LETO X — ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1977 POŠTNINA PLAČANA POL LETA RAZMIŠLJAMO O NOVI ORGANIZIRANOSTI — VPRAŠANJE OZD ALI SOZD OSTAJA ODPRTO — NAJPREJ UREDITI DOHODKOVNE ODNOSE, POTEM SE ŠELE LOTITI ORGANIZIRANOSTI Kaj bomo: OZD ali SOZD? Dilema, kakšno obliko organiziranosti bomo izbrali, je odprta že pol leta. Odločitev o tem ni enostavna. Enostavna ni zato, ker pomeni reorganizacija veliko dela in spremembo odnosov v našem poslovanju in ker smo v času, ko je potrebno intenzivno delati na vgrajevanju dohodkovnih odnosov v naše poslovanje in ko je potrebno do 1. 1. 1978 sprejeti nov samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka. Na eni strani nas čaka naloga, katere rešitev bo pomenila prelomnico v naših medsebojnih odnosih, predvsem pa v bistvu spremenila našo miselnost, na drugi strani pa nas zakon o združenem delu sili, da mu prilagodimo našo organiziranost. Da bi poiskali pravo usmeritev, sta bila v mesecu oktobru dva pomembna se- stanka — prvega je sklicala Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinski odbor za Koroško, drugega Medobčinski svet ZK za Koroško. Vsebina prvega sestanka, udeležili so se ga vsi direktorji naših TOZD in predsedniki izvršnih svetov skupščin občin v regiji, je bila posvečena vgrajevanju dohodkovnih odnosov v LESNI, predvsem pa vprašanju bodoče organiziranosti LESNE. Iz razprave o naši organiziranosti lahko potegnem te zaključke: naša organiziranost ni povsem v skladu z zakonom o združenem delu, vprašljivo je vprašanje tolikšnih TOZD, kot jih imamo, predvsem pa je problematična organiziranost delovne skupnosti skupnih služb, ki so postale po številu zaposlenih tako velike, da je praktično nemogoče spremljati in usmerjati delo posameznih strokovnih služb. Zato je podal glavni direktor predlog, da se pristopi k organiziranju SOZD, v katerem naj bi bile tri delovne organizacije: Delovna organizacija gozdarstva, de-(Nadaljevanje na 2. strani) BERETE LAHKO: — Kaj bomo: OZD ali SOZD — Delo družbenopolitičnih organizacij: DOHODKOVNI ODNOSI — Izobraževanje da ali ne? — Predlog komisije za dohodkovne odnose v LESNI — OK Ravne je praznoval — Delo organov upravljanja: Obravnavali in sklepali so — Kako si nas zastopal, delegat? — Novice in dogodki iz naših TOZD: TOZD Gozdarstvo Mislinja: Mislinja dobi spomenik NOB TOZD TIP Otiški vrh: Ustanovljen aktiv ZB NOV LESNE — Kaj vemo o naši trgovski mreži? — Prejeli smo: 31. oktober svetovni dan varčevanja — Kadrovske novice — Za (ne)resne ljudi — Šport in rekreacija: ŠPORTNE IGRE LESNE 77 — mali nogomet Priloga št. 5 Mednarodno posvetovanje gozdarskih znanstvenikov v Slovenj Gradcu Novembrska nagradna križanka OK Ravne DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V četrtek, dne 13. X. 1977 je bil posvet medobčinskega sveta ZK — razprava o uresničevanju zakona o združenem delu — kje smo danes? ODNOSI Z namenom, da ugotovimo, kako daleč smo na področju urejevanja dohodkovnih odnosov v koroški regiji, je bil organiziran v četrtek, dne 13. X. 1977, posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij koroške regije in strokovnih sodelavcev štirih največjih OZD v regiji: Železarna Ravne, Gorenje Muta, gradbenega podjetja KOGRAD Dravograd in Lesne Slovenj Gradec. Posveta so se udeležili tudi člani CK ZKS: Igor Uršič — član IK predsedstva CK ZKS, Franc Polak — član republiškega sekretariata zveze sindikatov Slovenije, Janko Golaž — predsednik republiškega odbora gozdarstva in lesne industrije in strokovni sodelavec pri CK ZKS Emil Lah. Izčrpna poročila, ki so jih pripravili strokovni sodelavci za ta posvet, so pokazala, da smo na področju dohodkovnih odnosov že veliko naredili in da imamo dobro začrtane smeri za nadaljnje delo. Za našo delovno organizacijo sta poročala Savinek Mihael, ki je v kratkem uvodu podal strukturo Lesne in Vrbnjak Angelca, ki je povedala, kako smo pri nas pristopili k urejanju dohodkovnih odnosov. V Lesni moramo še posebej odgovorno urejevati dohodkovne odnose, ker smo locirani na območju štirih občin in ker smo povezani z dejavnostmi, ki imajo različni statusni položaj. Pri nas bo skupni prihodek dosti težje miselno dojeti, ker smo imeli v zadnjih štirih letih čiste odnose med TOZD. V nadaljevanju je tov. Vrbnjakova predstavila delo komisije, ki je že pripravila teze za urejanje dohodkovnih odnosov, oz. povezav med TOZD, na koncu pa je zastavila vprašanje predstavnikom IK CK ZKS, zakaj ne bi takšna vrednotenja, kjer imajo vse OZD približno 80 °/o skupnega, ovrednotili v širšem merilu, posamezne OZD pa bi poiskale merila za tiste posle, ki so specifični za vsako posamezno OZD. Ker v nadaljevanju to vprašanje ni bilo več obravnavano, je ostalo odprto. Posvetovanje je zaključil Janko Golaž in dejal, da imamo v naši regiji na področju dohodkovnih odnosov že veliko narejenega, vendar pa moramo vztrajati in še naprej delati v taki smeri. V marsikateri delovni organizaciji je bilo na tem področju narejeno pionirsko delo. Podal je kritiko glede informiranosti neposrednih proizvajalcev; dana jim je premajhna možnost, da bi lahko prispevali svoja mnenja. Usmeritve jim morajo biti dobro prikazane, da ne bodo samoupravni sporazumi ostali črka na papirju; da se bo delavec na delovnem mestu zalagal zato, da v praksi uresniči napisane samoupravne sporazume. Na koncu se je tov. Golaž dotaknil še našega problema organiziranosti. Njegovo mnenje je, da moramo najprej urediti dohodkovne tokove, nato pa šele lahko govorimo, kakšna organiziranost nam bo ustrezala. V tem trenutku ni bistvena konkretna samoupravna organiziranost, saj mora ta izhajati iz dohodkovnih povezav! Ida Robnik Izobraževanje da ali ne? V okviru idejnopolitičnega izobraževanja članov družbenopolitičnih organizacij Lesne je svet ZK organiziral v mesecu septembru 1977 seminar za vse sekretarje OOZK, predsednike OO sindikata 'in predsednike OO ZSMS. Teme seminarja so bile aktualne za današnje obdobje, saj so zajemale vsa bistvena vprašanja iz samoupravnih družbenopolitičnih dn družbenoekonomskih odnosov v OZD Lesna, zato je še toliko bolj nerazumljivo, zakaj je bila udeležba vabljenih tako maloštevilna. Posebej moramo kritično oceniti nezainteresiranost mladih za sodelovanje na seminarju in poiskati vzroke, zakaj se mladi, še posebej člani ZK, tako redko in maloštevilno vključujejo v skupne akcije družbenopolitičnih organizacij. Vsi vemo, da smo sprejeli zakon o združenem delu in da je ta zakon prinesel veliko novitet, ki jim moramo dati življenje. Veliko sprememb, ki jih je prinesel zakon, je bilo prikazanih na seminarju. Predvsem je treba omeniti dohodkovne odnose, ki jih je tov. Vrbnjakova prav tukaj prvič obrazložila na tako razumljiv način, da tisti, ki so bili prisotni, ne bodo imeli težav pri razlagi tega področja svojim članom. Kot vemo, je dolžnost vseh članov DPO, predvsem pa njihovih vodstev, da se nenehno izobražujejo in izpolnjujejo svoje znanje, da bodo sposobni samostojno reševati družbene probleme in samostojno nastopati v družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnostih. Ce bomo hoteli, da bo ZK resnično vodilna sila v našem družbenem življenju, bomo morali v prihodnje posvetiti idejnopolitičnemu izobraževanju več svojega časa, ker bomo le tako sposobni spreminjati družbenoekonomske odnose v svojem okolju. Ida Robnik (Nadaljevanje s 1. strani) lovna organizacija lesne industrije, delovna organizacija »Nova oprema«, po vsej verjetnosti pa bi v SOZD, kot četrta delovna organizacija, pristopil IMONT iz Otiškega vrha. Sprejet je bil zaključek, da se naj do 15. novembra izdela plan in program organiziranosti v SOZD. Kot urednik glasila bi svoje pisanje zaključil z razmišljanjem o tem, ali je smiselno deliti sile. Po eni strani morajo naši strokovni delavci zelo intenzivno delati na pripravljanju predloga meril za delitev dohodka in osebnega dohodka, ki bodo usklajena z zahtevami zakona o združenem delu ter pripravljati predlog vgrajevanja dohodkovnih odnosov v naše medsebojno poslovanje. Po drugi strani pa naj bi v času, ko so že tako preobremenjeni, intenzivno pričeli delati na novi organiziranosti. Nekaj prav gotovo drži: Našo organiziranost je treba spremeniti in uskladiti z zakonom o združenem delu. Sprašujem se, ali je racionalno cepiti sile na toliko strani, ki vsaka zase zahteva polno angažiranost. Razmišljam o mislih, ki niso moje: Dohodkovni odnosi, vgrajeni v našo poslovanje, bodo pokazali, kaj v naši organiziranosti ne velja in kaj je treba popraviti. Prepričan sem, da je potrebno najprej vgraditi dohodkovne odnose in šele na podlagi tega pristopiti k novi organiziranosti, ki mora biti izpeljana bolje, kot je bila sedanja. Urednik URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Kaj predlaga komisija za ureditev dohodkovnih odnosov v Lesni Uvodoma poudarjamo, da je namen te predinformacije predvsem v dodatnih predlogih vseh delavcev v LESNI, kaj in kako želimo in. si predstavljamo bolje urediti naše medsebojne odnose pri pridobivanju celotnega prihodka. Zakon o združenem delu nam ponuja možnost take ureditve dohodkovnih odnosov, ki bodo stimulirali in vzpodbujali slehernega delavca za pridobivanje večjega dohodka, s tem pa bodo tudi ustvarjene možnosti za nadaljnji razvoj LESNE. Komisija, ki naj predlaga rešitve delavcem, se je lotila svoje naloge tako, da je analizirala dosedanje nezadovoljivo rešene odnose med temeljnimi organizacijami LESNE. Ugotovili smo, da je potrebno najprej rešiti in urediti dohodkovne odnose znotraj LESNE. V drugi fazi moramo reševati odnose v širše povezani celoti, to je s posameznimi kupci naših proizvodov in dobavitelji reprodukcijskega materiala. Ne moremo se več zadovoljiti le s tržnimi in administrativnimi cenovnimi odnosi, ki ne zagotavljajo pravične delitve skupno ustvarjenega prihodka in dohodka. Za razpravo delavcem pripravljamo v komisiji prvi predlog dohodkovnih odnosov, ki naj bi urejeval le najbolj pereče neurejene odnose. Le-te vsi občutimo iz preteklega poslovanja. Razumljivo je, da bomo dohodkovne odnose nenehno dograjevali z novimi in preciznejšimi merili. Naj naštejemo le nekaj predlogov, ki jih komisija pripravlja: 1. Odslej bomo morali odmisliti interne cene in interno fakturiranje, ki smo se ga v štirih letih navadili, med tistimi temeljnimi organizacijami, ki vgrajujejo svoje delo in sredstva v isti končni proizvod. Šele, ko bo ustvarjen denarni priliv od prodaje končnega proizvoda na trgu, se bo skupni prihodek lahko razdelil med posamezne temeljne organizacije v deležu po vloženem živem delu delavcev in po vloženih sredstvih, ki so bila potrebna za to proizvodnjo. Da pa bo lahko delež v skupnem prihodku posameznih delavcev v TOZD pravičen, so potrebna jasna merila o tem, kakšni so normalni materialni in splošni stroški ter kakšno je normalno potrebno delo delavcev za te skupne proizvode. Ta sprememba pomeni, da bodo delavci zaporednih temeljnih organizacij, ki proiz- vajajo enotne skupne proizvode, tudi nosili skupni končni rizik pri prodaji, oziroma bodo vsi udeleženi pri večjem skupnem prihodku, ki bo dosežen na trgu. Istočasno pa to pomeni, da se za delavce ene TOZD ne konča vpliv na čimbolj racionalno proizvodnjo samo v njihovi TOZD, ampak se le-ta nadaljuje v drugi TOZD, če se določen proizvod še naprej obdeluje in šele nato proda končnemu kupcu — potrošniku. V LESNI so najvažnejši skupni proizvodi, kjer bodo udeleženi v skupnem prihodku delavci več zaporednih TOZD, rezan les (udeležba delavcev TOZD gozdarstva, TOZD Transporta in servisov, TOZD CLS in TOZD žag), dverice, stenske obloge, okna in vrata itd. Ne smemo pozabiti, da bomo v dohodkovne odnose z udeležbo v skupnem prihodku povezali tudi delovno organizacijo IMONT, Tovarno lesovine in lepenke Prevalje in Tovarno meril, ki surovine naših TOZD gozdarstva naprej obdelujejo in nato prodajo na trgu. Tu vidimo, da so dohodkovne vezi znatno širše od meja delovnih ali sestavljenih organizacij združenega dela. 2. Zelo pomembno področje, ki ga dohodkovno urejujemo med TOZD v LESNI, je devizno področje. Specifično za naše TOZD je, da ene temeljne organizacije (predvsem finalna predelava) ustvarjajo devizni priliv z izvozom svojih izdelkov in v tej zvezi večinoma pridobivajo nižji prihodek. Poraba teh deviznih sredstev (retencije in pravice) pa se vrši za druge temeljne organizacije, ki nimajo možnosti izvoza ali ki s prodajo na domačem tržišču pridobivajo večji prihodek. Komisija je pripravila takšen predlog dohodkovnih odnosov med delavci TOZD, ki z izvozom ustvarjajo devize in med koristniki le-teh, da bo izvoz končnih izdelkov stimulacija dn da bodo delavci v TOZD, ki devizna sredstva trošijo, nosili dodatni delež stroškov, ki nastajajo ob izvozu. Komisija predlaga uvedbo tako imenovane »interne izvozne premije« za izenačevanje pogojev delavcev različnih TOZD pri pridobivanju skupnega prihodka. Razumljivo je, da bodo ob takih odnosih imeli koristniki deviznih sredstev tudi vpliv pri odločanju o izvozu artiklov, kjer nastaja izguba. To področje je zlasti pomembno in potrebno ureditve, ker je LESNA v celoti velik porabnik deviz za odplačevanje deviznih kreditov za uvoz opreme in uvoz reprodukcijskih materialov ter rezervnih delov. V prihodnji številki VIHARNIKA bomo objavili nadaljevanje o začrtanih smereh predloga komisije za ureditev dohodkovnih odnosov. Ker je urejanje dohodkovnih odnosov stvar vseh delavcev, vabi komisija vse delavce k sodelovanju. Bralce VIHARNIKA prosi, da ji posredujejo svoja mnenja in pripombe na predlagano usmeritev pri urejanju dohodkovnih odnosov v LESNI. Za komisijo: Angelca Vrbnjak, oec. OK Ravne je praznoval Množičnim proslavam, ki so se letos vrstile po vsej domovini ob jubilejih tov. Tita in KP, se je pridružil tudi Obrat za kooperacijo Ravne. Proslavi se obrat ni pridružil praznih rok: prispeval je 600 km gozdnokamionskih cest, od tega 380 km takih, ki povezujejo naše hribovite kmetije z dolino. Znano je da ima, med gozdno gospodarskimi organizacijami v Sloveniji, Lesna Slovenj Gradec zgrajenih največ gozdnokamionskih cest. To je vsekakor rezultat samoupravnih odnosov, ki so v Lesni prisotni že vrsto let. Kmetje smo se namreč odločili, da zvišamo biološko amortizacijo na 15 %>, da dajemo samoprispevke z lesom in da se odpovedujemo delitvi dobička, ves ta zbrani denar pa kanaliziramo za izgradnjo cest. To je bila vsekakor velika solidarnostna akcija, kajti za ceste so morali prispevati tudi tisti kmetje, ki majo gozdove v dolini, se pravi, pri že obstoječih cestah. Solidaren je tudi sklep, da je odkupna cena za vse lesne mase franko gozdnokamionska cesta. Pomembnosti cest ne bom posebej poudarjal. S povezavo z dolino se hriboviti in odročni kraji vzdramljajo iz zaostalosti in dan je pogoj, da se kmetje lahko preusmerijo v organizirano tržno proizvodnjo. Povezava z dolino tudi znatno omejuje odseljevanje kmečkega prebivalstva v centre. Z urejeno cesto lahko hitro pride k hiši zdravnik, veterinar, rešilni avto, (samo davčni izterjevalec ni najbolj zaželjen), razvija se lahko kmečki turizem in še marsikaj. Skratka, cesta je prvi in glavni pogoj, da lahko gredo s časom tudi odmaknjeni lin odročni kraji. Kmetje so imeli vse: od gnilega sira do črničevca viharnik« 3 Da je bila ta naša politika pravilna, dokazujejo nova ali prenovljena gospodarska poslopja, urejeni hlevi, silosi in gnojne jame. Kmetje lahko s pridom uporabljajo traktorje, peljejo se lahko do soseda z avtomobilom. Samoupravnega sporazuma o 15 odstotni biološki amortizaciji, ki naj bi se po dogovoru odvajala do vključno leta 1975, smo se v našem Obratu dosledno in do konca držali. Drugi obrati so namreč ta prostovoljni višek predčasno znižali ali ukinili. To vprašanje je bilo večkrat predmet razprav na bivšem centralnem delavskem svetu In na poznejšem zboru delegatov. Ni bilo zmeraj lahko zagovarjati tega. To so najbolj občutili uslužbenci obrata, posebej vodilni; prizanešeno ni bilo tudi kme-tom-članov samoupravnih organov. Logična posledica tega je bila, da so kmetje na našem obratu dobili manj za les. Mene na primer, je na cesti vpričo drugih »ožmarocal« kmet, ki ima les tudi na obratu Slovenj gradeč. Nič ni pomagalo nobeno pojasnjevanje; gonil je svoje, da tudi drugi obrati gradijo ceste, da naš obrat kmete okoli prinaša itd. Na račun naše vztrajnosti smo slišali marsikatero pikro, toda zavedali smo se, da bo naših pet minut šele prišlo. Ta čas je zdaj prišel. V glavnem smo z gradnjo cest zaključili in lahko se ponašamo, da imamo največ gozd-nokamionskih cest v republiškem merilu. Čeprav smo praznovali zaključek gradnje cest, žal še imamo kmetije, ki niso povezane z dolino. V največ primerih je temu krivo dejstvo, da kmetje nimajo med seboj urejenih odnosov. Med pogoji, ki morajo biti dani da se lahko zgradijo objekti, ki služijo splošnemu ljudskemu pomenu, je brez dvoma zelo važen tudi ta, da sosedi ne nagajajo drug drugemu, da žrtvujejo nekaj arov zemlje za to, da lahko gre cesta naprej do soseda, pa četudi je to včasih boleče. Kako lahko jeza, nevoščljivost, zavist, nagajivost ali zastarela miselnost zavirajo napredek kraja smo se pri tej gradnji dobro prepričali. Koliko smo morali prigovarjati nekaterim kmetom, jih prositi in prepričevati, to najbolj dobro ve direktor našega obrata, ki ima pri teh naših uspehih največ zaslug. Lahko se vprašamo, kje na svetu je še dežela, kjer bi kmetom naravnost vsiljevali ceste? V imenu vseh pavrov naj bodo te skromne vrstice zapisane v zahvalo vsem, ki imajo zasluge pri gradnji naših cest. Hvala kar vsem po vrsti: gradbenemu obratu Lesne, inž. Dušanu Dret-niku, — pionirju gozdnokamionskih cest, — obratu za kooperacijo Ravne, posebej direktorju tov. Logarju, predsedstvu in izvršnemu svetu SO Ravne, dalje Komunalni 'interesni skupnosti Ravne, Krajevnim skupnostim v občini in železarni Ravne. Zahvaljujemo se tudi enotam JLA, ki so nam pri gradnji veliko pomagale. Nekateri radi poudarjajo: češ, gozdarji niso zgradili cest za svoj denar, ampak za kmetov. Tega gozdarji sami niti ne trdijo, kmetje pa to itak dobro vemo, ker to finančno breme pač dobro občutimo. Poleg vseh ugodnosti nam ceste delajo tudi določene težave. Za kmetov denar so bile zgrajene, za kmetov denar se vzdržujejo, uporabljamo jih pa vsi! Kje je tu logika? Kmetje nergajo, ker morajo plačevati davek tudi za zemljo, kjer teče cesta, saj je ta zemlja postala neplodna. Da bi vse te parcele odmerili, bi morali zbrati težke milijone, ki bi spet bili pobrani od kmeta. Pri prevozu lesa se tu in tam cdčesne kakšna veja sadnega drevesa, ki stoji ob cesti. Lastniki to prijavljajo, šoferji morajo k sodniku za prekrške in plačevati kazni. Tu je nujno narediti red! Pravno je treba namreč dokazati, da mora imeti cesta prostor tudi v višino! Šoferji se bodo naveličali plačevati kazni. Delovno zmago smo lepo in nekako po domače proslavili. Poleg zastopnikov skupnih služb, posameznih obratov in kmetov, članov zbora delegatov, smo povabili tudi vse družbenopolitične organizacije v občini, železarno in predstavnike JLA. Iz Raven se je odpeljala kolona — okrog sto gostov — preko Selemperga na Strojno. Pri Janežu, kjer so mnogi občudovali starinsko hišo, je bila mala južina. Od tam je kolona krenila mimo strojnske cerkve h kmetu Korošu, kjer je bil kratek postanek in že se je mudilo h Kapelioi, kjer je bila proslava. Na ogledu cest in pri proslavi so godli Perničani, na prosti zabavi pozno v noč pa so jo nažigali »Veseli planšarji«. Za goste je bila dobra južina v novem gostišču pri Riflu, kjer je bilo zelo veselo, nepozabno razpoloženje. Ajnžik IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Obravnavali in sklepali so med 20. septembrom in 20. oktobrom GOZDARSTVO MISLINJA Dne 5. 10. 1977 — delavski svet — potrdili so rezultate poslovanja za 9 mesecev 1977, — imenovali so naslednje inventurne komisije: — inventurno komisijo, ki skrbi za zakonito delo ostalih komisij ter za pravočasno izvršitev inventure, — komisijo za popis zalog lesa, — komisijo za popis surovin, drobnega in potrošnega inventarja, gum, — komisijo za popis osnovnih sredstev, — komisijo za popis gotovine in vrednostnih papirjev, — potrdili so predlog centralne inventurne komisije, — sprejeli in potrdili so pogodbo o pokrivanju materialnih stroškov in OD delavcev delovne skupnosti za leto 1977, — potrdili so predlog za spremembo sistemizacije za investicijsko grupo za izgradnjo lesne industrije na novi lokaciji Radlje, — sprejeli so osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Slovenj Gradec in za podpisnika pooblastili Ivana Lekšeta, oec., direktorja TOZD, — sprejeli so samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Slovenj Gradec in za podpisnika pooblastili Ivana Goloba, — sprejeli so spremembe in dopolnitve statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec, — odobrili so najetje kredita pri LB Slovenj Gradec za cesto Trnik—Roglja, — razširili so odbor za SLO, — odobrili so del denarnih sredstev za spomenik NOB v Mislinji. Dne 12. 10. 1977 — zbor delavcev — seznanjeni so bili o rezultatih 8-mesečnega oziroma 9-mesečnega poslovanja, — sprejeli in potrdili so osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Slovenj Gradec, — seznanjeni so bili o izplačilu OD oziroma ustavitvi izplačila OD po novih obračunskih osnovah. GOZDARSTVO ČRNA Dne 21. 9. 1977 — delavski svet imenovali so naslednje inventurne komisije: — zbirno inventurno komisijo in več podkomisij za popis lesnih mas po nahajališčih oziroma posameznih revirjih in — zbirno komisijo in več podkomisij za popis drobnega inventarja, osnovnih sredstev, potrošnega materiala, embalaže in avtogum po nahajališčih oziroma posameznih revirjih, — komisijo za popis blagajne, porto blagajne in vrednostnih papirjev, — potrdili so predlog centralne inventurne komisije, — imenovali so komisijo za izdelavo novega predloga samoupravnega sporazuma o načelih za delitev OD, nadomestil OD in drugih prejemkov delavcev na podlagi analitične ocene delovnih mest in Vloženega dela, — imenovali so komisijo za proučevanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov, — obravnavali so predlog rebalansa plana investicij za leto 1977 in količinski rebalans plana izkoriščanja gozdov za leto 1977, — potrdili so predlog varnostne ocene za TOZD gozdarstvo Črna za leto 1976, — nekaj delavcem so odobrili prošnje za posek lesa na panju, — sklepali so o prenehanju lastnosti delavca, — seznanjeni so bili z osnutkom samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Slovenj Gradec. ŽAGA MISLINJA Dne 29. 9. 1977 — zbor delavcev — obravnavali in sklepali so o samoupravnem sporazumu o združitvi v temeljno banko Slovenj Gradec. Za podpisnika samoupravnega sporazuma so pooblastili Franca Japlja, direktorja TOZD, — sprejeli so samoupravni sporazum o izgradnji prodajno poslovnega centra Slovenijales na podlagi združevanja sredstev poslovnih partnerjev Slovenijalesa. Za podpisnika sporazuma so pooblastili Franca Japlja, direktorja TOZD, — sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo Lesarskega šolskega centra v Ljubljani. Dne 4. 10. 1977 — delavski svet — seznanjeni so bili o doseženi proizvodnji v mesecu septembru, — potrdili so obračunsko vrednost točke za mesec september, — sprejeli so pogodbo o pokrivanju materialnih stroškov in OD delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za leto 1977 ter za podpisnika pooblastili direktorja TOZD, — potrdili so spremembo sistemizacije za investicijsko grupo Radlje. ŽAGA OTISKI VRH Dne 23. 9. 1977 — delavski svet imenovali so naslednje inventurne komisije: — komisijo za popis oblovi-ne, žaganega lesa in lesnih odpadkov, — komisijo za popis vsega ostalega imetja, — potrdili so rokovnik letnih inventur in program dela. Dne 4. 10. 1977 — delavski svet — potrdili so vrednost obračunske točke za mesec september, — razpravljali so o odkupu hlodovine od TOZD gozdarstva Črna na avstrijski strani, — potrdili so spremembo sistemizacije za investicijsko grupo v Radljah s pripombo, da se poskuša kader v glavnem pridobiti iz že zaposlenih 4 PVIII ARNIK PRILOGA ST. 5 NOVEMBER 1977 MEDNARODNO POSVETOVANJE GOZDARSKIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENJ GRADCU Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO je svojo letošnjo prireditev organizirala v dveh delih, in to: 1. na Osojah od 26. 9. do 29. 9. 2. v Slovenj Gradcu od 29. 9. do 1. 10. 1977 IUFRO, oz. njen 1. oddelek tj. gojenje gozdov in gozdno okolje ima svoj sedež na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, njen predsednik pa je prof. dr. Dušan Mlinšek. Posvetovanje je bilo namenjeno znanstvenemu raziskovanju nege gozdov kot 'osrednjemu pripomočku pri produkciji lesa in oblikovanju gozdnega okolja in krajine hkrati. Namenjeno pa je tudi mednarodnemu letu varstva okolja narave. Posvetovanja so se udeležili znanstveniki — gozdarski visokošolski profesorji iz 20. držav z vseh celin sveta. Znanstveniki vsega sveta so se seznanili z idejno usmeritvijo, z delom in uspehi v gozdu, ki je plod dolgoletnega na- Zbor udeležencev v Zgornji Komisiji pri Vodovnikovi koči IUFRO Prilogo glasila »VIHARNIK« izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, o. sol. o. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnik-Ajnžik, Jože Stres, Jože Gosak, Rok Funtek, Andrej Sertelj, Jurij Šumečnik. Odgovorni urednik Mitja Schondorfer, predsednik uredniškega odbora: Andrej Sertelj. Tehnični urednik: Bruno 2nideršič. Naklada: 4600 izvodov. Klišeji in tisk: ČGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1977. črtnega gospodarjenja z gozdovi pri nas. Slovenski gozdarji smo svetu pokazali našo orientiranost na temo PRODUKCIJA IN VARSTVO OKOLJA. Organizacija te prireditve pomeni hkrati tudi zanimiv primer povezave znanstveno raziskovalnega dela s prakso, kjer se oboje skladno in tvorno povezuje. Gre za edinstven primer kombinacije v teoriji in praksi pri produkciji in varstvu krajine, in to na konkretnih primerih slovenjegraškega gozdno gospodarskega območja, ki kaže v tem konceptu izredno lepe rezultate. Na terenu smo obravnavali: — nego kot jedro gospodarjenja z gozdovi — premeno smrekovih monokultur v gozd s pomočjo nege in — nego z gozdom porasle krajine ter celke kmetij kot prvine kulturne krajine. Organizacija drugega dela posvetovanja IUFRO pri nas pomeni priznanje gozdarstvu Slovenije, še posebej pa gozdarstvu in gozdarjem slovenjegraškega gozdno gospodarskega območja, ker smo na praktičnih primerih pokazali to kar so znanstveniki obravnavali v teoriji oziroma referatih na Osojah. Slovenski, zlasti pa slovenjegraški gozdarji smo storili vse, da so udeleženci te pomembne mednarodne prireditve odnesli najboljše vtise o gozdarstvu, o naši družbeni ureditvi in o lepotah naše domovine. EKSKURZIJA IUFRO TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Nazaj k naravnemu in hkrati gospodarskemu gozdu po evolucijski poti Ekskurzije v Mislinji, ki je bila v petek 30. 9. 1977, se je udeležilo okoli 40 rednih udeležencev IUFRO posvetovanja, del gozdarskega osebja TOZD gozdarstvo Mislinja in skupnih služb LESNE. Program je potekal ves dan; od 8. do 15. ure. Namen ekskurzije v Mislinji je bil, spoznati problematiko in dosežene uspehe pri spreminjanju smrekovih monokultur v pri-rodne gospodarske gozdove. Osnovni moto je bil: »Nazaj k naravnemu in hkrati gospodarskemu gozdu po evolucijski poti«. Program je bil sestavljen tako, da so udeleženci na petih oglednih objektih terenskega obhoda spoznali in videli vse, dominantna in se mora zato proizvodnja funkcija prilagajati tem pridornim danostim. Na zadnji ogledni ploskvi v »Zalohu« — odd. 60/11 smo videli prirodno obnovo bukve, javorja, smreke in jelke. Pomladek bukve, javorja in jelke je uspel le s pravilno nego sestojev v obnovi. Seveda je to mogoče doseči le s postopnim in previdnim sproščanjem teh redkih in rastišču primernih drevesnih vrst. Temu naravnemu pomladku grozi previsok stalež divjadi. Pri bodočem delu bo potrebno opraviti intenzivno zaščito mladja s tehnično in kemično zaščito, največ pa posredno z normalizacijo staleža vseh vrst divjadi. Obravnavali smo tudi problematiko dosedanjih intenzivnih redčenj. Udeležencem smo prikazali načrtovano normalizacijo gozdov s pomočjo grafičnega prikaza raznih elementov sestojne zgradbe (zaloga, prirastek, debelinska struktura, drevesne vrste, zdrav, stanje, varovalno-sooialna in proizvodna vloga gozda, odprtost gozdov itd.). V zaključku terenske obravnave načel prirodnega gospodarjenja z gozdom smo prikazali tudi 20-letno bilanco ekonomske uspešnosti takšnega načina gospodarjenja pri premeni mislinjskih monokultuV. Vsa izvajanja so bila slikovito prikazana na velikih panojih v obliki tabel, grafikonov in drugih grafičnih prikazov. Udeleženci ekskurzije so z zanimanjem spremljali naše razlage ter prav ugodno ocenili našo izvirno pot pri postopni premeni mislinjskih smrekovih monokultur v prirodne gospodarske gozdove. Jože Filej, Ivan Lekše, Janko Potočnik Strokovna razlaga na terenu kar zadeva postopno premeno smrekovih monokultur. Skozi celoten program se je kot rdeča nit vleklo bistvo našega dolgoročnega programa malo-površinske premene v naravne gospodarske gozdove, ne da bi pri gospodarjenju zanemarjali visoko produkcijo, kvaliteto, stabilnost ter varovalne in socialne funkcije gozda. Istočasno se morajo vse bistvene komponente gozda izboljševati. Na prvi točki pri kmetiji »Ramšak« je bil udeležencem predstavljen celodnevni program. S predstavitvijo podjetja in gozdno gospodarskega območja Slovenj Gradec ter TOZD gozdarstvo Mislinja, smo udeležence seznanili tudi z generalnimi cilji gospodarjenja z mislinjskimi monokulturami. Podana je bila tudi kratka zgodovina dosedanjega gospodarjenja. Nadaljnja pot ekskurzije je bila namenjena predstavitvi ciljev gospodarjenja in že doseženih rezultatov na konkretnih primerih na terenu. Imenovali smo jo »Dokumentacija v zelenem«. Na stojišču »Juhu« smo prikazali ohranjen, mešan in prvobiten pohorski gozd na jelov-bukovih rastiščih. Namen tega je bil, da se prikaže, kako drastično je bilo izvedeno spreminjanje nekdanjih naravnih gozdov v smrekove monokulture. Pri tem smo tudi obravnavali vpliv teh sprememb na talne razmere, sestojinske'razmere in vpliv ohranjenega mešanega sestoja na prirodno obnovo in premeno močno zasmrečene neposredne okolice. Pri naslednjem ogledu objekta v »Brički« — odd. 47 a, smo obravnavali nego v debeljaku, stanje razvojnih življenjskih faz gozda ter na primer gozdnogojitvenega načrta obnove in vnašanja listavcev. Na tem primeru smo udeležencem pokazali enega od načinov vnašanja in pospeševanja listavcev za bodočo naravno sestoj no zgradbo in kombinacijo postopne obnove, premene in visoke'vrednostne proizvodnje na istem prostoru. V »Komisiji« smo obravnavali stojnost sestojev, problematiko živalske komponente pri gospodarjenju z gozdovi in tudi problem normalizacije dispergiranosti in deleža posameznih življenjskih faz gozda. Stojnost sestojev pomeni stabilnost sestojne zgradbe v pogledu fiziološke in tehnične stabilnosti ter uravnoteženosti z živalskim svetom, ki je nedeljiv sestavni del gozda. Udeležencem ekskurzije smo prikazali pereča neskladja med skromno prehrambeno bazo smrekovih monokultur na eni strani ter prevelikim številom rastlinojede divjadi na drugi strani. Iz tega nasprotja izhajajo velike gozdne škode, ki skoraj onemogočajo uresničevati premeno teh monokultur v prirodne gospodarske gozdove. Stojišče se nahaja 1260 m visoko, kjer so že ostrejši klimatski pogoji. V tej višini že po prirodi usiha delež listavcev in je proces naravne obnove vezan na dolga pomladitve-na obdobja. Varovalna funkcija sestojev v višjih legah je Po obhodu terena ponovno zbor pri Vodovnikovi koči Naši načrti in cilji pri premeni smrekove monokulture so ... Dober tek ob pogači iz polente EKSKURZIJA IUFRO OBRAT ZA KOOPERACIJO — RADLJE Nega gozdnate krajine Gozdarstvo — obrat za kooperacijo Radlje je pod strokovnim vodstvom asistenta BF mag. ANKO Boštjana za udeležence ekskurzije pripravil temo: Nega gozdnate krajine, celek kot element kulturne krajine. Ekskurzija je bila izpeljana na področju Pernic in Branika. Udeležence je na Muti pozdravil predstavnik KS Muta, ki je na kratko razložil zgodovino in razvoj Mute, za spomin pa je vsak udeleženec dobil značko Mute. Področje Pernice in Mlak se najlepše vidi z Branika, zato je bilo na cesti nad Dunčičem izbrano prvo stojišče, kjer je mag. ANKO seznanil udeležence s splošnimi podatki o Pernicah — o zgodovini naselitve, o pogojih, ki so vplivali na naselitev, o rabi zemlje v preteklosti in v bodoče, o nosilcih različnih' funkcij v krajini in o ukrepih za zagotovitev pravilnega delovanja krajine. Tu so bila posredovana tudi načela, na katera se pri svojem delu v krajini kot celoti (ne samo v gozdu) opira obrat za kooperacijo Radlje. Konkretno delo obrata za kooperacijo, njegova vloga pri razvoju kmetij in same krajine je bila podana na naslednji točki — na kmetiji Pehternik. Illlllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llllllllllllllll INTERNATIONAL UNION OF FORESTRV RESEARCH ORGANIZATIONS UNION INTERNATIONALE DES INSTITUTS DE RECHERCHES FORESTIERES INTERNATIONALER VERBAND FORSTUCHER FORSCHUNGSANSTALTEN Division I. Division I. Abteilung I. Coordirator CoordiutMr Abtclungdcitsr LESNA Slovenj Gradec 62 38o Slovenj Gradec Gosposvetska o. 4 Spoštovani tovariš direktor 1 Ob zaključku mednarodne prireditve IUFRO - Oddelek za gojenje gozdov V Avstriji in Jugoslaviji, velja splošna ugotovitev, da je prireditev izredno uspela. Vsi udeleženci iz najrazličnejših krajev sveta so se izredno pohvalno izrazili o strokovnem nivoju teoretičnega, praktičnega in gostiteljskega dela prireditve. Ker je težji del prireditve odpadel na Vašem gozdnem gospodarstvu, gre vse priznanje Vasi gozdnogospodarski organizaciji in še posebej Vašim sodelavcem, ki so temu posvetovanju posvetili posebno skrb. Prikaz dela v gozdovih Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec pa nebi v takšni popolnosti uspel, če gozdarji tega področja nebi že dalj časa v praksi razvijali napredne koncepte gospodarjenja z gozdovi. Splošna ugotovitev, da je gozdarstvo Vašega območja doseglo nadpovprečno evropsko strokovno raven, je enkratno priznanje pa vendar hkrati tudi zelo spodbudna obveza za bodoče delo. Dovolite mi spoštovani tovariš direktor, da Vam in Vašim sodelavcem k temu priznanju v imenu IUFRO iskreno čestitam ter se Vam prisrčno zahvalim za vso strokovno in materialno podporo s katero ate omogočili, da je ta mednarodno posvetovanje resnično uspelo. LjuUlUn.. 19. lo. 1977 Tel. (081)61031 1061)61141 IMotehnlSka fakultet* Krekov trg 1 61000 Ljubljane JUGOSLAVIJA Hkrati Vas prosim, da sporočite to zahvalo vsem sodelavcem, ki so aktivno prispevali k prireditvi. S tovariškimi pozdravil Prof.dr.D. Mlinšek C0ORDINAT0R Ni kaj reči, polenta je dobra Pohitiva, ljudje so lačni Kmetija Enci pa je bila izbrana za predstavitev kmetije kot celka od blizu. Tu je bil podan pregled spreminjanja celka po vrstah kultur (njiva, travnik, pašnik, gozd) v zgodovini, njegov ekonomski položaj danes in perspektive. Prikazan je bil tudi pomen gozdu na osnovi detajlnega goj. načrtovanja. Žal je za zadnji del že zmanjkalo časa. Kosilo je za udeležence pripravila kmetija Herman, ki je letos zaorala ledino v kmečki turizem na Pernicah. Strokovnjaki — udeleženci so ekskurzijo zelo pohvalno ocenili. Bili so mnenja, da smo na tem področju — skrb za kulturno krajino, naredili že veliko in da se lahko nekatere po gozdarski tradiciji starejše države lahko od nas učijo. Posebno všeč jim je bil kompleksen pristop v krajino, namreč da gozdar in kmetije skupaj načrtujeta proizvodnjo in da se zavedata pomembnosti svojih ukrepov, saj ravno ti dve področji gospodarstva zajemata do 95 °/o celotnega prostora. Če obrat za kooperacijo vključi v kreiranje krajine še strokovnjaka arhitekta (urbanista), ni bojazni, da bi delali v krajini nepopravljive napake. Tone Modic ODMEVI NA POSVETOVANJE: Po ekskurziji, ki je bila v vseh pogledih popolna, izvedena v čudovitem jesenskem času, smo spoznali in predvsem uživali neposrednost, čudovito gostoljubnost teh kmečkih ljudi, navajenih na trdo življenje, kar pa seveda ne odtchkta lepote, ki je prisotna v telesu in duhu precej bolje, kot jo pozna prefinjeno življenje meščana. Želimo, da mere, povzete od gozdarske službe, dogovorjene s krajevnimi posestniki, zagotove nadaljevanje te kmečke prosvetljenosti, antične tradicije in dostojanstva. Za vse udeležence: A. Antonietti (Švica) v podjetju, da s tem ne bi prišlo do ponovnega povečanja zaposlenih. Dne 14. 10. 1977 — zbor delavcev — sprejeli so samoupravni sporazum o izločanju sredstev v sklade skupne porabe iim namenskem združevanju za obdobje od leta 1977—1980. ŽAGA MUŠENIK Dne 19. 9. 1977 — delavski svet — predlagali so komisiji za pripravo osnutka in dopolnitve samoupravnega sporazuma o načelih za delitev OD, nadomestil OD, in drugih prejemkov delavcev, da izvede revizijo celotne analitične ocenitve v lesni industriji, ker je prešlo že precej časa, odkar je bila izvršena analitična ocenitev, — potrdili so vrednost obračunske točke za mesec september 1977, imenovali so naslednje inventurne komisije: — komisijo za popis hlodovine, žaganega lesa in odpadkov, — komisijo za popis osnovnih sredstev, potrošnega materiala, inventarja in zaščitnih sredstev ter vso ostalo imetje, — odločali so o razporeditvi nekaterih delavcev na druga delovna mesta, — odločili so, da se Janezu Refelu izda pooblastilo, s katerim bo po navodilih službe varstva pri delu in požarnega varstva opravljal in izpolnjeval varnostne ukrepe v temeljni organizaciji žaga Mu-šenik, — potrdili so sistemizacijo za investicijsko grupo pri izgradnji lesne industrije na novi lokaciji Radlje in pripomnili, da se naj, kolikor je možno, to delo poveže tudi z rekonstrukcijo žage Mušenik, — na osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Slovenj Gradec niso imeli pripomb, — sprejeli so osnutek samoupravnega sporazuma o izgradnji Centra za usmerjeno izobraževanje Lesarstva v Sloveniji in za podpisnika sporazuma pooblastili Miroslava Verdnika, — sprejeli so sklep, da se spremeni 33. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, ki se nanaša na delovni čas, — sprejeli so sklep, da se dne 21. 9. 1977 mora sestati komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, da skupno s sindikalno organizacijo in člani ZK obdela in pripravi osnutke samoupravnih sporazumov za razpravo na zboru delavcev. Dne 7. 10. 1977 — delavski svet Razpravljali so o pripravah in že izvršenem delu rekonstrukcije žage Mušenik ter zavzeli naslednje sklepe: — osvojili so predlog rekonstrukcije po I. varianti, to je tehnologija uvoženih tračnih žag, ker je ta varianta najbolj rentabilna in tempirana na eno izmeno, varianto — polno-jarmenik pa delavski svet odklanja, — sklenili so, da se morajo takoj dobiti potrebna soglasja za uvozna dovoljenja z vso dokumentacijo, — finančna sredstva, katera niso zagotovljena za lastni polog, se morajo poiskati kot posojila pri TOZD gozdarstvu Črna 'in OK Ravne. Glede kreditov je še nujno angažirati tudi občino Ravne na Koroškem, — Miroslavu Verdniku, ki je namensko varčeval za gradnjo stanovanjske hiše, so odobrili koriščenje kredita. TIP OTIŠKI VRH Dne 5. 10. 1977 — izvršilni odbor TIP imenoval je naslednje inventurne komisije: — centralno inventurno komisijo tovarne ivemih plošč Otiški vrh, — komisijo za popis izdelav-nega materiala A 2, potrošnega materiala B 1, zaščitnih sredstev B 4, potrošnega materiala C, papirja za oplemenitenje, — komisijo za popis oplemenitenih plošč, — komisijo za popis osnovnih sredstev in nedokončanih investicij, — komisijo za popis gasilske opreme v uporabi in drobnega inventarja v uporabi, — komisijo za popis gotovine, pisemskih znamk, vrednostnih papirjev in medsebojnih obveznosti, — komisijo za popis dovršene proizvodnje ivernih plošč (razen oplemenitenih), — komisijo za popis nedovršene proizvodnje, — komisijo za popis lesne surovine, Splošne delegacije SIS v občini Slovenj Gradec, okoliš št. 5 (TOZD Žaga Mislinja, TP Pameče, Transport in servisi, Gradnje in turizem in delovna skupnost skupnih služb) tvorijo konferenco delegacije, v kateri ima vsaka delegacija svoje delegate. Ker je bila udeležba delegatov na konferencah zelo slaba in ker se izteka prvo mandatno obdobje, smo se dogovorili, da obiščemo nekatere delegate in poskušamo ugotoviti, kateri problemi so onemogočili uspešnejše delo delegatov. Marjan Smidhofer — namestnik vodje delegacije Ugotovil je, da se je delegacija konstituirala, vendar se kasneje ni sestajala na sejah. Materiali so bili sicer razdeljeni, vendar so o njih razpravljali v glavnem posamezniki. — komisijo za popis rezervnih delov, — odločali so o zaposlitvi novih delavcev na objavljena prosta delovna mesta in o premestitvi nekaterih delavcev na druga delovna mesta ter o objavi prostih delovnih mest na osnovi nove investicije. Dne 4. 10. 1977 — delavski svet — potrdili so poročilo o proizvodnji za mesec september 1977, — potrdili so plan proizvodnje za mesec oktober 1977, — sprejeli so sklep, da se OD obračunava po starih merilih in določili vrednost obračunske točke za mesec september 1977; preveč izplačane OD v juliju im avgustu je treba poračunati pred koncem leta, ko bodo znana definitivna navodila in način obračunavanja OD v ostalih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, — imenovali so komisijo, katera bo ugotovila, kje in kolikšna so odstopanja od branž-nega sporazuma in pripravila pravilne predloge obračunavanja OD do naslednje seje, — sprejeli so sklep, da se sredstva stanovanjskega dela sklada skupne porabe v znesku 300.000,— din namenijo za individualno stanovanjsko gradnjo, — odločili so se, da bodo prijavili nov izdelek post-forming in izvedli novo registracijo firme, — odobrili so najetje posojila za investicijska dela pri novi liniji oplemenitenja od IBT Trbovlje, — za izvajanje gradbenih del so izbrali najboljšega ponudnika — KOGRAD, Dravograd, — razpisali so nekaj prostih delovnih mest, Menil je, da je eden izmed vzrokov za tako delo v materialih, ki so preobširni in pogosto napisani v prezahtevnem jeziku. Marjan Smidhofer — potrdili so spremembo sistemizacije za investicijsko grupo v Radljah s pripombo, da le za čas, dokler traja investicija in da se pokriva iz zagonskih stroškov za investicije Radlje ter ne sme bremeniti ostalih temeljnih organizacij, — potrdili so sklep IO TIP o imenovanju komisije za spremljanje in preizkus znanja ter strokovnih in delovnih sposobnosti delavcev, — obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev sklada skupne porabe in namenskega združevanja za leto 1977/80 in sprejeli sklep, da se ne strinjajo s plačilom 1 % od OD, zato so predlagali, da sporazum obravnava zbor delavcev, — podprli so predlog za ustanovitev temeljne banke v Slovenj Gradcu, — sklepali so o prenehanju lastnosti delavca. TOVARNA OKEN PODVELKA Dne 5. 10. 1977 — delavski svet — sprejeli so pogodbo o pokrivanju materialnih stroškov in OD delavcev delovne skupnosti in zadolžili delavce delovne skupnosti, da se za njihovo temeljno organizacijo še bolj zanimajo, — potrdili so spremembo sistemizacije za investicijsko grupo v Radljah, — sklenili so, da se za III. grupo oken prizna popust ter ukine 5'°/o rabat za INTRO ma-hagoni okna, — sklepali so o prenehanju lastnosti delavca, o sprejemu delavcev v delovno razmerje, o razpisu za prosto delovno mesto ter o premestitvi delavcev na drugo delovno mesto. Ljuba Marzel Viktor Buč — vodja delegacije Seje je skliceval, vendar je bila udeležba slaba. Vzroke za to vidi v tem, da so njihovi (Nadaljevanje na 6. strani) Viktor Buč PROBLEMATIKA DELA SPLOŠNE DELEGACIJE SIS OKOLIŠA V. Kako si nas zastopal, delegat NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD TOZD GOZDARSTVO MISLINJA MISLINJA DOBI SPOMENIK NOB Ob obisku v naši TOZD Gozdarstvo Mislinja v Mislinji, v kraju, ki je bil med NOB središče organiziranega odpora proti okupatorjem in domačim (Nadaljevanje s 5. strani) delegati v glavnem terenski delavci — vozniki kamionov in traktorjev, ki imajo bivališča v vseh štirih občinah. Delegati, ki imajo bivališča v drugih občinah, kažejo slabši interes za delo SIS v občini Slovenj Gradec. Vlado Lenasi — namestnik vodje delegacije Povedal je, da se je delegacija sestala približno desetkrat. O gradivu je menil, da prihaja zadnje čase sicer redno in pravočasno, vendar pa je napisano preobširno. Meni, da bi morali kandidate za delegatska mesta ob kandidaturi temeljito seznaniti z vsebino dela in nalogami, ki jih čakajo. Vlado Lenasi Da bi o delu delegacij zvedeli še kaj več, smo postavili vprašanja tudi nekaterim delegatom. Iz odgovorov smo razbrali, da so problemi približno povsod enaki in da kaže razmisliti ali bomo še imeli splošno delegacijo ali pa bomo formirali posebne delegacije. Prav tako je treba razmišljati, kako vzbuditi večji interes med delavci. Morda so pot nakazali delegati sami, ko so ugotavljali, da je področje dela SIS preobširno in ga je nemogoče obvladati. S tem je tudi delegatu onemogočeno aktivno delovanje in soodločanje. Dosedanja gradiva, ki so jih pošiljali SIS so delegati obravnavali zgolj kot informacijo, zato v tem mandatnem obdobju anketiranci niso dajali pripomb na material ali zahtevali dodatna pojasnila. Ana Oprešnik izdajalcem, v kraju, ki je dal dva heroja — Rada Iršiča in Zdravka Čebularja, ki pa vse do danes ni dobil primernega obeležja svoje revolucionarne preteklosti, sem v pisarni direktorja naše TOZD opazil na delovni mizi leseno skulpturo, ki je močno spominjala na maketo spomenika. Kaj pomeni skulptura, je bilo vprašanje, na katerega sem dobil tudi odgovor. Kraj v mesecu novembru ne bo praznoval samo Dneva republike, krajani bodo praznovanje združili z odprtjem nove trgovine in odkritjem veličastnega spomenika NOB, za katerega so že izdelani vsi projekti, zbrana vsa potrebna dokumentacija, sklenjenih imajo večino izvajalskih pogodb in zagotovljena skoraj vsa potrebna finančna sredstva. Ob tem je treba povedati, da so iniciatorji za postavitev spomenika pri prošnjah za finančna sredstva v delovnih organizacijah občine Slovenj Gradec naleteli na veliko mero razumevanja. Spomenik bo izdelan v kombinaciji železobetona in mozaika. Oblikovan bo v obliki rebrastega stiliziranega drevesnega debla, v katerega bodo vdelani prizori iz NOB, izdelani v tehniki mozaika. Urednik Med vami, dragi bralci, je še mnogo takih, ki se spominjajo časov, ko se je bilo treba pred kupci skrivati, ker njihovim željam niste mogli ustreči. Danes je situacija popolnoma drugačna — kupca je treba poiskati in ga prepričati o kvaliteti, ki jo nudimo. Da bi lažje razumeli, kako in komu prodajamo svoje proizvode, sem se oglasil v prodajalni v Pamečah. Tole sem izvedel. Ko smo pred približno tremi leti ostali praktično brez lastne trgovske mreže, je TOZD TP Pameče formirala lastno prodaj alno, v kateri danes prodajamo vse, kar LESNA proizvaja. V oktobru 1974. leta je bilo, ko so se odprla vrata lastne prodajalne. Danes ima- TOZD TIP OTlSKI VRH USTANOVLJEN AKTIV ZB NOV LESNE Ze dalj časa je bila prisotna zahteva, da se naj v okviru naše delovne organizacije ustanovi aktiv ZB NOV. Sele letos pa je bil na pobudo nekaterih članov ZB, predvsem iz delovne skupnosti skupnih služb in TOZD v občini Dravograd, ustanovljen iniciativni odbor, ki je imel nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev aktiva ZB NOV v LESNI. Odbor si je zadal nalogo izvesti popis članstva ZB v LESNI. Ugotovil je, da je v naši delovni organizaciji 124 članov ZB, in sicer: Gozdarstvo Radlje, 6 članov Gozdarstvo Slovenj Gradec, 4 člani Gozdarstvo Mislinja, 5 članov Gozdarstvo Črna, 18 članov OK Radlje, 3 člani OK Dravograd, 7 članov OK Slovenj Gradec, 4 člani OK Ravne, 5 članov Žaga Mislinja, 12 članov Žaga Otiški vrh, 4 člani Žaga Vuhred, 3 člani Žaga Mušenik, 4 člani TIP Otiški vrh, 6 članov TP Pameče, 4 člani TP Prevalje, 6 članov TSP Radlje, 1 član TO Podvelka, 1 član Transport in servisi, — Gradnje in turizem, 3 člani DS skupnih služb, 14 članov Nova oprema, 5 članov CLS Otiški vrh, 9 članov S to ugotovitvijo so bili podani vsi pogoji, da se formira aktiv ZB NOV v LESNI. Do ustanovnega sestanka aktiva ZB NOV, bil je 1. 10. 1977 mo še prodajalno v Drnišu in skladišče v Beogradu. Ze ob vstopu v skladiščni prostor trgovine sem opazil, da je v njem precejšnja stiska, čeprav nimajo na zalogi večjih količin naših proizvodov. S tovarišema Petrom Saturjem in Jožetom Pušnikom sem se zapletel v pogovor o problematiki prodajalne. Zanimalo me je, zakaj je bila ustanovljena trgovina in kako je organizirana. Leta 1974 je ostala LESNA praktično brez možnosti lastne prodaje svojih proizvodov. Da bi prodaja le stekla, je tovarna pohištva Pameče ustanovila prodajalno, ki prodaja proizvode predvsem individualnim v prostorih sejne sobe TIP Otiški vrh, je iniciativni odbor pripravil program dela aktiva. Naloge so predvsem v prizadevanjih za ohranitev pridobitev NOV in socialistične revolucije, v krepitvi in izgradnji obrambne moči in pripravljenosti naše domovine, v skrbi za reševanje socialnih in stanovanjskih razmer članov ZB, v skrbi za vgrajevanje moral-no-političnih norm v samoupravne akte, s katerimi družba ureja varstvo in pravice borcev NOV. Za izvajanje vseh nalog so izvolili izvršni odbor aktiva ZB, ki je sestavljen na principu teritorialne zastopanosti. Člani odbora so: 1. Ivo Šrifel — predsednik, CLS Otiški vrh 2. Ludvik Smonker — tajnik, delovna skupnost skupnih služb 3. Ivan Štern — blagajnik, TIP Otiški vrh 4. Jože Gostenčnik — član, Gozdarstvo Radlje 5. Karel Kotnik — član, Žaga Vuhred 6. Emil Krištof — član, OK Dravograd 7. Ivan Kopušar — član, OK Ravne 8. Julka Paradiž — član, Žaga Mislinja 9. Ivan Skralovnik — član, Gozdarstvo Črna 10. Franc Pečoler — član, OK Slovenj Gradec 11. Ivan Jakob — član, TP Prevalje Izvršni odbor ima nalogo, da do konca oktobra 1977 pripravi predlog poslovnika programa dela, pravil aktiva in finančni načrt. Predsednik aktiva ZB NOV kupcem direktno brez posrednikov. Ker smo kot trgovina vsak dan v neposrednem stiku s kupci, torej v središču tržnih dogajanj, nismo samo posrednik med proizvodnjo in potrošniki, temveč barometer tržnih zahtev in potreb. Dodati je potrebno še to, da je LESNA poskušala navezati stike z večjimi trgovskimi hišami, da bi na našem območju zgradile trgovino s stavbnim pohištvom — predvsem z našimi proizvodi. Ta prizadevanja so padla v vodo in zato imamo sami svojo prodajalno, ki je postala znana ne samo v regiji, temveč jo poznajo kupci širom Jugoslavije. Pri nas se oglašajo tudi kupci iz Makedonije. NEKOČ: BLAGO SE JE SAMO PRODAJALO — DANES: BLAGO JE TREBA PRODAJATI Kaj vemo o naši trgovski mreži vrata, za katera se tujci najbolj zanimajo. Ko uresničujemo določila zakona o združenem delu, sc precej govori o novi organiziranosti LESNE. Zanima me, kje vidi trgovina svoje mesto v novi organiziranosti delovne organizacije. Ce bomo ostali organizirani kot OZD, bosta nabava in prodaja organizirani v TOZD trgovina. V okviru tega TOZD bo morala biti trgovina organizirana kot samostojni sektor, predvsem zaradi posebnih pogojev pri direktni prodaji kupcem. Prodajalci ste vsak dan v neposrednem stiku s kupci. Zanima me, na kakšne težave, razen prostorskih seveda, naletite in v čem vidite rešitev le-teh? Največ težav je pri prodaji oken, oziroma pri skompleti-ranju potrebnih dimenzij, ker v prodajalni ne moremo imeti na zalogi zadostnih dimenzij in količin. Še večje težave pa so pri kompletiranju s proizvodi, ki niso serijski. Tega brez predhodnega soglasja TOZD sploh ne moremo narediti. Rok čakanja na tako kompletiranje je včasih dolg tudi do pol leta, kar prav gotovo meče slabo luč na naše poslovanje. Rešitev tega problema vidimo v formiranju skupine, ki bi bila sposobna na obrtniški način izdelati manjkajoča okna in jih kupcem tudi montirati, je povedal tov. Pušnik Jože. V materialih, ki govore o trgovski mreži, lahko beremo tudi o novem trgovskem centru v Pamečah. Kaj to pomeni? To pomeni, da intenzivno delamo na tem, da bi v Pamečah v sodelovanju s trgovskim podjetjem Mera zgradili sodoben prostor, v katerem bi bila trgovina, v kateri bi lahko kupec našel ves potreben gradbeni material: od cementa do stavbnega pohištva. Šele takrat bodo naše usluge popolne, kar bo pomenilo zadovolj- NOVEMBRSKA NAGRADNA KRIŽANKA OK RAVNE Sindikalna organizacija obrata za kooperacijo Ravne na Koroškem je pripravila za reševalce križanke nagrade. 1. nagrada — 100,00 din 2. nagrada — 80,00 din 3. nagrada — 50,00 din Rešitve pošljite na naslov uredništva lista (Lesna Slovenj Gradec, skupne službe) s pripisom »za križanko. Pri žrebanju, ki ga bodo opravili predstavniki OK Ravne, bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov do 13. 12. 1977. Pa obilo uspeha pri reševanju! Uredništvo Glasilo »VIHARNIK« izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, o. sol. o. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnlk-Ajnžik, Jože Stres, Jože Gosak, Rok Funtek, Andrej Ser-telj, Jurij Sumečnik. Odgovorni urednik Mitja Schondorfer, predsednik uredniškega odbora: Andrej Sertelj. Tehnični urednik: Bruno 2nideršič. Naklada: 4500 izvodov. Fotografije za to številko je prispeval Franc Jurač. Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14 , 62000 Maribor, 1977. Prenašanje in nakladanje se vrši ročno nega kupca, ki se bo še vračal k nam. Menim, da ste se s tem zapisom o trgovini v Pamečah seznanili s problematiko prodaje, predvsem individualnim kupcem. Z željo, da bi v Pamečah kmalu pričel rasti nov objekt, sem se poslovil od delavcev v trgovini. Urednik Nesodobni skladiščni prostori Razstavni prostor v prodajalni Iz vsega, kar ste mi povedali, sklepam, da ima prodajalna precej prometa, prav tako pa tudi, da prodajate predvsem individualnim kupcem. Videl sem tudi, da v skladišču nimate večjih zalog naših proizvodov. Kako lahko potem zadostite potrebam kupcev, predvsem tistih, ki prihajajo iz drugih republik? V prvi fazi je prodajalna, ki meri skupaj z vsemi prostori okoli 300 m2, popolnoma zadoščala svojemu namenu. Po treh letih pa je daleč od sodobnega načina trgovanja, saj zaradi utesnjenosti ne moremo imeti na zalogi dovolj velikih količin naših proizvodov. Kupci lahko pri nas najdejo le del tistega, kar iščejo. Ostanek nam mora skompletirati proizvodnja. Pogosto se dogaja, da morajo kupci, ki prihajajo od daleč, čakati, da jim lahko pripravimo zaželene količine. V lanskem letu je bila v zahodni Evropi izvedena velika propagandna akcija med našimi zdomci. Zanima me, kako občutite rezultate te akcije v prodajalni. Akcija sama trenutnih in enkratnih rezultatov ni dala. Dobivali smo precej pisem, v katerih so se zdomci podrobneje zanimali za pogoje prodaje — roki, dostava, cene itd. Precej zdomcev, ki so za nas zvedeli preko te akcije, se je pri nas oglasilo in tudi kupilo naše proizvode. Vendar tudi pri prodaji zdomcem ni šlo brez težav. Temu so krive prenizke zaloge. Vemo, da zdomci gradijo predvsem v času, ko so na letnih dopustih in nimajo časa čakati, kdaj jih bomo dobavili potrebne količine. Prav zaradi tega smo nekaj takih kupcev tudi izgubili. Zanima me, če se pri vas oglašajo tudi tujci? Predvsem so to Avstrijci, saj z nakupom blaga pri nas zaradi bližine meje ne bi imeli velikih transportnih stroškov. Vendar se jih večina premisli, ko izve, da morajo pri nas plačati prometni davek, pri uvozu v svojo državo pa še carino. Take napotimo k našemu poslovnemu partnerju v Avstriji, ki ima na zalogi naša okna in PREJELI SMO VESTNI EED: 31. oktober — svetovni dan varčevanja Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...«. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni .institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORTNE IGRE LESNE 77 Mali nogomet Na nogometnem igrišču v Prevaljah je bilo dne 8. oktobra 1977 tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanja, ki ga je organiziralo TP Prevalje, se je udeležilo 9 ekip iz naših TOZD in OK. Ekipe so bile razvrščene v dve predtekmovalni skupini. Prvo in drugo- uvrščeni ekipi iz skupin pa sta se v polfinalu in finalu pomerili za prva štiri mesta. Po dokaj hudih in izenačenih borbah, kjer je bilo tudi precej vroče krvi, je zasluženo zmagala ekipa TIP Otiški vrh, saj je pokazala največ nogometnega znanja. 1. TIP Otiški vrh 2. TP Prevalje 3. Transport in servis 4. O K Ravne 5. Nova oprema 6. Žaga Vuhred 7. TP Pameče 8. TOZD gozdarstvo Črna 9. Delovna skupnost skupnih služb Zdravko Korošec Zmagovalna in drugouvrščena ekipa — TIP Otiški vrh in TP Pameče KADROVSKE NOVICE ŠTEVILO ZAPOSLENIH V SEPTEMBRU 1977 Z.atp' TOZD Prišli Odšli Skupaj 1. Gozdarstvo Slovenj Gradec 47 2. Gozdarstvo Mislinja — — 67 3. Gozdarstvo črna — 4 167 4. Gozdarstvo Radlje — 1 164 5. OK Slovenj Gradec — — 42 6. OK Radlje — — 42 7. OK Ravne — — 42 8. OK Dravograd 1 19 9. Žaga Mislinja 1 2 55 10. Žaga Otiški vrh 1 1 76 11. Žaga Mušenik — — 48 12. Žaga Vuhred — — 81 13. TP Prevalje 9 2 156 14. TP Pameče 2 225 15. TSP Radlje 1 1 74 16. TO Podvelka (štev. zap. v avgustu) — — 181 17. TIP Otiški vrh 1 3 195 18. Gradnje in turizem (štev. zap. v avgustu) 1 1 103 19. Transport in servisi 1 1 132 20. CLS Otiški vrh (štev. zap. v avgustu) — — 46 21. Nova oprema 7 3 301 22. Skupne službe 3 3 235 SKUPAJ 28 22 2501 ' Računalništvo L Že zopet smo dali napačne podatke! (Vjesnik, Zagreb) Pri nas (v AOP) se kaj takega pa res nikoli ne zgodi? *bj 8 ■ v i ii ARNIK