-renca Zveze študentskih športnih organi-zacij Jugoslavije. Delegati bodo ocenili delo organizacije in njenega vodstva v času od aprila 1960 do letošnje jeseni. Poleg drugih zanimivih točk bo na dnev-nem redu tudi razprava o udeležbi na univerziadi v Porto AUegre 1963 in odlo-čitev o usodi športnih srečanj sorodnih fakultet. ZAGREB. — Ob tednu novincev na tu-kajšnji univerzi je preko tisoč brucov sodelovalo na športnem brucovanju. Na-stopili so v devetih športnih panogah: streljanju, nogometu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, plavanju, te-nisu in šahu. Kljub temu, da smo upra-vičeno pričakovali popoln uspeh tega svojstvenega tekmovanja, temu ni bilo tako. Poražene ekipe so v večini prime-rov odnehale, tako da je bilo tekmova-nje močno okrnjeno že v predtekmoval-nih skupinah. (V finalu plavalcev je na-stopilo le sedem tekmovalcev!) Videti je, da tudi po drugih univerzi-tetnih centrih športna dejavnost med no-vimi študenti občutno peša. (Ne smemo pa pozabiti, da je študentska športna or-ganizacija v Zagrebu še vedno nepri-merno pred ljubljansko in mnogimi dru-gimi.) RAZMISLJEVALNICA NAJPREJ bi bralce opozoril na to, da pri zgornjem naslovu ne gre za kakšno dvoumnost. Pogledal sem v Slovenski pravopis letošnje izdaje in nisem našel nobenega glagola, ki bi se glasil »rozmišiti«. Gre torej za glagol razmišljati, če pa vam je po-jem tuj, mi oprostite. Res vas ni-sem hotel mučiti, predvsem pa ne prisiliti k razmišljanju. Kajti tisti, ki bo hotel razmišljati, lahko pride v trgovino z gornjim naslovom, kjer prodajam na vatle, metre in čevlje. Da, RAZMISLJEVALNICA je naslov moje trgovine. Kje da je? Tam vendar, na vogalu Krapove in ščukove ulice. Kje so te ulice? Pre-kleto, kaj se niste nikoli učili lite-rarne zgodovine? Krap je pisatelj kranjski, pred letom dni je objavil pesem v Cicifuju in po njem so ime-novali ulico. Da, njega spoštujejo vsi občani, le orheologom se je zomeril. Ti so, v privatnem obra-čunu, po njem imenovali kosti ne-kega neandertalca, danes znanega z imenom »krapinski človek«. šču-ka pa je literarni zgodovinar, ki je pel hvalo Krapu. Tako, sedaj smo sl na jasnem. Moja prodajalna je na vogalu, kjer se je srečala neumnost z norostjo. Kako sem prišel do tega, da sem odprl trgovino in pustil svoj umetniški poklic? šlo mi je namreč hudičevo slabo. Ni bilo denarja. Najprej sem prodajal svojo luk-njo v čevlju, pa ni šla v promet. Ljudje so govorili, da jih imajo dovolj v svofih glavah. Potem sem se vrgel na pisanje, tako slabo mi je šlo. Pa me je ondan sre-čal Krap in rekel: »Ni lepo, tovariš kole-ga, da si začel s pisanjem. Pusti stvari, dandanes moramo zastopati načelo VSE SILE PROTI NELOJALNI KONKURENCI. Vrzi pero v koruzo, jaz pa ti, kot za vrni-tev usluge, kupim prodajalno. Prodajal boš, kar boš hotel in kakor boš hotel.« No, vidite, tako sem dobil prodajalno. Sprva nisem vedel, kaj bi prodajal. Po-tem sem se spomnil, da gredo dandanes najbolj v promet razmišljanja. Misli! Teh do sedaj v našem mestu nisi mogel kupiti tako preprosto kot na primer kredo, ali pa podkvice za kopita svojih čevljev. Rekel sem si: Joahime! življenje je ena velika prodajalna. Vsakdo se gre trgovca in kupca. Kaj vse ne prodajajo. Kmetje prodajajo krompir, kajti jesen je. In štu-dent, prav vsak, si želi na jesen obilo krompirja, kajti cela vrsta izpitov je na programu. Nekaieri prodajajo svojo glavo, tako pravi Ijudski pregovor, drugi prodaja-jo sol. Kadar prodajalec glave naleti na prodajalca solt, si skočita v lase. Kajti glava, ki je prišla v dolik s soljo, nima dav.es nobene veljave. Razlika med prodajanjem krompirja in problemov ni velika. Vzamejo si stol in naložijo nanj probleme. Potem vsakemu rrumoidočemu zašepetajo: »Tovariš(-ica), želiš mogoče kakšen pro-blem?« Vprašani najprej pazljivo pogleda okoli sebe. Kaj bi vendar Ijudje mislili o njem, če bi izvedeli, da nima nobenih problemov. Ko vidi, da m nobenega blizu, zašepeta prodajalcu problemov: »Dajte mi jih pol kile. Takih velikih, z veliko začetnico, prosim lepo. Da, lahko jih je petnajst dek več. Nič ne de.« In ves veset sdide, zavedajoč se, da ima sedaj nekaj, česar ni še nikoli imel in česar nimajo vsi. Kaj vse Ijudje ne prodajajo!! Nekateri prodajajo sodobnost, drugi per-spektive. Takšm so pač časi. Hudi časi, Ijudje! Florijan na primer prodaja svoje memcare! Svoje prve vtise o koči znanosti! Pa z vnenoj ni nič bolje. Kot rečeno, tudi jaz prodajam. Prodajam razmišljanja. V danalnjem, stehniziranem svetu, feo se Ijudje vse rrumj ukvarjajo z ideometeoro-loškimi pojavi, sem odprl trgovinico. Najprej sem razmišljal, kakšen naslov naj bi ji dal. Lahko bi na primer zapiscd: RAZPROM. V prevodu: Promet z razmiš-Ijanji. Lahko bi bilo tudi RAZ-MIŠ-PR0M. Ali pa: MIS-RAZ-PROJA. Pa sem ostal kar pri domačem, celem naslovu. Ljudje dandanes nimajo časa razmišljati. Kaj je torej boljšega kot to, da imafo tmo- vino z razmišlanjem? Cankar je sicer d&l briljantno zamisel, in to marsikomu. Po njegovi ideji bi lahko kdo odprl prodajaX-no s prepričanjem. Pa kaj bi s tem! So4 ~ga dobiš za male denarje kjerkoli. Ni stvar, ki bi šla v prodajo. In ker torej Ijudje nimajo časa za raz-mišljanje, je za mojo trgovino veliko zani-manje. Prihajajo z vseh strani, romajo ta-ko rekoč. Prodajam Ijudem vseh poklicev. Največ se fih pripelje z avtomobili najbolj-ših znamk, tisti-pa, ki imajo fičoline, po-navadi najdlje čdkajo, kajti postreči mO-ram najprej tistim, ki se vozijo z boljšimi, lepšimi in svetlejšimi avtomobUi. Vserfi motoriziranim navijam cene do onemoglo-sti. Ponavadi jim prodajam robo z napako, saj je ne ločijo od dobre. Pred dnevi sem prodal v enem dnevu frideset metrov razmišljanj. Včeraj jih je na primer zmanjkalo. Celo\ noč sem moral razmišljati, da imam danes razmišljanja na zalogi. Iri vendar sem najbolj vesel, če razmiš-Ijanja z napako vsilim uglednim Ijudem. Ali pa obrtnikom. ' Dijaki vojaki, univerzitetni profesorji in študentje imajo v tej trgovini popust. Da-jem robo na dolgoročne kredite. Pred dne-vi sem dal pol vatla razmišljanj celo z stonj. Prišel je nekdo in se mučil z vpr&l šanjem, kakšno vrednost imajo pesmi ne-] kega nagrajenega pisuna. Tako. Nekaj časa bo trgovina vozila, brez dvoma. Saj je na križišču, ki je med naijprometnejšimi. Na vogaiu, kjer se je srečala neumnost z norostjo. Ko pa ne bo šlo več, bom odprl prodajalno z žeblji. Kajti HMjenje je ena velika... proda-jalna. Florijan: memoari \ 2 V mali koči poleg Uniona je one čase domovala študentska organizacija. Tudi Tribuna seveda. In prav njej, Tribuni, sem se zapisal. (Ponekod je običaj, da vsake kvatre nekaj odpišejo. Mene na Tribuni še niso, kljub temu, da neka-teri nergajo, da bi bil že čas, da bi me. Le-ti mi pač niso pri srcu.) Pri Tribuni sem pričel takorekoč na dnu lestvice. Stolček je bil že takrat simbol veljave. Sprva sem sedel na za-boju za premog, potlej na stolu v kotu sobe, nato na stolu ob mizi — to pa je že nekaj veljalo. In tako naprej. Danes sedim v glavnem na mizi — po domače, in zvonim z nogami. Kamu? — Morda že samemu sebi. One dni pa je tudi Tribuna bila vse kaj drugega kot pa je danes. če bi te-danji šefi vedeli, kako bo današnjim štu-dentom všeč »ta stara Tribuna«, se ne bi nikdar odločili za zamenjavo formata. A kaj moremo; tedanjim študentom in ostalim pa ni bila všeč taka kot je bila. Vsem pač ni mogoče ustfeči. še k sreči, da je imela glavno besedo pri menjavi formata tiskarna. Cuden tič je bila takrat Tribuna. Izha-jala je štirinajstdnevno, pa tudi trite-densko in mesečno. Včasih pa je tudi za dalj časa onemogla pod finančnimi bremeni. Ni zmogla, revica! Naj vam privoščim kratko poljudno zgodbico iz onih dni! Kljub »subjektivnim in objektivnim te-žavam« — kot navadno pravimo, če se kje zatika, — si je Tribuna privoščila tudi aktualnost. Včasih ugodno aktu-alnost, enkrat pa celo neugodno. Po kratkem zaostanku pri izhajanju (kdo neki bi se trapil z novimi) je neka številka (z zastarelim materialom) izšla prav takrat, ko je bil tak material kar preveč aktualen. še dan današnji me-nim, da so botri sledečega ukrepa imeli le malo smisla za šalo. Nič niso grozili s tožbo, samo naročili so: tole ven in pika. In je bila velika kopica papirja zunaj — na dvorišču. Naši »tribunaši« so bili od nekdaj iz-najdljivi Ijudje. Ko so ga že polomili, so hoteli iz tega pridobiti še neupravi-čen dohodek. Kanili so izrezljan pa-pir prodati Odpadu. So pa drugi rekli, da ne. Tako pa smo se odločili za majhen kres. Ob tej priliki sem dobil tudi navdih za svoje ime, s katerim sem se kasneje vekrat uspešno podpisal: Florijan. Najprej smo zažgali desetino, ogenjček ni bil dosti prida. Potlej pa kar četrtino ostankov žlahtnega pisanja. Ogorki so že frčali preko hiše na cesto. Na cesti pa je stal miličnik in vse to opazil. Hitro je ugotovil, da lahko takšno lumparijo uprizorijo le študentje in že se je poja-vil na licu mesta. Takoj je posredoval. Njegova zapoved, naj takoj prenehamo s kanibalskim cvrtjem lastnih pismenlh izdelkov (mojih k sreči ni bilo zraven), se je končala pri meni. Kot najnižji na družbeni lestvici sem moral hitro stopiti po gasilni aparat, ki pa ni najbolje po-skrbel za naš ogenjček. Oziroma je, ker ga je stara penasta zmes iz aparata le-po poživila. Videč našo tehnizirano in vsestransko opremljeno poslušnost, se je miličnik v dobri veri umaknil. Tako smo lahko v miru nadaljevali z uničevanjem zaupnih materialov, kljub negodovanju nekih lokalnih forumov, ki so se zbali za bližnje drvarnice. Odsihdob nisem prevelik ljubitelj aktu-alnosti, kar se vidi tudi na meni same-mu. Kot vidite, sem pa zato še vedno zraven, pri Tribuni namreč. Takrat sem tudi vzljubil vlogo gasilca, ampak ne takega — običajnega, ampak specialnega. Prav takega, kot sem bil oni dan. Kljub temu, da sem reci in piši gasil, sem »de facto« prilival na ogenj. Ne do-sti, seveda, a vendar dovolj, da se je plamenček še malo dvignil proti nebu. No, saj ne rečem, da mi ostale gasil-ske manifestacije niso všeč, kot na pri-mer gasilska veselica, nova brizgalna: in drugi z vincem zaliti gasilski obi-čaji. A moj Florijanov posel mi je le naj-ljubši. V onem času pa sem se posvetil še drugemu delu. Zakrknelo študentsko mla-dež je bilo treba segnati na športna igri-šča, da si malo pretegne ude. Takrat je bilo to znatno laže, kot pa je danes. Reformirani študij je bil na pohodu in prazne predavalnice naj bi dokazale, da mora novi študij kar čimprej priti. Tako je bilo študente laže pretentati. Zdaj pa je stvar menda malo — nekateri pa pravijo precej — drugačna. študij je ba-je privil študente, da ne morejo v telo vadnice. Jasno, da ne morejo, če jih pa (telovadnic seveda) ni. Kdo pa že ves čas privija naše brhke kolegice, mi pa ni znano. Vem le, da jih ni bilo na spre-gled ne takrat ne danes. Tako mi je, kot lahko sami vidite, v delu minilo drugo leto najlepših dni na-šega življenja. Res je, da sem bil vmes še dvakrat na autoputu. Vendar so se v zadnjem času kriteriji o delovnih bri-gadah malo zasukali, pa se s tem ne bi hvalil. Tajiti pa ne morem. Kar je res, je res. (Ali pa tudi ne, kdo ve!) - Prihodnjič pa vam zaupam, kako sem uspel kot pisec Flori.janovega foruma. Stran 11 BEGGRAD: Študenl Stanislav Ni-kič, zdaj že zdravnik, se je prijavil za izpit iz ginekolije. To je bil nje-gov predzadnji izpit. V klinikah me-dicinske fakultete je običaj, da štu-dentje prineso indekse najmanj dva dni pred izpitom, in to od 12. do 14. ure. Ker je Nikic v zadnjem hi-pu zvedel, da bo izpit opravljal na neki drugi kliniki, je hotel še pra-vočasno oddati indeks, toda usluž-benka, ki je sprejemala prijave, ga je odklonila, češ da je za dve uri zamudil rok. Potrkal je na vrata predstojnika, locta tam je dobil od-govor: zakon je zakon ... študcnt je zato položil izpit šele v oktobru. Birokracija, ki ji ni para! ZAOREBl Letos je začela z de-lom fakulteta za politično znanost v Zagrebu. To je edina tovrstna šo-la v Jugoslaviji. Fakulteta bo formi-rala in dajala osnovno izobrazbo s področja novinarstva, propagandne dejavnosti, informativne službe ka-kor tudi za posebne politične službe, kot so zunanje zadeve in kadrovsko organizacijske službe. Diplomanti te fakultete bodo predstavljali tudi osnovni kader za inštitute s pod-ročja družbenih in političnih znano-¦ sti. Letos se je na to šolo vpisalo 200 rednih študentov, ker zaradi te-žav s prostori izredni študij ni bil predviden. SUBOTICA: Meščani Suboticc se razburjajo nad početjem neka-terih skupin študentov, ki so postali preobjestni in se upirajo vsakršne-mu redu. Večkrat se je že zgodilo, da so zaustavili tramvaj in niso ho-teli plačati vozne karte, na plesiščih so izzivali prepire in se zaradi de-klet pretepali po ulicah. Najtežji iz-gredi so bili v maju, ko je čas iz-pitov in bi morali največ študirati. Poročajo, da študentska organiza* cija ni nikogar kaznovala zaradi ta-kega početja. še sreča, da teh mla-dih pretepačev, ki še zdaleč ne za-služijo tega, da so študentje, ni veliko. do Skopja Kmetje Pa ne naši zdravi deželani. Tokrat gre za oceno študentske publike na dosedan-jih (letošnjih) sobotnih prireditvah v štu-dentskem naselju. Kulturna komisija študentskega naselja, ki skrbi tudi za zabavo in organizacijo sobotnih plesov, si je zadala nalogo, da te plese popestri, da vanje vnese študent-ski duh, vedrino in sproščeno zabavo. Za-to so pripravili za vsakikrat tudi po ne-kaj zabavnih točk med plesom. Tako so začeli in mnogi so pohvalili začetek nji-hove akcije. Ondan me je zanimalo, kako jim gre. Menza Naselja je bila polna, vendar ne toliko, da bi govoril o gneči. Točili so samo pivo in sok, kar pa vzdušja ni nič motiio. Zdelo se mi je običajno... Neka-ko M višku je bilo, ko je predsednik kulturne komisije stopil pred mikrofon in pozdavil vse goste. Napovedal je prvo točko sporeda, a glej vraga, še so se sli- 'daj pa dajmo tistega, tistega od zida..., a za spremembo si ata Katrca natoči tudi pene ... (Foto: Joco žnidaršie) Dopoldan pri ,,Katrci 44 »Katrca« je neločljivo pove-zana z življenjem slehernega prebivalca študentskega nase-fja. Stopiš skozi vrt in kmalu se, če slediš puščicam, znajdeš za pultom, kjer te najprej sprej-mejo z nasmehom in šele po-tem vprašajo, kaj bi___ Birt pri »Katrci« je Primožič Tone, ki bo marca dopolnil 67. leto. Nihče ga ne pozna pod tem imenom, študentje ga kli-čejo ata Katrca, pa tudi njegovi starosti je komaj verjeti. Kdo bi mu jo le prisodil, saj je uren, živahen in oči mu bliskajo kot kakšnemu mladeniču!. Njegova hiša stoji že štirideset let (pred kratkim je praznoval ta jubilej v krogu svojega kolek-tiva v Trebnjem na Dolenjskem), ime pa nosi po njegovi prvi ženi Katrci. Ko mu je umrla in je ostal vdovec, domače ognji-šče ni smelo ostati samo. Dobil je prav šale s strani neumestne pripombe. Opaz-ke so bile neokusne in še take, da jih zaradi neduhovitosti ni treba zapisati... Jasno je bilo eno: pripravljavci programa so želeli najboljše, saj so se nanj tudi pripravili.' Bili so nemočni in nanje ne moremo valiti krivde, da niso znali pri-tegniti publike. Tako je sodeloval le ozek krog gostov, ki je morda slučajno priple-sal do odra. Prepričani pa smo lahko, da si je tudi kdo iz zadnjih vrst želel, da bi slišal, kaj se dogaja spredaj. Toda to ni bilo mogoče. »Gostje« so se pogovar-jali med sabo, se klicali in dajali neoku-sne pripombe. Bilo je bolj žalostno kot smešno. Zato so se zdele tudi zabavne točke vsiljene, čeprav smo nekatere vide-li prvič v Naselju. Komisiji za zabavni program, ki je po-kazala veliko iniciative in pripravljenosti, da bi zadovoljila nečimerno plesno publiko ob množici predlogov, ki jih ima, še mi predlagamo naslednje: 1.) zabavnemu programu dati revialni značaj. 2.) če se zbirajo kandidati iz publike, je treba že prej pripraviti rezerve. 3.) preprečiti je treba zbiranje publike pred mikrojonom. 4.) Napovedovavec ali napovedovavka mora imeti prijeten glas in avtoritativen nastop. 5.) popraviti ali zamenjati bo treba mi-krofon, ker so . glasovi, ki prihajajo iz zvočnikov, popolnoma zmaličeni in ne~ razumljivi. V začetku smo rekli: kmetje. Mislili smo na tiste posameznike, ki na sobot-nth plesih s svojim vedenjem in pripom-bami motijo normalen potek zabave. Ko-likokrat bomo o njih še govorili in pisali? — de — tako dobro ženo in gospodinjo, kot je bila njegova prva. O njej je rekel sam ata Katrca, da je prava študentovska mama, da je izvrstna kuharica in dobra žena. Z gostilničarjem sva sedla za javorovo mizo, ki je bila pregrnjena s čistim prtom, in se začela pomenkovati. Vmes je sto-pil po polič cvička, da sem hitreje spra-ševal in da sem laže pospravil dva sen-dviča, ki ju je postavil predme. »Koliko generacij študentov se sominja-te izza pulta?« je bilo moje prvo vpra-šanje. »Kar stoji naša hiša,« je rekel in si po-pravil kapo na glavi, »so k nam vedno zahajali študentje. O njih imam še danes dobro mnenje. To so fini Ijudje. Dostojni in moram reči, da nima nihče pri meni niti za dinar dolga. Ce kateri nima de-narja, mu rečem: Povej, da si suh, pa ti bom dal zastonj! ... Povem vam,« je na-daljeval, »da nisem še nikdar imel težav s študenti. Marsikdo se ga je res nalezel pri nas, a tepli se niso še nikoli. Samo enkrat je neka skupinica mislila, da bo pri meni tudi prenočevala in krokala do jutra, pa sem jih vrgel ven, in potem je bil mir.« »Imate v kuhinji kakšno specialiteto, ki se imenuje po študentih?« »Ne, tega nimamo,« je odgovoril, »pač pa imamo jetrca, pražena jetrca, po katerih stalno povprašujejo. Nikdar jih ne more-mo dovolj navoziti. študentje kupujejo pri nas sendviče, pecivo, pa krofe, ki jih pečemo za petek in svetek.« »Kaj pa pijejo najrajši?« »Pijejo vedno najboljše vino, čeprav je dražje. Največ prodamo dolenjskega cvič-ka. Tega imam vedno dovolj na zalogi, saj imamo veliko klet. študentom točimo največkrat v lovski sobi, saj je tam naj-bolj prijetno.« »Česa se iz svojega življenja najraje spom-nite,« sem bil radoveden. Malce je pomislil in nadaljeval: »Zame je bil najlepši dogodek moj šestdeseti rojstni dan, ki sem ga praznoval v šent-jerneju na Dolenjskem. Bilo je tako pri-jetno, da ne morem povedati...« »Ste že kdaj slišali od študentov, da smo sredi študijske refbrme,« sem ga po-tipal. Oba sva se nasmehnila. »Ne,« je rekel odkritosrčno, »zares ne.« »Ali občutite, da v poletnih mesecih ni študentov v Naselju?« »V tistih treh mesecih pade pri nas promet v gostilni za polovico,« je zaupal. »Pa ne samo zaradi prometa... če ni štu-dentov, je tako mrtvo in počutimo se sami. Letos sem spoznal tudi precej tu-jih študentov. Všeč se mi Indonezijci. Ze-lo so pošteni in rad jih imam. Klobuk dol pred taklmi ljudmi...« »Zakaj nosite vedno to kapo na glavi,« sem ga vprašal in opozoril na pisano po-krivalo, kl ga že štirideset let nosi na glavi, ki se nežno svetlika, kar daje go-stilničarju videz pristnega slovenskega birta. »Kapa mi je drag spomin,« je rekel in si jo vnovič popravil: »Naredile so mi jo rožnodolske žene za god. Ne morem se lo-čiti od nje.« »Kakšno vino najraje pijete?« »Cviček je najboljši. če ga je liter pre-malo, pa dva!« »Kam jo mahnete, kadar imate prost dan?« »Na Dolenjsko...« je rekel, a stavek je koijčala natakarica, ki je slučajno sli-šala njegov odgovor: «... k Špringorci v Trebnje!« Mati je pogledala iz kuhinje in se smejala z nami, kajti tudi ona ve, da je špringerca v Trebnjem atova simpa-tija. »V katero Ijubljansko gostilno greste, če imate čas?« »V nobeno, čeprav imam dosti prija-teljev, gostilničarjev. V vsakem prostem času berem časopise, včasih pa grem v ka-varno Slon in berem ilustrirane revije.« »Kam bi najraje potovali?« »Po domovini. Bil sem že povsod po svetu, tudi v Rusiji, ko smo se v prvi svetovni vojni vojskovali za Franca Jožefa. V Dubrovniku sem že bil, pa bi šel rad spet...« »Ste kdaj telovadili?« »Sem star Sokol. Bil sem tudi v Pragi na vsesokolskem zletu...« »Ste bUi v mladih letih tudi lovec?« »Seveda,« se mu je nasmehnilo, »To so padali zajčki... Gamse sem lovil pa v Preddvoru!« »Katera popevka pa Vam je najbolj všeč?« »Na vaš «džec» se ne spoznam,« je rekel. »Zelo pa so mi pri srcu slovenske narod-ne. Kadar sem v »rožcah«, najraje zapo-jem tisto: Ko dan se zaznava, danica priplava ... Seveda, mama se krega. Ta naša mama je res dobra ženska. študentje ji tudi rečejo mama.« Tako nama je minil čas. Posloviti se je bilo treba, kajti soba se je p>olnila z gosti. Pozdravljali so birta in on jim je prikimaval. K sosednji mizi so se usedli štirje naseljaši, naročili liter (za zače-tek), da bi proslavili uspešno opravljen izpit. »Tako je pri nas,« je rekel ata Katrca, in podala sva si roke. TadeJ Munih mbuna - glasilo Zveze Studentcrv — Izdaja univerzitetni odboi- ZSJ — Oreja uredniškJ odbot - Odgovorni urednik Jože Sušmelj; giavm arednll: Nlko ridar - OredniStvo ln uprava. Prlbuaa Poljanska 8/n. telefon SO-IM - teko« rafrun «00-14/3-561 - Letaa oaro«nlna «0C dlnartev. posamezni izvod n din -Bokoplsov lo fotoerafli oe vrafta-mo - Ttsk: CP Oelo. Ljubliana I. tel »-52* rfribuna