Boj za samoupravljanje je kulturni boj POSLOVANJE NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE OD JANUARJA DO JUNIJA LETOS Težki pogoji v gradbeništvu V Celju smo 4. julija ob množični udeležbi počastili 50-letnico zleta Svobod. Poleg preživelih udeležencev prvega zleta v Celju pred pol stoletja, je v Celje prispelo na stotine delavcev iz skoraj vseh slovenskih mest in delegacije borcev ter mladine iz 27 jugoslovanskih občin. Med udeleženci proslave so bili tudi najvišji predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, člani sveta federacije, predsedstva republike in kulturnih organizacij. Zlet Svobod, ki je pred petdesetimi leti daleč odzvanjal, je imel širok odmev tudi letos, na slavnosti na SRC Golovec, kjer je zbranim spregovoril Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, ki je v svojem slavnostnem govoru ugotovil, da so se upanja in napovedi naprednih Slovencev, ki so se pred 50 leti zbrali v Celju in tako izrazili svoje nezadovoljstvo nad buržoazijo in krivicami, uresničile.« Tudi danes ne poteka vse gladko in brez težav, vendar te ne morejo in ne smejo slabiti naše odločnosti v nadaljnjem boju za samoupravljanje, za osvobajanje dela in človeka«, je med drugim poudaril. V celjskem muzeju NOB so na predvečer Dneva borcev in slavnosti ob 50-letnici zleta Svobod, odprli spominsko sobo Francetu Leskošku-Luki. V dodatnih prostorih muzeja, ki so jih v zelo kratkem času obnovili delavci Ingrada, je stalna razstava bogate zapuščine revolucionarja in heroja, voditelja celjskih delavcev. Vili Šuster Sindikat o rezultatih poslovanja Na izredni seji Izvršnega odbora konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov delovne organizacije, je bila osrednja pozornost posvečena rezultatom poslovanja ob polletju. Glede na to, da smo skoraj vse rezerve porabili že v letu 1984, Je bilo zelo pomembno za vse nas, zaposlene v GIP Ingradu, da ob polletju nismo Izkazali izgube, katere ne bi mogli Interno, na osnovi solidarnosti, pokriti. Izgubo je Izkazala TOZD GO Žalec v višini 19.489.000 din. V razpravi je večina razpravljalcev ugotovila, da so samoupravno odločitve zelo omejene, saj so le minimalna sredstva na razpolago za neposredno odločanje. Prav tako je Izvršni odbor zaskrbljen zaradi negativnih trendov, ki načenjajo poslovni sklad, katerega v večini primerov ni možno povečevati. Ker so zadnje podražitve Izredno obremenile osebne dohodke delavcev, Je Izvršni odbor sprejel predlog, da se o-sebnl dohodki povečajo s 1. 7. 1985 za 10 odstotkov. Izvršni odbor zahteva, da se temeljito preanalizlrajo pozitivni učinki spremembe terenskega dodatka in drugih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, v obravnavo pa Je potrebno vključiti tudi predlog povečanja cen prehrane In stanovanja v delavskih naseljih. Goran Hočevar Zaostreni pogoji poslovanja so v obdobju januar— junij 1985 pritiskali na DO GIP INGRAD z vso silovitostjo. Zato so v tem času o-pazni nekateri odmiki od začrtanih usmeritev in ciljev, zapisanih v letnem gospodarskem načrtu. Za predvidevanji je nekoliko zaostala proizvodnja v gradbeni operati-vi, tudi devizni priliv iz Al-žira in Iraka ni bil realiziran po načrtu, inflacija je naraščala hitreje kot smo pričakovali, ob tem pa se je socialni položaj gradbenega delavca še naprej slabšal. Rezultati gospodarjenja so se v nekaterih temeljnih organizacijah sicer izboljšali, vendar komulativno, na ravni delovne organizacije, še vedno ne dosegajo zastavljenih ciljev. Zaradi že večletnega upadanja proizvodne dinamike v Ingradu, so sedanja gospodarska gibanja v naši delovni organizaciji gotovo znak, da proizvodni programi niso soočeni le z neko začasno dekonjunkturo, ampak s trajnim zmanjšanjem absor-bicijske možnosti našega gradbenega tržišča. Te odvečne kapacitete bi morale biti kompenzirane na tujem trgu, kar pa v sedanijh pogojih ni lahko izvedljivo in zato tudi ni dosledno realizirano. Na skorajda nepremostljive probleme, s katerimi se sooča gradbeništvo, opozarja tudi »majska analiza«. Iz nje povzemamo: »Pogoji in rezultati gospodarjenja gradbeništva so se v preteklem letu nadalje poslabšali, izgube so se potrojile. Zmanjšan trend upadanja fizičnega obsega del in gibanja v prvem četrtletju letošnjega leta obetajo, da je konjunktura v panogi že dosegla svojo najnižjo točko, vendar pa skro- mne nadaljnje investicijske možnosti ne bodo mogle bistveno ublažiti nastalih nesoglasij in problemov panoge. Obseg gradbenih del po štiriletnem upadanju znaša le še 63 odstotkov obsega iz prelomnega leta 1980, medtem, ko se je število delavcev v enakem obdobju zmanjšalo le za slabih 12%. Nezadostna izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, vse ostrejša borba za pridobitev del ne glede na pogoje in odločne, često celo protipravne zahteve investitorjev so privedle rezultate gospodarjenja znatno pod poprečje gospodarstva. Poslabšan položaj delavcev in negotovost ob pomanjkanju del povzročajo nekontroliran osip predvsem strokovnih kadrov in zelo zmanjšan interes mladih za šolanje v gradbenih poklicih. Nadaljevanje takšnega strokovnega siromašenja panoge preti, da se gradbeništvo tudi dolgoročno ne bo sposobno usmeriti v kvalitativen razvoj...« FINANČNO POSLOVNA USPEŠNOST DO GIP »INGRAD« CELJE V OBDOBJU JANUAR—JUNIJ 1985 Na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v obračunskem obdobju januar— junij 1985 ugotavljamo, da so na gospodarska gibanja v Ingradu Izredno vplivali splošni gospodarski pogoji kot so: Inflacija. Značilnost obravnavanega obdobja je visoka stopnja rasti inflacije, ki nam je ustvarjeno materialno bazo sproti razvrednotila. Pri izkazanih stopnjah rasti v priloženih tabelah v TOZD, DSSS in na ravni delovne organizacije smo dosegli napredek samo tam, kjer je stopnja rasti enaka ali višja od inflacijske. Stopnja rasti inflacije pa se je gibala v tem obdobju tudi preko 80 %. V kategorijah, kjer nismo dosegli stopnje rasti inflacije, moramo iskati novo osnovo za akcije za dosego boljših poslovnih rezultatov. Na splošno pa zahteva inflacija pri količinsko enakem obsegu poslovanja vedno večjo količino denarja v obtoku. (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD Gradbena operatlva Ljubljana: V gradnji objekt za Ljubljanske mlekarne. Foto: Vlil Šuster BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA I. —VI. 1985 v 000 din Elementi I,- 1984 -VI. 1985 Ind. 85/84 Doseg, plana 85 CELOTNI PRIHODEK 4.049.913 6.445.623 159 44 PORABLJENA SREDSTVA 3.062.718 5.121.340 167 44 od tega: amortiz. po predp. stop. 99.424 169.530 171 50 obresti za obr. sredstva 806.761 — 68 materialni stroški DSSS 84.262 — 61 DOHODEK 987.195 1.324.283 134 46 Razporeditev dohodka za: skupno porabo 84.699 171.615 203 57 splošno porabo 9.506 13.554 143 obveznosti do DSSS 120.658 144.535 120 63 obresti za osnovna sred. druge obveznosti 183.338 78.338 532 107.138 137 43 Skupaj obvez, iz dohodka 476.539 437.374 92 56 CISTI DOHODEK 510.656 886.909 174 42 BRUTO OSEBNI DOHODKI 470.937 808.014 172 48 SSP — stanov, del 12.265 22.473 183 25 — spl. del 8.195 12.006 147 19 Poslovni sklad 7.733 28.241 365 23 Rezervni sklad 25.053 35.664 142 28 IZGUBA ■13.527 — 19.489 144 Pomemben vpliv na finančne rezultate poslovanja v tem obdobju so imele obrestne mere. Prilagajanje obrestnih mer stopnji porasta proizvodnih cen je bilo prisotno celo letošnje polletje. Zadnja veljavna splošna bančna obrestna mera (od 1. 7. dalje) znaša 74%. Od 1. julija letos bodo banke vsake tri mesece usklajevale o-brestne mere tako, da bodo upoštevale dejanske spremembe cen proizvajalcev v preteklih treh mesecih in planirane spremembe za naslednja dva meseca. Sicer pa lahko označimo minulo obdobje kot obdobje dražitve denarja, rastoče nelikvidnosti in še vrste ukrepov, ki terjajo od vseh zaposlenih delavcev, zlasti pa še od poslovodnih, maksimalno angažiranje pri iskanju najracionalnejših možnih rešitev. V Ingradu smo po sklepu DS s 1. 1. 1985 prešli na bančne obrestne mere za interno posojanje denarja med TOZD. S tem smo dosegli pravičnejšo obremenitev tistih TOZD, ki nimajo dovolj lastnih sredstev. Zasedenost zmogljivosti. Po podatkih komercialne službe je stopnja zasedenosti kapacitet 60 odstotna, kar je v primerjavi z enakim obdobjem v preteklih letih zelo neugodno. Po zadnjih ocenah službe so podatki za drugo polovico leta nekoliko bolj obetavni. V vsem obravnavanem obdobju je v DSSS potekalo veliko aktivnosti v zvezi s prodajo objektov, zgrajenih za neznane kupce v preteklih letih v Gradbeni operativi Ljubljana. V tem obdobju je bil v celoti prodan nastanitveni center šiška, v času Novo v banki Ljubljanska, banka, Splošna banka Celje, je poslala v objavo sklepe, ki jih je sprejelo Združenje bank Jugoslavije In se uporabljajon od 5. avgusta 1985 dalje: 1. Blago, storitve In druge obveznosti lahko Imetnik tekočega računa poravna s čekom do višine 12.000,00 din. 2. Imetnik tekočega računa pa lahko dvigne s čekom tudi gotovino, vendar le do višine 6.000,00 din, to je e- nako kot do sedaj, razen v enoti kjer ima odprt tekoči račun. 3. Višina čeka pri brezgotovinskem plačilu, kot tudi znesek dvignjene gotovine ne more biti nižji od 500,00 din. Prav tako Je od 5. avgusta 1985 dalje mogoče z vpogledne hranilne knjižice, ki se glasi na Ime In je od druge banke, brez predhodne primerjave stanja, dvigniti 20.000,00 din. pisanja tega poročila pa u-spešno poteka prodaja pretežnega dela poslovno trgovskega objekta Rakovnik in stanovanjsko-poslovnega bloka Domžale. Učinki od prodaje navedenih objektov se že odražajo v tem obračunu, še bolj pa bodo vidni v naslednjem obračunskem obdobju. Osebni dohodki. V preteklih letih povzročeno postopno zaostajanje osebnih dohodkov v gradbeništvu za poprečjem gospodarstva Slovenije, se je v letošnjem letu izkazalo kot eden izmed najbolj perečih problemov v naši delovni organizaciji. Kljub načrtovanemu 44 % letnemu povečanju osebnih dohodkov, smo morali zaradi hitre rasti življenjskih stroškov in zaradi izrazitega povečanja osebnih dohodkov v drugih dejavnostih dvakrat povečati osebne dohodke, in sicer s 1. 1. in s 1. 6. 1985, obakrat za 25%. Pri tem se zavedamo, da takšna rast o-sebnih dohodkov ne temelji na povečani proizvodnji, produktivnosti ter akumulaci- ji, ampak je prvenstveno namenjena varovanju življenjske ravni naših delavcev in preprečevanju odhajanja strokovnih kadrov. Zato v takih razmerah učinkovitost dela ni več osnovni kriterij za dvig osebnih dohodkov. Rezultati gospodarjenja v TOZD in DSSS v obravnavanem obdobju kažejo nato, da je bilo poslovanje glede na razmere, kakršne so ta čas v gradbeništvu, zadovoljivo. Seveda to pomeni, da je treba nadaljevati z delom na enak način kot doslej, saj vidimo izhod iz težav edinole v povečanju učinkovitosti gospodarjenja. V obdobju januar—junij 1985 so vse TOZD in DSSS dosegle pozitivne poslovne rezultate, razen TOZD GO Žalec, ki izkazuje izgubo v višini 19 milijonov in 489 tisoč din. Ugotovljena izguba bo sanirana skladno z veljavno zakonodajo in splošnimi akti GIP Ingrad. Po zakonu o sanaciji temeljna organizacija, ki izkazuje izgubo, ne podleže posledicam znižanja osebnih dohodkov, če je izguba sanirana s sredstvi rezerv, oziroma z delom čistega dohodka ostalih TOZD, ki poslujejo uspešno. Ugotavljamo, da so v naši delovni organizaciji ti viri večji od izkazane izgube. V tem obračunskem obdobju smo dosegli tudi predčasne umike sredstev rezerv z vnovčenjem certifikatov, poleg tega pa še predčasno vračilo sanacijskega kredita od interne banke Hmezad Žalec. V obravnavanem obdobju je bil čisti dohodek TOZD in DSSS po pokritju bruto osebnih dohodkov minimalen. Zaradi tega niso bili formirani skladi v predpisani višini (sklad skupne porabe, stanovanjski in splošni del ter rezervni sklad), razen pri TOZD GO Celje, TOZD GO Slovenske Konjice in Mobilia. Navedene temeljne organizacije so poleg BOD in začasno oblikovanih skladov namenile še del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela. V tej obrazložitvi problematike poslovanja posebej ne omenjamo gibanja celotnega prihodka, stroškov, dohodka in ostalih oblik porabe, ki so bistveno spremenjene in neprimerljive glede na uveljavljene spremembe obračunskega sistema po 1. 1. 1985. Sestavni del informacije je pregled doseženega celotnega prihodka in njegove delitve v TOZD in DSSS ter zbir na ravni delovne organizacije. Navedeni podatki so primerljivi s korigiranim planom za leto 1985 in s podatki, doseženimi v enakem obdobju preteklega leta. Nekateri izmed podatkov so neprimerljivi kot smo že navedli. K Informaciji so priloženi tudi obvezni kazalci, ki kažejo na u-spešnost poslovanja. Flnančno-ekonomskl sektor GO Ljubljana: Objekt cvetličarne na Žalah ---------- mm Poslovno stanovanjski blok v Domžalah — v gradnji II. faza. Foto Vlil Šuster Vendar nekaj optimizma Kje je izhod za gradbeništvo? Zadnji trije meseci so prinesli malo več optimizma v pogledu prevzemanja novih del. Kaže, da se finančni položaj posameznih investitorjev izboljšuje, ker se nekateri le odločajo za nove investicije, adaptacije ali rekonstrukcije svojih dejavnosti. Padec investicij v zadnjih letih je bil namreč tolikšen, da je bil že skrajni čas, da se to stanje vsaj malo popravi. Kritični položaj glede prevzemanja novih del se je odrazil tudi na obseg del v posameznih gradbenih delovnih kolektivih. Veliko število gradbenih podjetij v Sloveniji le počasi zmanjšuje svoje zmogljivosti in je še vedno veliko število licitantov za posamezne objekte. To pa vedno prinese slabe pogoje za pridobitev dela. Naša delovna organizacija je v zadnjih treh mesecih dokaj uspešno pridobivala delo, vendar še vedno pod neugodnimi pogoji. Če navedemo objekte, ki smo jih pridobili v zadnjem trimesečju po naših temeljnih organizacijah gradbene operative, bi bili naslednji: TOZD GO Celje: silosi za Pohištvo Celje, skladišče lesnih odpadkov Savinja Celje, sanacija strehe na ginekologiji Bolnice Celje, travnata igrišča ob hali Golovec, vratarnica in zaklonišče Aero Celje, Muzej revolucije Celje, sanacija splavarskega mostu čez Savinjo, stanovanjski blok Muzejski trg, sanacijska dela na regeneraciji Zabok, adaptacijska dela na Bolnici Vojnik, sejemska dvorana Golovec in še več manjših del. TOZD GO Laško: dokončanje del na objektu SLO Laško, žaga GG Sevnica, adaptacija Osnovne šoleJur-klošter, večja adaptacija v Papirnici Radeče, dodatna dela na telovadnici Radeče, dodatna dela na objektu Muflon Radeče, Komunalni center Radeče in vzdrževalna dela za Samoupravno stanovanjsko skupnost Laško. TOZD GO Šentjur: delavnica in skladišče za TOZD Prevozi Ljubljana, hala za »Vihar« Šentjur, dokončanje stanovanjskega bloka v Peš-nici, bencinski servis Velenje, avtomatska linija Železarne štore, montažna hala Blanca, telovadnica Titov Vrbas, mehanična delavnica Okučani in stalna vzdrževalna dela v Železarni štore. TOZD GO Slovenske Konjice: proizvodna hala IMP Slovenske Konjice, zunanja ureditev pri blokih v Zrečah, obdelovalnica ročnega orodja Unior Zreče, nadomestna gradnja in laboratorij Konus Slovenske Konjice, mizarska delavnica Konus Slovenske Konjice, nadstrešnica Loče za Comet Zreče, sanacija strehe Unior Zreče, stanovanjski blok Prevrat, avtobusna postaja Zreče, osnovna šola Edvard Kardelj Slovenske Konjice. TOZD GO Žalec: vzdrževalna dela za TOZD Kemija Mozirje, proizvodna hala za IGM Laikova vas, medfazno skladišče Prebold, dvona-mensko zaklonišče Levec. TOZD GO Ljubljana: dodatna dela na Ljubljanskih mlekarnah, dokončanje del na glasbeni šoli Vič, dodatna dela za Galvaniko Ljubljana, adaptacija osnovne šole M. Novaka Ljubljana, blagovnica Titov Drvar, proizvodna hala Elma Črnuče, nadzidava IBT. TOZD Gradb. Rogaška Slatina: obnova mostov v občini Šmarje, hala z aneksom Gorenje Bistrica ob Sotli, zdravstvena postaja Bistrica ob Sotli, dom upokojencev Šmarje, skladiščni plato Straža, medetaža Straža, vzdrževalna dela TAM Maribor, proizvodna hala Pregrada, stanovanjski blok Rogatec, stanovanjski blok Kozje in kompresorska postaja Store. Kljub temu, da smo prevzeli v gradnjo v zadnjem času večje število objektov, je še vedno pomanjkanje dela, predvsem v TOZD GO Žalec, Laško in Šentjur. Kot je iz pogodb razvidno, naj bi večino objektov končali v pozni jeseni. To nam povzroča dodatne težave pri planiranju prostih zmogljivosti, ki so trenutno močno zasedene, za poznejše mesece pa ni predvidenih potrebnih del. Predvsem je kritično pridobivanje del za prve tri mesece prihodnjega leta. Kakšne so perspektive glede tega, bomo lahko več povedali v eni prihodnjih številk. K. Vldali Slovenski gradbeni delavci so svoj dan letos proslavili delovno. Osrednji dogodek letošnjega Dneva gradbincev je bila skupna seja plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva in izvršnega odbora Splošnega združenja gradbeništva pri IGM Slovenije, na kateri so govorili predvsem o družbenoekonomskem položaju delavcev v tej panogi in o aktualnih vprašanjih njihove socialne varnosti. Slavnostni govornik je bil Ivan Kramar, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, uvodničar na plenumu pa Stefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Gradbeništvo ima že nekaj let precejšnje težave, predvsem zaradi pomanjkanja investicijskega vlaganja. Delež družbenega proizvoda za naložbe se je zmanjšal od 35 odstotkov na manj kot 20 odstotkov v zadnjem letu. Zato je delež družbenega proizvoda gradbeništvo skoraj prepolovljen, od več kot 11 odstotkov na okoli 6,1 odstotka. Zmogljivosti se bistveno niso zmanjšale, ampak so se poslabšale, vse slabša je tudi opremljenost slovenskega gradbeništva, delavcev pa jr še vedno okoli 80 tisoč. Ter osnovnim težavam slovenskega gradbeništva se priključujejo tudi druge, kar vse bolj otežuje položaj gradbenega delavca. KADROVSKE SPREMEMBE Ervin Drgajner, v. d. direktorja TOZD Mehanizacija Po opravljenem razpisnem postopku je delavski svet TOZD Mehanizacija na seji 20. maja letos sprejel sklep o Imenovanju Ervina Drgaj-nerja, Inž. organinzaclje dela, za vršilca dolžnosti Individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Mehanizacije Celje. Na Isti seji ja zaradi poteka mandata razrešil dosedanjega vršilca dolžnosti In prej direktorja, Milana Colariča, Inž. organizacije dela. Delavski svet TOZD Je u-gotovll, da razpis za prosta dela In naloge Individualnega poslovodnega organa ni bil uspešen in sklenil, da se razpis ponovi. Izhod iz krize gradbeništva vsekakor je, vendar poudarjajo, da vseh vprašanj ne bodo mogli rešiti sami, ampak bodo morali dobiti pomoč drugih delov gospodarstva. Ne le zato, da bi tako premagali trenutne težave, ampak, da bi tako ohranili sposobnost gradbeništva, da bo v prihodnosti prevzemalo Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana je za lansko leto analiziral uspešnost opravljanja strokovnih izpitov za gradbeno stroko in podatke poslal v objavo delovnim organizacijam. Lani je opravljalo strokovni izpit: 70 diplomiranih inženirjev, 27 inženirjev in 217 tehnikov. Izpita prvič ni o-pravilo 153 kandidatov (11 dipl. inž., 4 inženirji in 138 tehnikov). Največ negativnih ocen je bilo pri predmetu tehnični predpisi. Nasploh je uspeh kandidatov pri strokovnih izpitih slab, saj polovica kandidatov prvič ni o-pravila izpita, tako da so morali ponavljati posamezne redmete, pismeni del ali ce-io ves izpit. Pri tem ni opaziti večje razlike med kandidati iz večjih delovnih organizacij in ostalimi. Ugotavlja se, da je razlog za slabe uspehe predvsem nezadostna priprava kandidatov, pa tudi šibko strokovno znanje, kar prihaja do izraza pri ne- odgovorne naloge in gradilo za jutrišnji dan. Na zaključku seje, ki je bila 8. junija v Celju, v sindikalni dvorani Ingrada, so slavnostno podelili letošnje Kavčičeve nagrade. Nato pa so si udeleženci skupne seje ogledali še zaključna tekmovanja letošnjih 34. športnih iger gradbincev Slovenije. Vili Šuster katerih strokovnih predmetih. Iz razgovorov s kandidati pa so omenjeni za neuspeh tudi drugi razlogi: premajhna pomoč delovnih organizacij, kjer delajo, pomanjkanje strokovne literature, pomanjkanje časa, prezaposlenost, ob-širnost izpitnega programa itd. Le udeležba na pripravljalnih seminarjih tudi ne zadošča za uspeh na izpitu, kar mnogi mislijo. Na seminarju dobijo kandidati pregled vse snovi in tako za študij porabijo mnogo manj časa, vendar se je treba pripraviti za šest predmetov. Kriteriji pri ocenjevanju kandidatov so vsa leta nazaj enaki, ker komisija želi obdržati določen nivo znanja. Izpitni program se ni spremenil od sprejetja zakona o graditvi objektov in bi ga le bilo potrebno pregledati in dopolniti skladno z novim zakonom o graditvi o-bjektov, ugotavljajo v analizi. —mj 300 NAJVEČJIH V SR SLOVENIJI INGRAD NA 98. MESTU Gospodarski vestnik je v letošnji 25. številki objavil tristo največjih delovnih organizacij v SR Sloveniji, po podatkih, ki jih je zbrala in obdelala SDK — centrala za Slovenijo. Naša delovna organizacija se je v tem seznamu znašla na 98. mestu, še leto poprej je bila pri enaki razvrstitvi na 69. mestu. V tem seznamu največjih gre za uvrstitev po dohodku v letu 1934 in ne za uvrstitev po celotnem prihodku. Če primerjamo še druge podatke iz analize, ugotovimo, da smo po poprečnem številu zaposlenih na 30. mestu (leta 1983 na 28.), poprečno uporabljenih poslovnih sredstvih na 120. (98), po celotnem prihodku pa na 85. (leta 1983 na 86.) mestu. Med drugimi slovenskimi gradbenimi delovnimi organizacijami je SCT Ljubljana zdrknil s 3. na 8. mesto, Gradis s 15. na 17., novomeški Pionir z 49. na 59., Konstruktor Maribor s 56. na 81. in Stavbar Maribor z 217. na 232. mesto. Na prvem mestu tristo največjih je TAM Maribor, ki je prvi po dohodku in številu zaposlenih, po uporabljenih poslovnih sredstvih je na 15. mestu, po celotnem prihodku pa na 5. mestu. —mj TOZD GO Šentjur: v gradnji novi proizvodni prostori za TOZD Prevozi v Ljubljani STROKOVNI IZPITI V ŠTEVILKAH 13. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE 34. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE Odločata natančnost in hitrost Ingrad zmagovalec 2e enajstič so se delavci tesarja, železokrivca, odrar-slovenskih gradbenih delov- ja in žerjavovodje. Letos nih organizacij preizkusili v je bilo tekmovanje v Ljub- proizvodnih poklicih zidarja, Ijani 22. junija, organizator Odrarji Teodor Miklavčič, Janko Sumiga In Branko Ožbalt iz temeljne organizacije GO Celje Zelezokrlvcl Kajta Sabljakovlč, Živko Kovačevič in Ismet Mustaflč iz temeljne organizacije GO Ljubljana P!M W V ■jlfer * mam » Žerjavlsta Uroš Košir In Anton Šplljak iz TOZD Mehanizacija Zidarja Ludvig Haložan In Julljus Stančič, v sredi pa Je Albin Sprajc, vodja operatlve TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina pa Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane. Okoli dvesto najboljših delavcev iz dvanajstih gradbenih organizacij je tudi na letošnjem srečanju pokazalo visoko kakovost znanja. »To pa tudi potrjuje našo akcijsko pripravljenost in usposobljenost za jutrišnji dan, ko bomo imeli gradbeniki dovolj in več dela«, je ob letošnjem proizvodnem tekmovanju dejal Stefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Po dveurnem tekmovalnem delu, ko so odločale sekunde in centimetri, natančnost, ki se je gradbeniki zavedajo tudi pri svojem vsakodnevnem delu, so bili znani najspretnejši med gradbeniki v Sloveniji. Priznanja in medalje so tako postale sestavni del napornega gradbenega dela, prvouvrščeni pa bodo zastopali slovenske gradbenike na zveznem proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Jugoslavije, ki bo jeseni v Kragujevcu. Kako so se uvrstili naši? Zidarja sta bila peta, prav tako žerjavista, tesar in od-rarja so bili šesti, železokrivca pa deseta. V skupni uvrstitvi pa je Ingrad na nekoliko skromnem sedmem mestu. Z nekoliko pripravami in boljšem organizacijskem pristopu bi morali drugo leto stremeti k vidnejšim uvrstitvam. Vili Šuster »Konec dober, vse dobro« tos veljal tako za športnike je star pregovor in ta je le- in za organizatorje Ingrada ... veš, če bi v Ingradu vsi dosegali takšne rezultate, potem ... Tesarji Frido Artič, Branko Stiplovšek In Ivan Črnigoj Iz temeljne organizacije Gradbeništvo Rogaška Slatina Na proizvodnem tekmovanju Je bil med organizatorji tudi Albert Kerkoš, naš upokojenec, tekmovanje Je med drugimi spremljal Anton Aškerc, pomočnik glavnega direktorja, organizacijski vodja naših ekip pa je bil Bogomir Maček Športniki so zmagali in tako povrnili lani zgubljen kristalni pokal, organizatorji pa so uspešno speljali zaključna tekmovanja na zadovoljstvo vseh udeležencev. Seveda pa so za uspeh bili potrebni veliki napori, mnoga odrekanja, predvsem pa dobra volja. Te pa pri večini Ingradovih športnikih in športnih delavcih še ni zmanjkalo. še na kratko o rezultatih. Prva mesta v posameznih panogah so osvojili nogometaši in šahisti, kegljavke in igralke namiznega tenisa, druge so bile odbojkašice, tretji igralci namiznega tenisa, sedmi kegljači in strelci, osmi odbojkarji in strelke ter šestnajsti balinarji. Skupna uvrstitev: 1. Ingrad, 2. Pionir, 3. Gradis... In še ena ugotovitev. Letos smo bili priča ne samo veliki množičnosti, ampak da gradbinci vse več pozornosti namenjajo tudi kakovosti. Fotoreportažo sta pripravila Edo Masnec In Vlil Šuster p. s. Ingradovi športniki so se marca udeležili 23. zimskih šlG. V veleslalomu so naši smučarji zasedli 5. mesto, v tekih so bili enajsti, v skupni uvrstitvi pa so osvojili peto mesto. Med posamezniki so se izkazali Vlasta šupek s 3. mestom, Pavla Jagačič in Dušan Čater sta bila četrta v svojih kategorijah, v tekih pa je bil Viki Uranker odličen drugi. NISMO JIH POZABILI Posebna priznanja so organizatorji šlG '85 namenili Venceslavu Jerasu (na sliki sprejema betonski stebriček) In Francu Vltancu, ki sta bila pobudnika Iger gradbincev §§ pravna posvetovalnica V PRIPRAVI JE NOVI SPORAZUM O DELITVI SREDSTEV ZA OD Strokovna služba je na podlagi sklepa Koordinacije II pristopila k pripravi tez novega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pri izdelavi tez zelo aktivno sodeluje tudi posebna komisija pri Akcijski konferenci ZK. Priprava novega sporazuma narekuje predvsem u-skladitev naših aktov s tega področja z branžnim sporazumom. Ta sporazum namreč zavezuje vse udeleženke, da uskladijo svoje akte do 31. decembra 1985. Z o-zlrom na to, ker je naveden samoupravni sporazum eden od najpomembnejših, pa tudi eden od najbolj občutljivih aktov, se je k njegovi pripravi pristopilo s precejšnjo mero resnega in zahtevnega dela. Z novim sporazumom se želi na tem področju uvesti čimveč samoupravno-pravne-ga reda, vse to pa s ciljem, da bi naj bili osebni dohodki predvsem odraz vloženega dela posameznika in posledica rezultatov gospodarjenja TOZD. Osnovno načelo sporazuma je predvsem načelo solidarnosti med TOZD, kar pomeni, da delavci vseh TOZD v sestavi delovne organizacije s sredstvi pomagajo tisti TOZD, ki je v danem trenutku zašla v gospodarske težave, vendar sporazum v tem primeru poudarja odgovornost za ekonomske težave tiste TOZD, ki ima motnje v poslovanju. Kar se tiče vsebine samega sporazuma lahko povemo, da še naprej u-veljavljamo sedanje načine nagrajevanja, z večjim pou- V mesecu maju in juniju 1985 je skupna disciplinska komisija na svojih sejah obravnavala 41 kršiteljev delovne obveznosti. V 6 primerih zaradi manjših kršitev ni izrekla ukrepa, izrekla je 9 o-pominov, ostali ukrepi pa so naslednji: Javni opomin Verdnik Stanko, vinjenost na delu (posledica odvzem vozniškega dovoljenja), TOZD Mehanizacija; Klarič Ivo in Jurišič Ante, oba neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Laško; Lavrenovič Nikola, vinjenost na delu in neprimerno obnašajo, TOZD GO Laško; Begič Mehmed, poskus odtujitve družbene lastnine, TOZD GO Laško; Plavčak Miha, brez odobritve in potnega naloga vozil službeno vozilo, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; Kamenšek I-van, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. denarna kazen Turnšek Zmago, neupoštevanje predpisov iz varstva pri darkom nagrajevanje po delu. Pri delitvi sredstev za OD na podlagi minulega dela gre za uskladitev z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Sprememba je v tem, da se pri tem načinu nagrajevanja poleg delovne dobe upošteva tudi t. im. a-kumulativnost, ki predstavlja razmerje med akumulacijo in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v določenem obdobju. Nadalje se s sporazumom urejajo tudi nekateri novi načini nagrajevanja kot so: nagrajevanje po uvajalni dobi, oogoji, nagrajevanje projektnega dela, nagrajevanje mentorjev pripravnikov, nagrajevanje za nadomeščanje dalj časa odsotnega delavca itd. Prav tako se v sporazumu pripravljajo pogoji za napredovanje delavca za razporejanje iz razreda v razred. Dodatki in nadomestila so usklajeni z branžnim sporazumom, enako pa velja tudi za vsa nadomestila za čas odsotnosti z dela, kakor tudi za sredstva iz sklada skupne porabe. Omeniti velja še to, da v sporazumu ni več določil o materialnih stroških, ker jih tudi ne vsebuje branži sporazum. Področje materialnih stroškov bo predmet posebnega pravilnika, ki ga sprejemajo delavski sveti. Zavedamo se, da smo s tem člankom podali samo informacijo o pripravi akta. Vsebino sporazuma bomo podali v eni od prihodnjih glasil, ko bodo na njegovo vsebino dale predloge družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikat kot osnovni nosilec razprav. Zavedamo se namreč, da bo ob sprejemu tega akta potrebno organizirati široko javno razpravo, vse to pa z namenom, da bo sporazum takšen kot si ga želimo, to je predvsem tak, da bo nagrajeval delo in sankcioniral nedelo. Stefan Gruškovnjak delu zaradi česa je nastala materialna škoda (10 % OD); Pobrič Dursum, povzročenje pretepa na gradbišču (5 % OD), oba TOZD GO Celje; Jutriša Mijo, zapuščanje dela in slabo, malomarno o-pravljanje del in nalog (10% OD), TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatinan; Podhraški Vinko, vinjenost na delovnem mestu — večkratno (10 °/o OD) TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; Frešar Ivan, površno in nedisciplinirano o-pravljanje del (kurjenje, čiščenje) — (10 »/o OD), TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. prenehanje delovnega razmerja — pogojno Pilih Božidar, večkratna vinjenost na delu in grob, neprimeren odnos do nadrejenih (pogojno na 1 leto), TOZD GO Laško; Ivič Mirko, večkratna vinjenost na delu (pogojno na 6 mesecev), TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; Turecki Branislav, prisvojitev družbene lastnine (pogojno do 31. 12. 1985) in CVETKA ANDOLJSEK Boleča je bila novica, ko smo dne 27. Julija 1985 izvedeli, da Cvetke ne bo več med nami. Čeprav Je zadnje čase zelo trpela zaradi svoje bolezni, Je njena volja do življenja bila vseskozi zelo velika. Cvetka ni klonila pod težo bolečin, odnosno krute resnice, saj je vedela od prvega dne svoje diagnoze, da mora biti pripravljena na vse. Njeno življenje bi lahko primerjali s stihi Simona Gregorčiča, ki pravi: Zato sem živel, se boril, večkrat zato sem kri prelil, trpljenja ran se nisem bal, da le prostost bi domu dal. Vsi, ki smo bili v njeni sredini, smo smisel teh besed še bolj spoznali, saj je bila ona del nas in del svoje družine. V službi je bila z vsem srcem. Dobro vemo, kako rada je opravljala svoja službena opravila. Vedno nas je znala bodriti s takšnimi besedami, ki bi jih ona bolj potrebovala. NI hotela sočustvovanja, ker je vedno upala, da bo njena močna volja do življenja premagala najhujše. Kaj naj še povemo v njen spomin? Radi bi, da bi se vrnila, nam vlila tiste življenjske moči, ki je Izžarevala iz Albijani Franc, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 1 leto), oba TOZD GO Žalec. prenehanje delovnega razmerja — dokončno Tadič Zvonko, neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati; Tojič Milivoj, neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni; Lamut Anton, neopravičen izostanek z dela 17 delovnih dni; Keserovič Sidik, neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, vsi TOZD IGM Medlog; Bukov-ski Zdravko, neopravičen i-zostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Celje; Rebič Milan, stalna vinjenost na delu in nesposobnost opravljanja del in nalog, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; Leskovar Maksimiljan, pogosta vinjenost na delu in zapuščanje dela, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; Gogič Radomir, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni; Gogič Momir, neopravičen izostanek z dela 23 delovnih dni; Novak Vladimir, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni; vsi TOZD GO Slovenske Konjice. KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI njenih oči. Premalo bi bilo besed, da bi opisovali vso njeno življenje in mislimo, da bi bilo to odveč, saj smo jo vsi prav dobro poznali in cenili. Vsem, ki je niste poznali pa bi radi povedali, da smo Izgubili takšno moč, takšno življenjsko tovarišico, ki jo bomo poleg njenih domačih, tu v TOZD najbolj pogrešali. Radi bi tudi vsem povedali, kako velika je rana bolečine v nas vseh. Če bi se lahko vsi v TOZD vsaj delno oddolžili za tisto, za kar se je ona svoj čas razdajala za nas, smo prepričani, da bi jo občudovali tudi tisti, ki je niste poznali. Cvetka Andoljšek Je bila rojena 7. Januarja 1953 In je bila član našega kolektiva, tajnica TOZD, od Januarja 1974, se pravi polnih enajst let svojega kratkega življenja. Kolektiv TOZD Lesni obrati Gomllsko ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža In očeta ter brata DRAGA BRIŠNIKA se Iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji TOZD Mehanizacija za izkazano pomoč In darovano cvetje. Prav tako se zahvaljujemo njegovim sodelavcem za Izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Rozalija s hčerko Simono in brat Viki. DRAGO BRIŠNIK Z združitvijo Montane k GIP Ingradu Je leta 1977 v našo sredino prišel Drago Brišnik. Tu je vse do maja letos vestno In za zgled mnogim opravljal delo voznika v TOZD Mehanizacija, delovna enota Avtopark. V tem času Je zbolel za kratko In zahrbtno boleznijo, ki nam ga je v 51. letu starosti dne 11. julija 1985 za vedno iztrgala Iz naše sredine. Svoje delo Je Drago ne samo doma, ampak tudi v tujini skrbno opravljal. V Iraku, kjer Je delal, je bil med svojimi tovariši duhovni vodja, pa naj je šlo za delo ali šport. Sicer pa je od samega prihoda v našo delovno organizacijo, sodeloval v vseh športnih In drugih prireditvah. Takšnega sodelavca in tovariša, je težko nadomestiti, zato nam bo ostal v nepozabnem spominu. Kolektiv TOZD Mehanizacija kadrovske vesti V mesecu maju in juniju smo na novo kadrovali 78 delavcev, od tega 25 povratnikov iz JLA. V istem razdobju je odšlo 110 delavcev, od tega 12 v JLA. Invalidsko upokojeni so bili: KNEZ Franc, šofer iz Mehanizacije, roj. 18. 12. 1949, delo ie združeval od 19. 3. 1965 do 27. 5. 1985, stalno bivališče ima v Celju, ul. Dušana Kvedra 38. URANIČ Ivan, delavec iz Celja, roj. 30. 5. 1930, delo je združeval od 8. 3. 1957 do 25. 6. 1985, stalno bivališče ima v Cestici, Veliki Lo-vrečan 64. OMERZU Ladislav, skladiščnik iz Šentjurja, roj. 5. 5. 1929, delo je združeval od 1. 10. 1952 do 14. 6. 1985, stalno bivališče ima v Šentjurju, Kameno 26. SIPOš Ivan, strojnik iz Prevozov, delo je združeval do 30. 5. 1985. KURTOVIČ Fehim, tesar iz Ljubljane, delo je združeval do 29. 5. 1985. Predčasno upokojen je bil: JANUŠIČ Štefan, delovodja iz Ljubljane, delo je združeval do 30. 4. 1985. Starostno upokojeni so bili: KRAMŽAR Vinko, avtodvi-galist iz Mehanizacije, roj. 14. 11. 1926, delo je združeval od 2. 8. 1961 do 15. 5. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Trubarjeva 4. GORIŠEK Leopold, delavec iz Ljubljane, delo je združeval do 5. 5. 1985. MITIČ Svetislav, zidar iz Ljubljane, delo je združeval do 14. 5. 1985. SKOK Jožefa, servirka malic iz Mobilie, delo je združevala do 13. 5. 1985. GAJŠEK Maks, mojster ključavničarske delavnice iz Proizvodnih obratov, roj. 5. 10. 1927, delo je združeval od 9. 2. 1953 do 25. 6. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Cesta na Dobrovo 39/b. GRABNER Rafael, vodja splošne službe na DSSS, roj. 14. 10. 1923, delo je združeval od 12. 4. 1955 do 25. 6. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Malgajeva 14. RIŽMARIČ Franc, šofer v menzi, roj. 11. 5. 1923, delo je združeval od 24. 1. 1949 do 24. 6. 1985, stalno bivališče ima v Cestici, Bali-nec 47. VEHABOVIČ Mujo, kurjač v naselju, roj. 4. 7. 1926, delo je združeval od 25. 2. 1970 do 11. 6. 1985, stalno bivališče ima v Tesliču, ul. Nu-rija Pozderca 48. Umrl Je: OVIJAČ Franc, ref. za kooperacijo iz Mobilije, delo je združeval do 24. 6. 1985. Konec junija je bilo na delu v Alžiriji 46 delavcev. Marija Ugovšek ZAHVALA Ob boleči In prerani Izgubi drage mame VERE PETAN se Iskreno zahvaljujeva sodelavcem za podarjeno cvetje, Izrečena sožalja In spremstvo na njeni zadnji poti. Boris in Dušan Petan Se enkrat so se zaprla šolska vrata Ne glede na to, da življenje teče nemoteno dalje, so se za nekatere mlade ljudi — do včeraj učence — zaprla šolska vrata. Zopet smo dobili mlade delavce, ki so z dobo pripravništva stopili na novo življenjsko pot in sicer 28 gradbincev, 4 stavbne kleparje, avtomehanika, 4 strojne ključavničarje, monterja vodovodnih naprav, 3 monterje ventilacijskih naprav, 4 monterje ogrevalnih naprav, strojnika gradbene mehanizacije, kovača, 2 mizarja ter po enega strugarja in stavbnega ključavničarja. Pripravniška doba bo trajala 6 mesecev, nakar bodo o-pravljali teoretični in praktični izpit. S področja izobraževanja še nekaj besed o proizvodnem delu učencev. V preteklem šolskem letu je proizvodno delo v naših TOZD o-pravljalo 179 učencev in u-čenk usmerjenega izobraževanja in sicer v naslednjih usmeritvah: gradbeni, kovinarski, strojni, elektro, cestni, lesni in ekonomski. Od vseh jih je bilo 132 naših štipendistov in 47 takih, ki nimajo štipendije. Uspeh, ki so ga dosegli naši štipendisti je v primerjavi z lanskim šolskim letom boljši in opaziti je, da se leta iz leta v leto izboljšuje. Kako pa jutri? Glede na široko zastavljeno akcijo pridobivanja novih učencev, lahko po prvih podatkih ocenimo, da se je za naslednje šolsko leto odločilo nekoliko več mladih kot je bilo v zadnjih letih. Opažamo, da za določene poklice sploh ni interes (sliko-pleskar, stavbni ključavničar, monter ventil, naprav, monter ogrev. naprav, klepar In delno tudi gradbinec). Pri odločanju mladih za bodoči poklic se čuti, da gradbeništvo ni v rožnatem položaju, veliko prispevajo tudi kritike v javnih občilih. Blaž Lilija Igre mladosti Letošnje tekmovanje, ki je bilo 25. maja na Gomilskem, so organizirali mladinci Ingrada in TOZD GO Celje. Rezultati: Kegljanje: 1. Skupne službe, 2. Gradbeništvo Rog. Slatina, 3. Prevozi Mali nogomet: 1. IGM Medlog, 2. Skupne službe, 3. Proizvodni obrati Namizni tenis: 1. Skupne službe, 2. Projektivni biro, 3. GO Šentjur Odbojka: 1. Lesni obrati, 2. GO Celje, 3. Skupne službe Streljanje: 1. Skupne službe, 2. Proizvodni obrati, 3. GO Celje Šah: 1. GO Celje, 2. Skupne službe, 3. GO Ljubljana Vleka vrvi: 1. GO Slov. Konjice, 2. Prevozi, 3. IGM Medlog Skupna uvrstitev: 1. Skupne službe, 2. GO Celje, 3. IGM Medlog, 4. Proizvodni obrati itd. V. š. Čas dopustov je tudi čas, ko marsikatero delo začasno preneha, oziroma se aktivnost zmanjša, saj zaradi odsotnosti članov delo ni popolno. Pa vendar naše delo ni povsem zamrlo, saj so aktivnosti, ki jih ni moč prestaviti. Tako smo v teh poletnih mesecih aktivno udeleženi na Mladinskih delovnih akcijah širom po naši domovini — ožji In širši. Pripravljamo tudi podroben plan dela Mladinske organizacije GIP Ingrada, ki bo razčlenil naše delo v podrobnosti in s čimer smo prepričani, da bomo aktivirali naše delo, ki je v zadnjih mesecih neaktivno. Ko bo program narejen, ga bodo posamezne O-snovne organizacije ZSMS dobile v obravnavo ter ga bomo nato na enem izmed naslednjih sestankov KS ZSMS tudi obravnavali. Predsedniki OO ZSMS ste aktivno sodelovali tudr pri e-videntiranju novih kandidatov za opravljanje raznih samoupravnih in delegatskih funkcij v svojem TOZD in seveda na nivoju DO. Upam, da je evidentiranih tudi precej mladih in da bomo lah- ko v bodoče zapisali, da smo aktivni tudi v samoupravnih organih in delegacijah. Bliža pa se tudi jesen, ko nas čaka precej nalog — politične šole, kviz, redni sestanki, ostale tekoče aktivnosti. No, pa lep mladinski pozdrav, čeprav trenutno zunaj dežuje! Blaž Lilija MODRA KRONIKA Vsa vesela je hotela O. P. obesiti pravkar kupljeno sliko na steno. Njena veselost pa se je hitro prelevila v žalost, ko se je že po prvem udarcu s kladivom, po polovici žeblja in polovici prsta, zrušila stena. Inšpektorji raziskujejo, čigava je krivda, ali preslabo grajene stene ali premočne koncentracije jekla v žeblju. Preiskava je v teku. Med malico je N. N. stopil na kavo v naš bife. S hudimi opeklinami na podplatih so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Dežurni kronist Poletno mrtvilo. Foto Vlil Šuster Evidentiranje ZA ORGANE OK ZSMS CELJE Zaključil se je postopek evidentiranja v organe in komisije OK ZSMS Celje. Ugotovljeno je, da so rezultati evidentiranja zadovoljivi. Naše OO ZSMS na področju OK Celje so evidentirale delegate predvsem v komisije, svete in centre pri OK ZSMS, nismo pa imeli kandidata za predsednika, podpredsednika in člane predsedstva OK ZSMS. Imeli smo več razgovorov za te funkcije, vendar naši kandidati pravijo, da je potrebno najprej veliko delati doma v svoji organizaciji, šele nato bi lahko kandidirali tudi za te najodgovornejše funkcije v občini Celje. Evidentirani kandidati iz naše DO za komisije so ime- li razgovore tudi na OK ZSMS, kjer so se dogovorili o delu in samem pristopu ter načinu dela. Tako so za naslednji mandat za o-pravljanje profesionalne funkcije predsednika OK ZSMS Celje evidentirali Zdenko Podlesnik iz Aera, Nevenko Mulej iz Železarne štore ter Duško Kos iz Marksističnega centra Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana. Tudi za podpredsednika je več kandidatov. O teh kandidatih bo razpravljal tudi naš Koordinacijski svet ZSMS, in sicer v ožjem sestavu — predsedniki OO ZSMS celjskih TOZD. Naša mnenja bomo posredovali OK ZSMS Celje. Blaž Lilija Daleč pod soncem in luno (Iz potepuškega dnevnika) Molče sedimo na tleh. V poltemi žarijo konci prižganih cigaret. Vlečemo strupeni dim in prežvekujemo vsak svoje misli. Pred nami leže razmetane karte, steklenice piva in prazni kozarčki, ki se svetlikajo ob zadnjih vzdihljajih dneva. Iz kasetofona se skozi zakajeno sobo vije mehak Neilov glas: »Soldier you are ...« Postava pri oknu se premakne. Majavo vstane in negotovo odtava skozi vrata. Vse je zopet kot prej. Nihče niti s kretnjo ne pokaže, da je še živ. Nekaj se bo zgodilo. Nekaj se mora zgoditi! Sicer me bo konec od te zasanjanosti. Kaj naj počnem? Vsega sem naveličana. Pod milim nebom ni stvari, ki bi jo lahko z u-žitkom storila. Prav utrujena sem, ker ničesar ne delam. Naj vstanem in zavpijem? Brez zveze. Pa saj se mi niti vstati ne ljubi. Ozrem se za človekom poleg sebe. Ves je zatopljen v svoje misli in v kozarček, ki ga drži v roki. Previdno ga dregnem: »Hey, boy! What’s your name?« »Name? I'm man. Human being, you knovvl May name!? Ha! What difference does it make?« In znova se potopi globoko v svet, ki ga pozna le on. Tudi jaz imam svoj svet, vendar ga ne maram. Preveč romantičen je in preveč lepih stvari je v njem, preveč, da bi lahko bil resničen. Raje vdiram in razdiram svetove drugih. Dolgolaso bitje na moji levi si prižge novo cigareto. Je fant ali dekle? Opazujem ga. Žival ni, torej je človek »Tell me, are you fema-le?« ga šepetaje zaprosim. Ženska radovednost pač. »Female? Oh ye, babe! You must be blind or com-pletely crazy! Come with me anTIl give you real proof to avoid doubtin' about my perfect male's behavior!« me pograbi za roko. Prestrašeno pogledam. »Well, didn’t you want that?« me še ošine in se posveti zavijanju, najbrž že stote, cigarete. »Man, relax man! Love man!« zagodrnja zasanjani glas z nasprotnega kota sobe. Kaj sem padla v druščino samih norcev? Eden bolj blazen od drugega. Sploh pa raje ne zinem nobene več, drugače bom še ob skalp. Ko bi vsaj že bilo jutro, da bi se lahko vtovo-rila na vlak za London! Tako pa me čaka, do odhoda vlaka, še skoraj cela noč med temi zidovi. Oči mi splavajo skozi okno. Na nebu se lesketajo zvezde. Poglej! Tudi v Rea-dingu so zvezde, kadar ni megle! Morda so iste kot pri nas! Morda ravno to zvezdo, ki jo gledam jaz, gledajo sedaj moji prijatelji iz svojih toplih postelj! Občudujem mežikajočo gmoto v prostranem vesolju. V rokah in nogah čutim neskončnost. Predam se čudnim občutkom, ki spremljajo nezdravi dremež. Brez misli preživim eno, dve, tri ure svojega življenja. Na tla me postavi šele dekliški vzklik: »People, let’s go home!« Domov! Srečni ljudje gredo domov. Pa jaz? Jaz, ki nimam doma? Jaz, ki vegetiram med tujimi ljudmi? Nenadoma se vse izprazni. Okrog mene so le razmetane steklenice, razbiti kozarci. Sredi razbitin ostanem popolnoma sama. Vame se zažre grozljiva samota. Biža NAŠ GRADBINČEK PRAVI: Slabše, je. b HOOU, __________ bo£je. ^ iv»ieAi vic^e. v LWOR.lvl Sončenje na plaži v Savudriji Udobne hišice v Bašanljl, le žal je terasa cel dan Izpostavljena soncu Večerna družabnost v hišici na Cresu. Foto Vlado Gobec Letovanje ’85 Tako raznovrstnih možnosti koriščenja dopustniških zmogljivosti, kot jih nudi Ingrad svojim delavcem, so le v redkih delovnih organizacijah. Letoviška domova v Piranu in Portorožu, počitniške hišice v Savudriji in Miholja-ščici na Cresu, avtoprikolice v kampih Straško v Novalji na Pagu, Cikat na Lošinju, Zablače v Baški na Krku, Stella Maris pri Umagu in kamp v Medveji nudijo dopustovanje ob morju, sicer pa je še možno preživeti dopust v avtokampu zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku in v leseni hišici na Rogli. Z nastanitvijo v teh zmogljivostih je večina koristnikov zadovoljna, manj s čistočo v posameznih enotah, pripombe (upravičene) pa imajo glede aktivne rekreacije, ki bi jo poleg plavanja in sprehodov radi izvajali tako, kot je možno pri drugih organizacijah. še posebno, ker je pri naših domovih še prostor za kakšno betonsko mi- S prireditve Radia Celje v Piranu: Prelahek za 1 mesto. Foto Ljubo Korber Letos je pa res vroče. Foto Edi Masnec zo za namizni tenis, zelo Naši dopustniki v Bašanljl od 19. do 29. Julija prav bi bili čolni za veslanje, pa tudi druge možnosti so še. Aktiven oddih je bolj zdrav oddih. Vili Šuster tLMLC INQRAt) KONfoUK- TfRXA MLADOSTNIK. MEb Vb. |N 49. Leto* Banski TCMlŠM HRAlcC (mmuel) INDDSK! HMST za 4RA0N7O LMH << LASANI "ZNAK. nauki vs-NMl - ČAROV- NICA NOOiANJI OFICIRSKI ČIN roNAVl>V loče 0M>0W ATOMSKA PeŽ NvnziTst, MPSK.I Smučmi OAns) 2ČNSK1 UKAT PISMirNO V0TR6ILO 0 Č6N bes MA ROKA NASI ftATueti 0SFMVI 2AIMČK HČFIMN MOŽ 6V03ICA avto Mor. OZ/VAkA lTM.I7r ZIDAKI AMfRCO NAtIVIČNI AIMiHAl (wiueim) Ok-RtoMA RAS7UNA, ItfpATi <ČlR. na kratko PRIZNANJE IN ZLATA ZNAČKA Ob praznovanju 25. letnega dela In slavnostnega poimenovanja šole v SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO MARŠALA TITA CELJE, je šola podelila na slavnostni proslavi naši delovni organizaciji za plodno sodelovanje »Priznanje in zlato značko«. KRVODAJALSKA AKCIJA Iz transfuzijske postaje Celje smo dobili podatke o krvodajalski akciji, ki je bila letos prvič organizirana v juliju. Iz Ingrada so dali kri: Vinko Vrbnjak, Mato Bla-škovič, Alojz Cvikl, Vlado Zlot, Alojz Košič, Dragan An-drlč (vsi GO Celje), Pavel Grabner, Dušan štlherl, Ivo Jelen, Bojana Koštrin, Tomislav Teskera (vsi Projektivni biro), Angela Trauner in Alojzija Mravljak (obe skupne službe). Tanja Gobec VI. POHOD PLANINCEV SOZD ZGP GIPOSS Po pohodu planincev naše sestavljene organizacije na Veliko Poljano, Veliko Planino, Raduho, Glažuto in Komno, prirejamo v soboto, 14. 9. 1985, pod pokroviteljstvom SGP »Pionir« Novo mesto VI. pohod planincev, SOZD GIPOSS, pri Miklavžu na Gorjancih. Zbirališče pohodnikov bo v soboto, 14. 9. 1985 ob 8.30 uri v vasi Gaberje, kjer bo možno parkirati vozila. Odhod ob 9.00 uri bo skupinski in organiziran. Posebna oprema ni potrebna, hoje pa je približno 2,30 ure. Pot nas bo vodila po markirani poti do Gospodične (822 m), mimo Pionirjevega doma, nato do najvišjega vrha Gorjancev — Trdinovega vrha (1181 m), od koder se bomo spustili do Miklavža — prizorišča našega planinskega srečanja. Po kratkem uvodnem nagovoru bo potekalo družabno srečanje. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in hrano. Vsi udeleženci pohoda prejmejo spominski znak in žig pohoda, vpisani pa bodo tudi v knjigo pohodov. PLANINSKI POZDRAV! Pripis: Prijave za vse Ingradove planince, udeležence pohoda, sprejema Fanika Skamen, TOZD Mehanizacija, telefon 33-511 (int. 512) do 1. septembra 1985. »Glasilo« Izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednfk: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).