49600000117,3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Strokovna revija za popularizacijo geografije GEOGRAPHIC HORIZON Professional Rewiew for Popularization of Geography Založnik Naslov Zveza geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Association of the Geographical Societies of Slovenia Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenia Publisher Address Glavni, odgovorni in tehnični urednik Uredniški odbor Prelom Tiskar Nakloda Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Drago Perko Dragica Borko, Slavko Brinovec, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Miha Pavšek SYNCOMP Collegium Graphicum 1300 Četrtletno Ministrstvo za šolstvo in šport 450,00 SIT APP 50100-678-44109 Quarterly Ministry of Education and Sports 4,00 USD Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Chief, Responsible and Technical Editor Editorial Board Typesetting Printer Circulation Frequency Financial Support Price Bank Account UVODNIK 3 EDITORIAL STROKOVNI ČLANKI 4 PROFESSIONAL ARTICLES Martin Solar in Tea Lukan Klavžer Varovanje in razvoj v Triglavskem narodnem parku: 4 Protection and development in Triglav national park: harmonija ali alternativa? harmony or alternative? Ana Vovk Peščene plaže in gorata notranjost Peloponeza 12 Sandy beaches and mountainous hinterland of Peloponnesus Jerneja Fridl in Drago Perko Digitalni model reliefa Slovenije z okolico 16 Digital elevation model of Slovenia and its surroundings Drago Perko Sporna imena držav v slovenskem jeziku 20 The problemacy in translating foreign countries' names into Slovene GEOGRAFIJA V SOU OBVESTILA 27 29 GEOGRAPHY IN SCHOOL INFORMATION Vsak avtor ¡e v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA Dolina triglavskih jezer sodi med osrednje in najlepše predele Triglavskega narodnega parka. V ledeniško preoblikovani in ponekod močno zakraseli dolini leži več manjših, toda izjemno slikovitih jezer. Na fotografiji vidimo v ospredju Zeleno jezero, ki je med triglavskimi jezeri najbolj plitvo. Poseljeno je z algami, ki mu dajejo značilno zelenkasto barvo. V ozadju se nad melišči dviga strma stena Velike Zel-narice (2320 m), ki je del zahodnega roba slatenskega noriva. (Foto: M. Šolar.) TITLE PAGE The Triglavska jezera valley (Triglav lakes) lies in the heart of the Triglav national park and it is reputed as the most beautiful part of it. There are some small, but picturesque lakes in the scenic glacial valley, where karst transformations have taken place There's the Green lake {Zeleno jezero) in front of the photo, the shallowest among the Triglav lakes. Its name originates from significant green colour coming from algae which inhabit the lake. At the back steep wall of Velika Zelnarica (2320 m) rises above the scree. (Photo: M. Solar.) ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK DESET LET REVIJE UJMA Milan Orožen Adamič Človeštvo se z naravnimi nesrečami nenehno spopada, pa tudi k nam prihajajo leto za letom: enkrat so to potres, poplava, toča, drugič pozeba, suša, zemeljski plaz ali kaj drugega. Pri nas se srečujemo s tako široko paleto naravnih nesreč predvsem zato, ker je Slovenija dežela velike pokrajinske pestrosti na stiku velikih, močno različnih evropskih geografskih enot. Skoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, je iz leta v leto različna, običajno pomeni od 1 do 2 % družbenega proizvoda Slovenije. Ob večjih nesrečah pa je lahko znatno večja: leta 1976 je zaradi potresa v Posočju in drugih naravnih nesreč narasla na več kot 6 % takratnega družbenega proizvoda, leta 1990 pa zaradi izjemno močnega neurja v osrednji Sloveniji na skoraj 20%. Ob naravnih nesrečah prihaja morda najbolj neposredno do izraza povezanost, soodvisnost med človekom in naravo, ki je temeljni predmet geografske znanosti. Prav zato geografi, še posebej sodelavci Geografskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že več desetletij raziskujemo in pojasnjujemo naravne nesreče kot najširši splet vzrokov in učinkov v pokrajini. Temelje takemu pristopu je že leta 1954 postavil največji slovenski geograf Anton Melik, ko je v zaključnih mislih študije o povodnjih okrog Celja zapisal: »da je naš namen, pa tudi naša naloga, da verno opazujemo in skrbno proučimo prirodne katastrofe, ki vplivajo na delovno razmerje med človekom in naravo in puščajo vidne sledove v oblikovanju zemeljske površine, kulturno-gospodarskih ploskev, naselij in drugih tvorb človeške dejavnosti. Kakor so po-vodnji okrog Celja obrnile nase našo pozornost, je med ostalim naša naloga, da organizirano proučimo tudi druge ujme, ki žal le prepogosto zadevajo našo slovensko zemljo.« Leta 1983 je na osnovi resolucije takratnega kongresa jugoslovanskih geografov v Črni Gori Katedra za fizično geografijo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala posvetovanje o naravnih nesrečah v Jugoslaviji s pou- darkom na metodologiji geografskega preučevanja naravnih nesreč. Vsebinsko je bilo povezano s posvetom o naravnih nesrečah v Sloveniji, ki ga je organiziral Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Morda najpomembnejši rezultat posveta je bila zamisel o izdajanja posebne revije o vprašanjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo je podprl Sekretariat za ljudsko obrambo (danes Ministrstvo za obrambo), kar je bilo za takratne razmere gotovo nekaj izjemnega. Zamisel smo uresničili leta 1987, ko je Republiški štab za civilno zaščito (danes Uprava za zaščito in reševanje) izdal le nekaj čez 100 strani debelo revijo, ki smo jo imenovali Ujma, zadnje številke so se že odebelile na več sto strani. Pri pisanju in urejanju Ujme je delež geografov in geografije zelo pomemben. Skupaj z drugimi smo uspeli oblikovati uredniški odbor, multidisciplinarno delovno skupino, ki si prizadeva za kakovostno vsebino revije. Letos je izšla jubilejna številka Ujme. V desetih letih izhajanja je postala edinstvena publikacija, ki ji v znanosti in Evropi ni enake. Vrsto izvirnih idej in raziskav nam priznavajo in zavidajo mnogi tuji strokovnjaki. Po drugi strani pa za svetom močno zaostajamo pri vključevanju problematike naravnih nesreč na vseh stopnjah izobraževanja. Po svetu se naravne nesreče predmet na vedno večjem številu univerz, in to ne le samo na geografskih oddelkih. Pri nas pa je kaj malo ali nič posluha za vključevanje novih in resnih problemov človeštva v izobraževalni sistem. Se več, delež izobraževalnih vsebin, namenjen geografiji, se krči. Mnogi smo prepričani, da je tu nekaj zelo zelo narobe. Prav Ujma pa je pomembna za popularizacijo naravnih nesreč in geografije, kar ne nazadnje dokazuje tudi njeno destletno uspešno poslanstvo. Se posebej smo veseli, da ta jubilej praznujemo prav v desetletju, ki so ga Združeni narodi proglasili za desetletje boja in varstva pred naravnimi nesrečami. 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK VAROVANJE IN RAZVOJ V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU: HARMONIJA ALI ALTERNATIVA? Martin Šolar in Tea Lukan Klavžer UDK 712.23(497.41; UDK 502.4(234.323.61 VAROVANJE IN RAZVOJ V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU: HARMONIJA ALI ALTERNATIVA? Martin Šolar, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija, Tea Lukan Klavžer, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Vedno znova se postavlja vprašanje, katera je prava pot, da so najdragocenejši predeli narave še dovolj zavarovani in da je ob tem čim manj prizadet njihov razvoj. V članku predstavljamo edini slovenski narodni park v povezavi s pomembnejšimi gospodarskimi dejavnostmi. Varstvo in razvojne možnosti v njem opredeljuje obstoječa zakonodaja in postopno uveljavljanje mednarodnih varstvenih kategorij. V zgodovini sta se verjetno vedno pojavljala dva osnovna motiva, zaradi katerih je človek želel zavarovati posamezne dele narave: izjemnost neke pokrajine ali njenega dela in ogroženost zaradi človekovih posegov. Tako je skupni osnovni cilj zavarovanih predelov po vsem svetu v prvi vrsti varovanje narave, ponekod pa tudi ohranitev izjemnih kulturnih vrednot vsenarodnega in mednarodnega pomena. Če gre za delno poseljene predele, pa tudi zagotavljanje ustreznih možnosti za razvoj naselij in preživetje tamkajšnjega prebivalstva. Triglavski narodni park spada med najstarejše narodne parke v Alpah. Prvi, žal neuresničeni predlog o parku, ki ga je zagovarjal prof. Albin Be-lar, sega v leto 1908. Leta 1924 je bilo za dvajset let zakupljeno ozemlje Doline Triglavskih jezer s površino 1600 ha kot »Alpski varstveni park«. Razmere tedaj niso omogočale trajnega zavarovanja. Po dolgoletnem prizadevanju je bil leta 1961 sprejet Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park«. Zavarovanje je bilo trajno in je obsegalo 2000 ha. Rezultat prizadevanja naslednjih dveh desetletij je bil narodni park v današnjem obsegu, z razširjenimi nalogami in cilji. Obstaja od leta 1981, ko je bil sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Njegove meje se precej ujemajo z območjem Julijskih Alp v Sloveniji. Leži na severozahodu Slovenije, ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo. Najvišja točka je vrh Triglava (2864 m), po katerem je park dobil ime, najnižja pa v Tolminskih kori- UDC 712.23(497.4); UDC 502.4(234.323.6) PROTECTION AND DEVELOPMENT IN TRIGLAV NATIONAL PARK: HARMONY OR ALTERNATIVE? Martin Šolar, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenia, Tea Lukan Klavžer, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenia There has always been the question raised as which is the right way that most precious parts of nature are protected enough and development affected as little as possible. The only Slovene natural park is presented in connection with some major economic activities. Protection and development possibilities in it are determined by the existing regulation and gradual enforcement of international protection categories. tih (180 m). Celotna površina meri 83.807 ha, od tega osrednje območje 55.332 ha in robno 28.475 ha. Za zavarovanje in ohranjanje celovitosti in pestrosti narave ter zagotavljanje sonaravnega človekovega izrabljanja naravnih dobrin skrbi v svetovnem merilu Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), neodvisna organizacija, ki deluje pod okriljem OZN (UNESCO) in združuje suverene države, vladne agencije in nevladne organizacije. V njenem okviru deluje več komisij, med njimi tudi Komisija za narodne parke in zavarovana območja (CNNPA), ki je določila varstvene kategorije zavarovanih območij, s katerimi opredeljuje definicijo in cilje upravljanja na zavarovanih območjih: • I. kategorija: strogi naravni rezervat, območje divjine, • II. kategorija: narodni park, • III. kategorija: naravni spomenik, • IV. kategorija: območje zavarovanih vrst in habi-tatov, • V. kategorija: zavarovana (kulturna) pokrajina -naravni parki, • VI. kategorija: rezervati naravnih virov. Razmere v Triglavskem narodnem parku trenutno le deloma ustrezajo standardom IUCN za zavarovana območja. Predlog Strategije uveljavljanja in uresničevanja varstvenih kategorij IUCN predstavlja možnosti in obveznosti postopnega prilagajanja in usklajevanja varstva in razvoja Triglavskega narodnega parka z mednarodno priznanim standardom 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK za narodne parke, kar ¡e pogoj za mednarodno (UNESCO) verifikacijo edinega narodnega parka v Sloveniji. Cilji prihodnje ureditve na celotnem območju parka so: • II. kategorija IUCN: narodni park in • V. kategorija IUCN: zavarovana kulturna pokrajina. Glavni cilji urejanja na območju druge kategorije so: varstvo, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, doživljanje in rekreacija. Upravljanje območja je odvisno od izločitve gospodarskih dejavnosti, kot so lov in ribolov, gozdarstvo, kmetijstvo, vodno gospodarstvo, tržne oblike športno-rekreacijskih dejavnosti in tekmovanj. V peti kategoriji pa so ukrepi za varstvo in razvoj usmerjeni k vzdrževanju in negi kulturne pokrajine ter k spodbujanju tradicionalnih dejavnosti, ki ohranjajo značilno identiteto in zagotavljajo trajnost naravnih dobrin. Varovanje narave mora biti na območjih zavarovane narave prednostna naloga. V praksi pa je nemalokrat v nasprotju z razvojem gospodarskih dejavnosti, ki so v srednjeevropskem alpskem prosto- ru vendarle tudi na teh območjih; nekatere imajo dolgo tradicijo in velik pomen za krajevno prebivalstvo. Ob vprašanju varstva in razvoja v narodnem parku ter iskanju harmonije ali alternative se ne moremo izogniti kratkemu pregledu razmer v različnih gospodarskih dejavnostih. Vodno gospodarstvo. Kamninska osnova parka je pretežno iz triasnih apnencev. Številne vodne povezave so zaradi skritosti pretakanja pod zemeljskim površjem še nepoznane. Površinska razvodja niso skladna s podzemskimi. V parku izvirata Soča na zahodu in Sava na jugu kot Sava Bohinjka oziroma severu in vzhodu kot Sava Dolinka. Hidrološka meja med njima zarisuje razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem. Ti dve glavni vodni žili združujeta številne hudournike s pobočij. Zakon o Triglavskem narodnem parku in podzakonski akti, veljavni za območje narodnega parka, se dotikajo upravljanja voda v več točkah. Prepovedujejo izvajanje posegov v vodotoke in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, razporeditev voda oziroma se spreminjajo naravne raz- Slika I: Z melišči zapolnjena krnica, kotanja, ki jo plezalci zaradi oblike imenujejo »Amfiteater«. Leži med ostenji Široke peči (2497m) v ospredju, Dovškega križa (2542 m) na desni strankin Skrnatarice (2448 m) v ozadju, nad katero se vidi del doline Vrat. (Foto: M. Šolar.) 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK mere na vodnih in priobrežnih zemljiščih. Izjeme so oskrba s pitno vodo, oskrba z vodno energijo manjših območij v parku oziroma v njegovi neposredni bližini, ukrepi za omejevanje erozijskih procesov ter zavarovanja proti zemejjskim plazovom, snežnim plazovom ter poplavam. Se strožji je režim za osrednje parkovno območje, kjer so vodnogospodarski posegi dovoljeni le na hujših erozijskih žariščih in v hudourniških koritih. Za posege na manj poseljenih območjih, ki spreminjajo kamninske, reliefne, vodne in vegetacijske razmere Prostorski ureditveni pogoji predvidevajo celo predhodno izdelavo pokrajinskoeko-loške presoje. Določajo tudi načine in vrsto dovoljenega gradiva pri ureditvi vodotokov in utrditvi bre-žin. Dopustno je predvsem naravno gradivo, brez vidnih betonskih površin. Obvodno rastje je treba ohranjati. Posamezni vodotoki so še posebej zavarovani kot objekti hidrološke naravne dediščine. V teh primerih je določen poseben varstveni režim. Navedena so le osnovna določila, ki jih predpisuje zakonodaja za vodnogospodarske posege v narodnem parku. Pristojna vodnogospodarska podjet- ja in Podjetje za urejanje hudournikov si prizadevajo v prvi vrsti zavarovati površine in objekte pred delovanjem hudournikov, erozije in plazov ter odpravljati posledice. Zadnja leta posegov ni bilo veliko in so se nanašali predvsem na stabilizacijo hujših erozijskih žarišč (na primer gradnja talnih pragov v Ko-ritnici pri hidroelektrarni, utrditev brežin Velike Pišni-ce zaradi varovanja pašnih površin). Zal pa je v naravi precej starih vodnogospodarskih objektov, za katere ne bi mogli reči, da so grajeni sonaravno. Uporabljene so na primer betonske utrditve, na krajših odsekih nekaterih vodotokov so z grobo ureditvijo brežin in dna izrinili zarast iz pretočnega profila in podobno. Taki odseki vodotokov bi bili potrebni premišljene renaturacije. Problemi so se pojavljali tudi pri načrtovanju izrabe vodne energije. Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih se je pokazalo zanimanje številnih vlagateljev za postavitev malih hidroelektrarn. Zadnji večji spor je bila gradnja hidroelektrarne na Krajcarici, levem pritoku Soče. In ne nazadnje, t. i. krajinskoekološke presoje, ki naj bi bile izdelane pred posegi, so žal bolj teorija kot praksa. Slika 2: Pogled na Triglavsko pogorje s planine Mežakle med Malim vrhom (1388 m) in Jerebikovcem (1593 m). Na levi strani je Rjavina (2532 m], na sredini Triglav (2864 m) in na desni strani Cmir (2393 m). (Foto: hA. Šolar.] 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Crbinasti travniki in pašniki so značilna prvina alpskih pokrajin. Trava prerašča neenakomerno korodirano morensko gradivo, pokrito z različno debelo prstjo. Na sliki so grbinasti travniki na planini Uskovnici nad Bohinjem. (Foto: T. L. Klavžer.j V pripravi je izdelava podrobne strokovne podlage za kategorizacijo vodotokov po naravovarstvenem pomenu, pri kateri naj bi v nekaj naslednjih letih uvrstili reke parka glede na ohranjenost v štiri osnovne razrede in tri medrazrede. Cilj vrednotenja je ugotoviti trenutno stanje voda in določitev smernic službam, ki posegajo vanje. Kmetijstvo. V Triglavskem narodnem parku je 10.255 ha kmetijskih zemljišč, od tega v osrednjem delu 5909 ha in v robnem 4346 ha. Razporejena so v pet razredov: od travnikov in njiv v dolinah do visokogorskih pašnikov. S kmetijstvom se ukvarjajo prebivalci narodnega parka in tudi drugi, ki so lastniki kmetijskih zemljišč oziroma imajo kmetijska zemljišča v najemu. Največ je živinoreje, predvsem govedoreje in ovčereje, s poudarkom na pridobivanju mleka. Poljedelstva in sadjarstva je malo, večinoma le za last- no, domačo uporabo. Kot dopolnilna dejavnost na kmetijah se korakoma uveljavlja kmečki turizem. Kmetijstvo še ni dovolj naravnano na sonaravno gospodarjenje, redki so poskusi ekološko neoporečne kmetijske pridelave, vse preveč je intenzivnega gnojenja z umetnimi gnojili in melioracij kmetijskih zemljišč, s katerimi se nesprejemljivo posega v prostor zavarovanega območja. Hkrati pa zaradi dejansko težjega dela vse več ljudi opušča ročno košnjo in vzdrževanje travnikov, košenic. Na območju Triglavskega narodnega parka se srečujemo z velikim problemom neurejene in divje paše. Na območju pete varstvene kategorije IUCN, v zavarovani pokrajini, ima kmetijstvo svoje mesto. Gre za ekstenzivne živinorejske in poljedelske oblike, ki temeljijo na pridelavi pristnih in kakovostnih proizvodov ter bioproizvodov, ki bi morali imeti zaščitno znamko proizvoda Triglavskega narodnega parka. Kmečki turizem naj bi postal ena osnovnih dopolnilnih dejavnosti kmečkih gospodinjstev. Država pa bo morala poskrbeti za subvencije in neposredna plačila za več in drugačno delo. Zavedamo se, da je treba ljudi spodbujati in obdržati na tej zemlji, saj le njihovo delo lahko prispeva k vzdrževanju kulturne pokrajine in ohranitvi tipičnih kulturnih krajin. Gozdarstvo. Gozdovi imajo v parku poseben pomen. Vseh je 56.337 hektarjev, to je 67% površine parka, od tega je 9950 ha v borbeni coni alpskih grmišč in 10.802 ha zaraslih kmetijskih površin. Trajno varovalnih gozdov je v parku skupaj 8243 ha, izločenih pa je tudi 9 gozdnih rezervatov s skupno površino 1014 ha. Lastniška sestava gozdov se z vračanjem gozdov močno nagiba v prid zasebnih gozdov. Spoštovanje parkovne zakonodaje in predvsem novega, varstvu narave naklonjenega Zakona o gozdovih, ki predpisuje sonaravno gospodarjenje in zagotavlja trajnost in ohranjanje gozdov, je osnova za gospodarjenje z gozdovi. Gozdnogospodarsko načrtovanje za narodni park izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Neskladnosti med varstvom narave in gozdarstvom so bile bolj izrazite v osemdesetih letih, ko so takratna gozdna gospodarstva v hitenju za kubiki in za več gozdnih prometnic povzročala škodo v gozdovih. Z novo organiziranostjo v gozdarstvu (Zavod za gozdove) je nesoglasij bistveno manj, žal pa se še pojavljajo anomalije, predvsem pri sečnji in spravilu, kjer zasebniki in njihovi izvajalci dela vidijo v gozdu le hiter zaslužek. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gozdovi so trajna naravna dobrina, s katero je treba sonaravno gospodariti in tako prispevati k njihovi ohranitvi. Gozdovi parka imajo ob lesnopro-izvodni in varovalni vlogi poudarjeno tudi krajinsko, hidrološko, podnebno, zootopsko, izobraževalno, rekreacijsko in estetsko funkcijo. Prav te morajo biti v zavarovanem območju narodnega parka pomembnejše. Gozdovi na območju predvidene druge varstvene kategorije IUCN morajo biti zakonsko opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, predvsem varovalni in rezervatni, predvideni ukrepi pa skrčeni na kar najmanjše nujne posege za vzdrževanje naravnega ravnotežja. Promet. Park je prometno zelo odprt, še zlasti na obrobju, koder vanj posegajo številne regionalne ceste, ki se zaradi reliefnih razmer slepo končujejo v zatrepih alpskih dolin. V samem jedru parka so namreč visokogorski grebeni z nad 2000 m visokimi vrhovi Julijskih Alp. Prek parka poteka le ena cestna povezava med savskim in soškim porečjem, to je cesta iz Kranjske Gore prek prelaza Vršič v dolino Trente. Cesta je prevozna le poleti, vendar je tedaj preobremenjena. Naslednja pomembna prometnica vodi po dolini Bohinja vse do izvira Save Bohinjke. Obe navedeni cesti povezujeta tudi polovico naselij v parku s središči zunaj parkovnih meja. Prav tako so preobremenjene ceste na Pokljuko, v dolino Vrat in Tamar, po dolini Radovne, prelaz Predel in cesta, ki vodi na Mangartsko sedlo in je najviše potekajoča slovenska cesta (2052 m nadmorske višine). Osrednji vzrok za prometne »zamaške«, ki so najbolj pogosti in prostorsko obremenjujoči poleti, na primer na vrhu prelaza Vršič, v dolini reke Soče ali v bližini Bohinjskega jezera, je turizem. Obstajajo ocene obremenitev posameznih prometnic in nekatera štetja. Najbolj zaskrbljujoče je ob poletnih koncih tedna. Zal se zakoni o gradnji prometnic in urejanju prometa še ne prilagajajo naravovarstvenim interesom in ne predvidevajo različnih načinov urejanja na zavarovanih območjih. Naravi prijaznejše rešitve so le plod dogovorov in razumevanja ob rekonstrukciji cest (na primer ožje asfaltirano vozišče od normativov za regionalne ceste v dolini Radovne, lesene Slika 4: V Posočju so številne opuščene planine. Ena od redkih, ki jo trenutno obnavljamo in oživljamo, je tudi Planina za skalo nad Vrsnikom. Na sliki je v ozadju Kaluder 11980 m), ki se dviga v grebenu med dolinama Lepe ne in Vrsnika. (Foto: T. L. Klavžer.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK odbojne ograje ob cesti v Trenti), niso pa zakonsko določene. Spopadamo se tudi z reševanjem mirujočega prometa, parkirišč. Dogovarjamo se s krajevnimi upravami. Naravovarstveni interes je umik prometa, seveda skupaj s parkirišči, iz nenaseljenih alpskih dolin, bližine Bohinjskega jezera, z rečnih brežin, občutljivih območij, naravnih znamenitosti. Omenjeni predeli naj bi bili dostopni z javnimi prevoznimi sredstvi ali v nekaterih primerih zgolj peš. Doslej so bili doseženi majhni uspehi, na primer omejitev števila parkirnih prostorov v bližini bregov Bohinjskega jezera ali na vršiškem prelazu. Letošnje poletje je bila uvedena tudi redna avtobusna povezava med Bovcem in Kranjsko Goro. Negativni učinki prometno preobremenjenih cest niso le prometni infarkti in vsepovsod parkirana vozila, ampak tudi hrup, onesnaženje zraka in tal, kupi odpadkov, grozeča nevarnost izlitja naftnih derivatov, nenazadnje pa je ogrožena tudi varnost obiskovalcev. Turizem, obisk in rekreacija so med seboj zelo povezani in vsakdanji pojav tudi v Triglavskem narodnem parku. Vplivi turizma, povezani s prostorskimi posegi in prometom v parku, so posebej predstavljeni pri opisu prostorskih posegov in prometa, zato na tem mestu posvečamo pozornost predvsem obisku oziroma športno-rekreacijskim dejavnostim v parku. Dejavnost turizma ločimo na gospodarsko (pro-fitno) in individualno; tu mislimo predvsem na šport-no-rekreacijske dejavnosti, čeprav je tudi tu vse več tržnosti. Turistično dejavnost, bodisi komercialno ali individualno rekreacijsko, zasledimo povsod v parku. Oblegane so gore, gozdovi, jezera in vodotoki. V Alpah živi 1 1 milijonov ljudi, obišče pa jih kar več kot 100 milijonov na leto. Razvoj tehnike, gradnja cest, žičnic, hotelov, predvsem pa pomen prostega časa v današnji družbi so omogočili množične in zelo raznolike dejavnosti ljudi v naravi. Zavedati se moramo, da je narava v alpskem svetu še posebej občutljiva in ranljiva. V tem prispevku bi radi opozorili predvsem na razmah športno-rekreacijskih dejavnosti, ki potekajo na območju parka v vodi, na kopnem in v zraku. Slika 5: Na sliki sta slikovita Loška stena in visokogorska vasica Strmec na Predelu z značilnimi alpskimi hišami. Naselje stoji ob pomembni cestni povezavi med dolino Loške Koritnice na jugu in italijansko Rabeljsko oziroma Jezersko dolino na severu. (Foto: T. L. Klavžer.j 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Športno-rekreacijske dejavnosti delimo na t. i. klasične in nove alternativne. Osnova za drugo delitev je vezana na območje aktivnosti. Tako imamo vodne, zračne in športno-rekreacijske dejavnosti, ki se izvajajo na tleh. Med klasične štejemo izletništvo, nabiral-ništvo, planinstvo, alpinizem, smučanje, turno smučanje in kajakaštvo. Nove, alternativne dejavnosti pa so športno plezanje, gorsko kolesarjenje, vožnja s terenskimi motornimi vozili, pasja vprega, rafting, ka-njoning in letenje z jadralnimi padali in zmaji. V zadnjih letih v parku srečujemo vse prej naštete oblike športno-rekreacijske dejavnosti. Lahko govorimo tudi o turizmu, ki se ukvarja z njimi. Vse več je namreč takih, ki so zasnovane na turistični ponudbi in trženju, kar nemalokrat povzroči okoljevarstvene probleme. Tudi rekreacijska dejavnost je v gozdu ekološko škodljiva, in to predvsem takrat, ko je presežena nosilna zmogljivost nekega ekosistema. Zaradi urejanja infrastrukture za potrebe prostočasnih dejavnosti (počivališča, tekaške proge, vstopne in vzletne rampe, vstopna mesta za kajak in rafting ter podobno) so posegi v prostor večinoma izsiljeni, nedovoljeni in tudi sicer neprimerni za naravno okolje v gozdu. Pri osnovni vlogi varovanja narave, ki jo imamo v Triglavskem narodnem parku, se vsak dan srečujemo s turistično in rekreacijsko dejavnostjo ter žal tudi s konflikti zaradi turizma. Varovanje narave mora imeti v zavarovanem območju absolutno prednost. Zaradi nepriljubljenosti izdajanja vnaprejšnjih prepovedi in omejitev želimo za nekatere prostočasne dejavnosti, povezane s turizmom, izdelati strokovne podlage. Po njih želimo prostorsko in časovno opredeliti in uravnavati športno-rekreacijske dejavnosti. Slika 6: Kolesarji so vse pogostejši obiskovalci Triglavskega narodnega parka. Na sliki so rekreativci z gorskimi kolesi na skrivnostnih poteh sredi obsežnih iglastih gozdov na Pokljuki, ki sodijo med najlepše smrekove gozdove v Evropi. ¡Foto: M. Šolar.) Vhodov za izdelavo strokovnih podlag je več, predvsem pa bomo izhajali iz obstoječih in predlaganih varstvenih kategorij, iz funkcije oziroma namembnosti gozdov, kategorije vodotokov in nazadnje zanimanja za turizem in njegove potrebe. Obstoječa zakonodaja, predvsem parkovna, je zastarela in nedodelana prav pri urejanju prostočasnih dejavnosti. Mnoge zvrsti so se razvile v zadnjih letih in zakon jih seveda ne obravnava. Zaradi tekoče problematike smo nekatere strokovne podlage že pripravili, zakonodajna telesa pa so sprejela akte, ki urejajo te dejavnosti. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo Uredbo o prepovedi nabiranja samoniklih gliv, Ministrstvo za okolje in prostor Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, pripravljene pa so že tudi strokovne osnove za rekreacijsko in turistično rabo vodotokov. V smernicah IUCN je zapisano, da mora biti rekreacija na zavarovanih območjih povsem podrejena varstvu narave. Rekreacija v narodnih parkih se mora razvijati v smislu doživljanja in izobraževanja v naravi. Motorna sredstva niso dovoljena, zgolj telesno in tekmovalno izživljanje in množičnost pa prinašata v prostor negativne posledice. Triglavski narodni park je kot edini slovenski narodni park posebna dragocenost. Njegove naloge so varstvo narave, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje ter opremljanje in urejanje parka za obisk in s tem povezano usmerjanje obiskovalcev. Prav to zadnje, usmerjanje obiska, je seveda lahko predmet samostojnega prispevka. Na tem mestu želimo povedati, da je usmerjanje obiskovalcev narodnega parka dolgoročno tista prava rešitev, ki mora zagotavljati ustrezno rabo prostora v turizmu. Opredelitev in uravnavanje dejavnosti naj omogoči sožitje med varovanjem narave in obiskovalci, za katere si želimo, da bi v Triglavski narodni park prihajali doživljat naravo in zadovoljeval svoje vzgojno-izobraževalne, duhovne in rekreacijske potrebe. Osnovno vodilo pri razvojni strategiji turizma za Triglavski narodni park je, da se mora večina turistične dejavnosti z vso infrastrukturo vred ustaviti na obrobju parka. Hoteli in druge turistične prenočitvene zmogljivosti naj bodo zgoščeni ob meji parka, tu se mora ustaviti večina prometa. Iz centrov na obrobju se obiskovalci pomikajo tudi v osrčje parka, vendar z uporabo javnih prevoznih sredstev. Vrsta, cilj in način obiska pa morajo biti usmerjeni, vodeni in tako še vedno privlačni za obiskovalca ter pogojno dopustni tudi z naravovarstvenega stališča. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Urejanje prostora v Triglavskem narodnem parku je rezultat neusklajenega uveljavljanja različnih interesov. Znotraj meja narodnega parka je 25 naselij, od teh sta 2 na osrednjem območju, kjer prebiva približno 2200 ljudi. Številna med njimi se praznijo. V to skupino sodijo prav vsa v porečju Soče. Na primer v Bavšici danes ne živi niti desetina prebivalstva glede na leto 1948. V istem obdobju se je razpolovilo število stalno živečih tudi v večjih naseljih zahodnega dela parka. Pogled na starostno sestavo je ponekod naravnost grozljiv. V savskem porečju je gibanje števila prebivalcev v naseljih bolj umirjeno, ponekod celo v porastu. Vsem naseljem pa je skupno počasno izgubljanje identitete in tipoloških posebnosti zaradi nasilnega vnašanja neznačilnih arhitekturnih prvin. Bolj kot z morebitno gradnjo ali predelavo stanovanjskih objektov, namenjenih stalnemu bivanju, so problem počitniške hiše. V nekaterih primerih so novozgrajene počitniške hiše in stari objekti, spremenjeni vanje, največje razvrednotenje kulturne pokrajine narodnega parka, žal tudi v osrednjem območju in na planinah. Kulturna pokrajina se spreminja tudi z opuščanjem obdelovanja kmetijskih površin na eni strani in z neprimernimi oblikami intenziviranja na drugi (na primer izravnavanje grbinastih travnikov, pretirana uporaba umetnih gnojil). Kulturno pokrajino siroma-ši tudi zaraščanje opuščenih pašnih planin. Zakon o Triglavskem narodnem parku in podzakonski akti, ki veljajo za območje narodnega parka, se v številnih členih nanašajo na usmerjanje posegov v prostor. Navedeni so le poglavitni. Na robnem in osrednjem območju parka je prepovedana gradnja počitniških hiš. Izkoriščanje peskokopov in kamnolomov ter lociranje odlagališč odpadkov pa je pogojno dovoljeno za potrebe domačinov. Na osrednjem območju je prepovedano spreminjati oblikovanost površja z zemeljskimi deli, graditi nove gostin-skoturistične objekte s prenočitvenimi zmogljivostmi, razen planinskih postojank, graditi smučarske proge in žičniške naprave, nadzemne energetske in komunikacijske vode. Nekatere naravne znamenitosti in objekti kulturne dediščine so zavarovani s posebnimi odloki, vendar številni še niso ustrezno pravno varovani. Zakonodaja je nemalokrat premalo dorečena. Ni ustreznega nadzora in možnosti kaznovanja spreminjanja namembnosti nekdaj kmetijskih gospodarskih objektov (senikov, stanov, hlevov in podobno) v se- kundarna bivališča. S funkcijo se seveda spreminja tudi značilnost objektov: seniki dobivajo vodo, električno energijo, asfaltirane dostope, dimnike, balkone, satelitske krožnike, antene itd. Uprava narodnega parka po svojih močeh poskuša svetovati pri arhitekturnem oblikovanju novogradenj in pri adaptacijah ter pridobivati sredstva za obnovo kulturnih, predvsem etnoloških spomenikov, kljub skromno odmerjenemu denarju v državnem proračunu za te namene. Že nakaj let obnavljamo Po-carjevo domačijo v Zgornji Radovni, nadaljujemo pa tudi z obnovo planine Za skalo. Lokalne upravne enote spodbujamo, da bi dajale več pozornosti ohranjanju značilne stavbne dediščine, da se arhitekturno izročilo ne bi tako hitro in korenito izgubljalo. Naravovarstvenih in upravljavci zavarovanih območij v Alpah smo spoznali, da je varstvo narave v tem prostoru povsem drugačno kot konzervaci-ja v velikih narodnih parkih, na primer v Severni Ameriki ali Afriki. Naša naloga je upravljanje parkov za življenje. Prepletanje varstva narave in življenja s sonaravnim razvojem je stalnica, ki se ji ne moremo izogniti. Zavarovana območja je treba razdeliti na varstvena območja, ki ustrezajo mednarodnim varstvenim kategorijam, in v njih dosledno slediti namenom zavarovanja in ciljem upravljanja. Na skromnih površinah, ki so v Sloveniji posebej zavarovane, se lahko le učimo, kako tudi sicer živeti v sožitju z naravo in kulturno pokrajino. Varovanje narave in so-naravni razvoj pa sta za našo državo kapital za življenje v naslednjem tisočletju. Na osnovi izkušenj pri delu v naravovarstvu lahko zaključimo, da v naših razmerah pravzaprav ni možnosti za harmonijo ali alternativo med varstvom narave in kulturne pokrajine ter razvojem gospodarskih dejavnosti. Dane zakonske možnosti, delovanje pravne države in veliko nevidnega dela z medsektor-skimi usklajevanji različnih interesov, kjer varstvo narave vendarle ostaja osnovno vodilo, pa vseeno lahko pripelje do rešitev, ki zagotavljajo tako varstvo in dopuščajo možnosti za trajnostni sonaravni razvoj. 1. IUCN - CNPPA 1994: Guidelines for Protected Area Management Categories. 2. Triglavski narodni park 1994: Varstveni koncept 2000. Strategija uveljavljanja in uresničevanja varstvenih kategorij IUCN. 3. Varstvo naravne in kulturne krajine vTriglavskem narodnem parku. Zbirka Razprave in raziskave 1. Bled, 1992. GEOGRAFSKI OBZORNIK PEŠČENE PLAŽE IN GORATA NOTRANJOST PELOPONEZA Ana Vovk UDK 551.4(495.11); UDK 914.951.1 PEŠČENE PLAŽE IN GORATA NOTRANJOST PELOPONEZA Ana Vovk, dr., Pedagoško fakulteta Maribor, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija Peloponez, polotok s sredozemskim podnebjem in kulturno-zgo-dovinskimi ostalinami privlači številne turiste. Toda le nekaj kilometrov od peščene obale je v gorati notranjosti življenje ljudi še vedno navezano na naravno pokrajino. UDC 551.4(495.11); UDC 914.951.1 SANDY BEACHES AND MOUNTAINOUS HINTERLAND OF PELOPONNESUS Ana Vovk, Dr., Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia Peloponnesus, peninsula with a mild Mediterranean climate and rich cultural and historical heritage attracts a lot of tourists. Still there are people leaving their own life in accordance with nature in mountainous hinterland just a few miles from the cost line. 25 H Ravnine in gričevja ob obali {nadmorske višine do 500 m) | Hribovja in kotline v notranjosti (nadmorske višine med 500 in 1000 m) | Gorovja v notranjosti (nadmorske višine nad 1000 m| lokastron Kalavrita Slika 1: Reliefna delitev Peloponeza (4). 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Peloponez (grško Peloponnisos) je največji grški polotok. Ko so leta 1 893 zgradili Korintski prekop med Jonskim morjem na zahodu in Egejskim morjem na vzhodu, je bila povezava s celino prekinjena in polotok je postal »antropogeni otok«. Ta najjužnejši del jugovzhodne Evrope je dobil ime po vladarju Pelopsu iz 1. stoletja pred našim štetjem (4). Peloponez se razprostira med 36°22'40" in 38°20'25" severne geogafske širine ter med 21 °6'30" in 23°32'00" vzhodne geografske dolžine. Meri 21.441 km2 in ima okrog milijon prebivalcev. Povprečna nadmorska višina polotoka je 543 m (4). Gorske verige potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, le na severu se nekoliko obrnejo in potekajo od vzhoda proti zahodu. Najvišji vrh Taiyetos je visok 2407 m, sledita pa Killini z 2376 m in Aroania z 2341 m. Gorske verige prekinjajo doline in tektonsko nastale kotline. Morfološko je ozemlje Peloponeza sestavljeno iz treh reliefnih enot: obalni pas do nadmorske višine okrog 500 m sestavljajo ravnine in gričevja, notranjost v višinah med 500 in 1000 m hribovja in kotline, notranjost nad 1000 m pa gorovja. Iz geološke karte (4) je razvidno, da so ob obali holocenski peščeni in prodnati nanosi, hribovje Killini sestavljajo pliocenski ter pleistocenski konglomerati in peski, severno od pristanišča Kalamai (tudi Kala-mata) so pliocenski laporji in peseki, na zahodu pa se odpira jonska cona, ki se nadaljuje z Jonskimi otoki. V notranjosti so tri obsežna apneniška gorovja. Med apneniškimi masivi osrednjega in zahodnega Peloponeza so kraška polja z obsežnimi visokogorskimi ravninami. Ponekod se na vododržni podlagi nastala kraška jezera. Na holocenskih naplavinah rek so nastale hidro-morfne prsti, ki so zaradi kemičnih lastnosti podlage karbonatne. Na zahodnem delu obalnega pasu so na rečnih nanosih obrečne in slane (solončak) ter alkalne prsti (solonec). Vzhodni del obalnega pasu pokrivajo karbonane prsti na laporju in rdeče kar- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Korintski prekop, ki ločuje polotok Peloponez od celinske Grčije, predstavlja pomembno plovno pot in morsko povezavo med Egejskim morjem in zahodnim delom Sredozemskega morja. (Foto: A. Vovk.] Slika 6: Gorovje Killini v severnem delu Peloponeza predstavlja podnebno mejo med obalnim in celinskim delom Peloponeza. (Foto: A. Vovk.) Sliko 4: Obala severnega Peloponeza pri kraju Xilokastron je peščena in prodnata. Zaradi ugodnih podnebnih razmer privablja številne turiste. (Foto: A. Vovk.) Slika 7: Erodirano površje porečja reke Sithas, ki izvira v gorovju Killini in se deltasto izliva v Korintski zaliv, je reliefno razčlenjeno v terase. (Foto: A. Vovk.) Slika 5: Vzdolž obalnega pasu pri Megari na jugozahodu Atike se proti Korintu (grško Korinthos) razprostirajo naselja in v njihovi neposredni bližini nasadi oljk in pistacij. (Foto: A. Vovk.) Slika 8: Kraško polje Stymfalias pri naselju Kaliani v gorovju Killini leži na nadmorski višini okrog 1500 m. Dno polja je poraščeno z vlagoljubnim rastjem, del polja pa pokriva plitvo kraško jezero. (Foto: A. Vovk.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 9: Nasadi vinske trte na nanosih reke Sithas Slika 10: Na oko pusta pobočja pogosto posadijo z oljka- pod vznožjem gorovja Killini na severnem delu mi, ki pokrajini vrnejo »zeleno podobo«. Peloponeza. IFoto: A. Vovk.) (Foto: A. Vovk.) bonatne prsti. Na laporjih so tudi erodirane karbonatne prsti. Na apnencih so temno rjave in rdeče karbonatne prsti, nastale s procesi kemičnega prepere-vaja. Peščene plaže so omogočile domači in tujski turizem, na kar opozarjajo številni hoteli in druga turistična infrastruktura. Nekoč dolge peščene plaže vzdolž severnega roba polotoka se zaradi aktivne tektonike zmanjšujejo. Leta 1984 je potres v obalnem pasu pogreznil morsko dno za 75 m. Izgubi plaž se upirajo z ukrepi za vzdrževanje obstoječih plaž in umetnim ustvarjanjem novih plaž. Problem je tudi močna erozija na slabo odpornih karbonatnih kamninah, ki gradijo hribovit svet in omogočajo površinsko tekočim vodam, da odnašajo na milijone m3 erodiranega gradiva v doline. Na apnenčastih planotah osrednjega dela Peloponeza so zaradi kemične erozije in tektonskih premikov nastala kraška polja. Dna kraških polj so pokrita z rendzino, ki je zaradi višje vsebnosti gline vo-dodržna. Ponekod se na površini kraških polj občasno zadržuje voda. Peloponez leži v območju sredozemskega podnebja. Letno se kažeta dve izraziti obdobji: hladno obdobje od oktobra do marca in vroče od aprila do septembra. Podnebne značilnosti opredeljujejo temperature ter razporeditev in količina padavin (slika 2). Jesenska suša je posledica vročih poletij, padavine so najizdatnejše pozimi. Količina padavin obalnega in hribovitega sveta se razlikuje za 500 mm, poletja so izredno suha, saj pade pod 5% vseh letnih padavin. Upadanje temperature z nadmorsko višino ni tako izrazito, saj doseže srednja zimska tempe- ratura v obalnem pasu 8 °C, v hribovitem 6 °C, srednja poletna pa 22 °C oziroma 13°C. Zaradi višjih temperatur v obalnem pasu je višje tudi izhlapevanje. Potencialna evapotranspiracija znaša 750 mm v hribovju in 900mm ob obali. Primanjkljaj vode v obalnem pasu dosega 240 mm, od tega kar 200 mm v poletju. Ustrezno nižji je primanjkljaj vode v hribovju, in sicer 140 mm, od tega 100 mm poleti. Poleg turizema je v ospredju peloponeškega gospodarstva kmetijstvo, ki je povsem navezano na podnebne razmere, predvsem na vlažnosti režim. Ker v poletnih mesecih primanjkuje vode, jo po sistemu prekopov dovajajo do kmetijskih površin, nato pa po ceveh speljejo do mesta uporabe. Kmetijske površine so v večjem obsegu le na naplavnih ravnicah, kjer reke deltasto odlagajo iz notranjosti odnešeno gradivo. 1. Allianz, Baedeker: Reiseführer Grichenland, Wien. 2. Hall, R. 1994: Greece - a travel survival kit. Lonly planet. 3. Karpodini-Dimitriadi, E. 1995: Der Peloponnes. Athen. 4. Verginis, S. 1986: Beiträge zur physichen Geographie des Nord Peloponnes. Wien. 5. Zapiski iz strokovne ekskurzije po Grčiji, maj in junij 1996. 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Z OKOLICO Jerneja Fridl in Drago Perko UDK 528.94(497.41 DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Z OKOLICO Jerneja Fridl, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija S tematskimi zemljevidi mnogokrat prikazujemo pojave, ki segajo prek slovenskih meja. Do zdaj smo za podlago računalniškim tematskim zemljevidom imeli le pred dvema letoma izdelan digitalni relief Slovenije, zato smo morali na nov, nekoliko drugačen način pripraviti relief tudi za predele sosednjih držav. Digitalna tematska kartografija doživlja v svetu in pri nas izreden razmah. Po osamosvojitvi naše države se je skokovito povečalo število tematskih zemljevidov Slovenije, ki jih potrebujejo državni organi, izobraževalne in znanstvene institucije ter časopisne in založniške hiše. V površinsko razgibani Sloveniji je eden od najpogostejših sestavnih delov oziroma slojev tematskih zemljevidov prav relief, saj pomembno vpliva na ostale naravne, pa tudi mnoge družbene sestavine pokrajine. Najbolj plastično in nazorno predstavimo relief s senčenjem. Običajno senčimo tako, da upoštevamo hkrati ekspozicijo (lega glede na stran neba) in naklon površja. Poenostavljeno rečeno so najbolj svetle severne in ravne lege, najbolj temne pa južne in strme lege. Pri klasični kartografiji se je senčilo ročno po sicer točno določenih pravilih, vendar je bila vselej prisotna tudi subjektivnost posameznega kartografa. Pri digitalni kartografiji pa računalnik s pomočjo posebnih matematičnih postopkov, običajno v okviru geografskega informacijskega sistema, iz digitalnega modela reliefa, ki vsebuje geokodirane, torej prostorsko natančno opredeljene podatke o nadmorskih višinah, določi ekspozicijo in naklon površja za izbrano prostorsko enoto. Na Geografskem inštitutu ZRC SAZU smo že leta 1994 s pomočjo stometrskega digitalnega modela reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije pripravili digitalni tematski zemljevid reliefa Slovenije in ga zaradi različnih potreb in zahtev izdelali v več barvnih in črnobelih različicah. Ker za sosednje države digitalnih podatkov o nadmorskih višinah UDC 528.94(497.4) DIGITAL ELEVATION MODEL OF SLOVENIA AND ITS SURROUNDINGS Jerneja Fridl Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, WOO Ljubljana, Slovenia Many times thematic maps represent phenomena which overlap the Slovenian borders. Up to now there was only a digital relief of Slovenia made two years ago disposable to be the background layer for the computer thematic maps. Thus we had to make a new, slightly different relief for the border areas of surrounding countries. nismo imeli na razpolago, je okolica ostala prazna in je Slovenija na teh tematskih zemljevidih videti kot nekakšen otok, saj se vsi podatki končajo na državni meji. Za tiste tematske zemljevide, ki se nanašajo izključno na Slovenijo, to ni moteče, morda je celo bolj nazorno. Mnogi pojavi pa niso omejeni le na državno ozemlje, temveč segajo tudi na območja izven slovenskih meja. Z vključevanjem naše države v evropske združevalne procese se potrebe po tovrstnih tematskih prikazih le še povečujejo. Ker v doglednem času še ne bo mogoče dobiti ustreznega digitalnega modela reliefa za sosednje države, smo se s sodelavci odločili, da ga izdelamo sami, in to za območje, ki ga vsebujejo pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije v merilu 1:400.000. Ta izsek pokriva celotno slovensko narodnostno ozemlje, ki je večkrat zanimivo tudi za prikazovanje geografskih in zgodovinskih tematik. Zapis podatkov o nadmorskih višinah zunaj Slovenije v računalniško, digitalno obliko se je nekoliko razlikoval od zajemanja nadmorskih višin za Slovenijo, ki so ga opravile geodetske službe in je zahteval večletno delo in večje število usposobljenih kadrov. Odločili smo se za digitalizacijo plastnic z ek-vidistanco 100 m za hribovite predele in 25 m za ravnine, nekatera reliefno kočljiva območja pa smo morali digitalizirati še bolj natančno. Vsaki plastnici smo pripisali ustrezno nadmorsko višino, posebej pa smo morali določiti še višine vrhov, iztekov dolin in nekaterih drugih reliefno izpostavljenih točk. Po desetih mesecih zajemanja višinskih podatkov smo imeli pripravljeno osnovno podatkovno bazo. Z interpolacijo smo nato vsakemu hektarju površja (celica 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK ■Si. c i •S "I 0 1 5 v» 49 Ga na Gana Gana Gana Gana hO 50 Grčija Grčija Grčija Grčija Grčija -n c/i Iv) 51 Grenada Grenada Grenada Grenada Grenada O OS M 52 Gruzija Gruzija Gruzija Gruzija Gruzinska SSR 53 Gvajano Gvajana Gvajana Gvajana Gvajana O 54 Gvatemala Gvatemala Gvatemala Gvatemala Gvatemala z 55 Gvineja Gvineja Gvineja Gvineja Gvineja 56 Gvineja Bissau Gvineja Bissau Gvineja Bissau Gvineja Bissao Gvineja Bissau Gvineja Bisau, Gvineja Bisao 57 Haiti Haiti Haiti Haiti Haiti 58 Honduras Honduras Honduras Honduras Honduras 59 Hrvaška Hrvaška Hrvaška Hrvaška Hrvatska 60 Indija Indija Indija Indija Indija 61 Indonezija Indonezija Indonezija Indonezija Indonezija 62 Irak Irak Irak Irak Irak 63 Iran Iran Iran Iran Iran 64 Irska Irska Irska Irska Irska 65 Islandija Islandija Islandija Islandija Islandija 66 Italija Italija Italija Italija Italija 67 Izrael Izrael Izrael Izrael Izrael 68 Jamajka Jamajka Jamajka Jamajka Jamajka Veliki atlas sveto (6), 1996 Atlas sveta za šolo in dom (1), 1995 Države sveta 1993 (2), 1993 Veliki družinski atlas sveta (7), 1992 The Times Atlas sveta (5), 1991 Druge različice 69 Japonska Japonska Japonska Japonska Japonska 70 Jemen Jemen Jemen Jemen Jemen 71 Jordanija Jordanija Jordanija Jordanija Jordanija 72 Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija Zvezna republika Jugoslavija Jugoslavija Srbija in Črna Gora 73 Južna Afrika Južnoafriška republika Južnoafriška republika Južnoafriška republika Južnoafriška republika 74 Južna Koreja Južna Koreja Južna Koreja Južna Koreja Južna Koreja 75 Kambodža Kambodža Kambodža Kambodža Kambodža 76 Kamerun Kamerun Kamerun Kamerun Kamerun 77 Kanada Kanada Kanada Kanada Kanada 78 Katar Katar Katar Katar Katar 79 Kazahstan Kazahstan Kazahstan Kazahstan Kozaška SSR Kazahija, Kazahistan o 80 Kenija Kenija Kenija Kenija Kenija o o TO 81 Kirgizistan Kirgizistan Kirgizistan Kirgizija Kirgiška SSR Kirgistan K) CO 82 Kiribati Kiribati Kiribati Kiribati Kiribati -n Cn 83 Kitajska Kitajska Kitajska Kitajska Kitajska o CTJ 84 Kolumbija Kolumbija Kolumbija Kolumbija Kolumbija 85 Komori Komori Komori Komori Komori O 86 Kongo Kongo Kongo Kongo Kongo z 87 Kostarika Kostarika Kostarika Kostarika Kostarika 88 Kuba Kuba Kuba Kuba Kuba 89 Kuvajt Kuvajt Kuvajt Kuvajt Kuvajt 90 Laos Laos Laos Laos Laos 91 Latvija Latvija Latvija Latvija Latvija Letonija, Letonska 92 Lesoto Lesoto Lesoto Lesoto Lesoto 93 Libanon Libanon Libanon Libanon Libanon 94 Liberija Liberija Liberija Liberija Liberija 95 Libija Libija Libija Libija Libija 96 Lihtenštajn Liechtenstein Liechtenstein Liechtenstein Liechtenstein 97 Litva Litva Litva Litva Litva 98 Luksemburg Luksemburg Luksemburg Luksemburg Luksemburg Luxemburg 99 Madagaskar Madagaskar Madagaskar Madagaskar Madagaskar 100 Madžarska Madžarska Madžarska Madžarska Madžarska Veliki atlas Atlas sveta za šolo Države sveta 1993 (2), Veliki družinski atlas The Times Atlas Druge sveta (6), 1996 in dom (1), 1995 1993 sveta (7), 1992 sveta (5), 1991 različice 101 Makedonija Makedonija Makedonija Makedonija Makedonija 102 Malavi Malavi Malavi Malavi Malavi 103 Maldivi Maldivi Maldivi Maldivi Maldivi 104 Malezija Malezija Malezija Malezija Malezija 105 Mali Mali Mali Mali Mali 106 Malta Malta Malta Malta Malta 107 Maroko Maroko Maroko Maroko Maroko 108 Marshallovi otoki Marshallovi otoki Marshallovi otoki Marshallovo otočje Marshallovi otoki 109 Mauritius Mauritius Mauritius Mauritius Mauritius Mauricius, Mavricius, Mavricijus, Mavricij 110 Mavretanija Mavretanija Mavretanija Mavretanija Mavretanija 111 Mehika Mehika Mehika Mehika Mehika 112 Mikronezija Mikronezija Mikronezija Mikronezija Mikronezija 113 Mjanmar Mjanmar Mjanmar Mjanmar Mjanmar 114 Moldavija Moldavija Moldavija Moldavija Moldavija Moldova 115 Monako Monako Monako Monako Monako 116 Mongolija Mongolija Mongolija Mongolija Mongolija 117 Mozambik Mozambik Mozambik Mozambik Mozambik 118 Namibija Namibija Namibija Namibija Namibija 119 Nauru Nauru Nauru Nauru Nauru 120 Nemčija Nemčija Nemčija Nemčija Nemčija 121 Nepal Nepal Nepal Nepal Nepal 122 Niger Niger Niger Niger Niger 123 Nigerija Nigerija Nigerija Nigerija Nigerija 124 Nikaragva Nikaragva Nikaragva Nikaragva Nikaragva 125 Nizozemska Nizozemska Nizozemska Nizozemska Nizozemska 126 Norveška Norveška Norveška Norveška Norveška 127 Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija 128 Oman Oman Oman Oman Oman 129 Pakistan Pakistan Pakistan Pakistan Pakistan 130 Palau Palau Palau Palau Palau 131 Panama Panama Panama Panama Panama 132 Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja 133 Paragvaj Paragvaj Paragvaj Paragvaj Paragvaj Veliki atlas Atlas sveta za šolo Države sveta 1993 (2), Veliki družinski atlas The Times Atlas Druge sveta (6), 1996 in dom (1), 1995 1993 sveta (7), 1992 sveta (5), 1991 različice 134 Peru Peru Peru Peru Peru 135 Poljska Poljska Poljska Poljska Poljska 136 Portoriko Portoriko Portoriko Portoriko Portoriko 137 Portugalska Portugalska Portugalsko Portugalska Portugalska 138 Romunija Romunija Romunija Romunija Romunija o m O o in O CD M O Z 139 Ruanda Ruanda Ruanda Ruanda Ruanda 140 Rusija Ruska federacija Rusija Rusija Ruska SFSR 141 Saint Kitts in Nevis Sveti Krištof in Nevis St. Kitts in Nevis Saint Kitts in Nevis St. Christopher in Nevis Saint Christopher in Nevis 142 Saint Lucio Sveta Lucija St. Lucia Sveta Lucija St. Lucia 143 Saint Vincent in Grenadine Sveti Vincenc in Grenadine St. Vincent in Grenadine Saint Vincent in Grenadine St. Vincent in Grenadine 144 Salomonovi otoki Salomonovi otoki Salomonovi otoki Salomonovo otočje Salomonovi otoki 145 Salvador Salvador Salvador Salvador Salvador 146 San Marino San Marino San Marino San Marino San Marino 147 Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sveti Tomaž in Principe 148 Saudova Arabija Saudska Arabija Saudova Arabija Saudska Arabija Saudska Arabija Savdova Arabija, Savdska Arabija 149 Sejšeli Sejšeli Sejšeli Sejšeli Sejšeli 150 Senegal Senegal Senegal Senegal Senegal 151 Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja 152 Severni Marianski otoki Severni Marianski otoki Severni Marianski otoki Severno Mariansko otočje Severni Marianski otoki 153 Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Siera Leone, Sjera Leone 154 Singapur Singapur Singapur Singapur Singapur 155 Sirija Sirija Sirija Sirija Sirija 156 Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Obala slonove kosti 157 Slovaška Slovaška Slovaška Slovaška Slovaška 158 Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija 159 Somalija Somalija Somalija Somalija Somalija 160 Srednjeafriška republika Srednjeafriška republika Srednjeafriška republika Centralnoafriška republika Srednjeafriška republika 161 Sudan Sudan Sudan Sudan Sudan 162 Surinam Surinam Surinam Surinam Surinam 163 Svazi Svazi Svazi Svazi Svazi 164 Španija Španija Španija Španija Španija Veliki atlas Atlas sveta za šolo Države sveta 1993 (2), Veliki družinski atlas The Times Atlas Druge sveta (6), 1996 in dom (1|, 1995 1993 sveta (7), 1992 sveta (5), 1991 različice 165 Srilanka Srilanka Sri Lanka Srilanka Sri Lanka Šri Lanka, Srilanka 166 Švedska Švedsko Švedska Švedska Švedska 167 Švica Švico Švica Švica Švica 168 Tadžikistan Tadžikistan Tadžikistan Tadžikistan Tadžiška SSR Tadžikija 169 Tajska Tajska Tajska Tajska Tajska 170 Tajvan Tajvan Tajvan Tajvan Tajvan 171 Tanzanija Tanzanija Tanzanija Tanzanija Tanzanija 172 Togo Togo Togo Togo Togo 173 Tonga Tonga Tonga Tonga Tonga 174 Trinidad in Tobago Trinidad in Tobago Trinidad in Tobago Trinidad in Tobago Trinidad in Tobago 175 Tunizija Tunizija Tunizija Tunizija Tunizija 176 Turčija Turčija Turčija Turčija Turčija 177 Turkmenistan Turkmenistan Turkmenistan Turkmenistan Turkmenska SSR Turkmenija 178 Tuvalu Tuvalu Tuvalu Tuvalu Tuvalu 179 Uganda Uganda Uganda Uganda Uganda 180 Ukrajina Ukrajina Ukrajina Ukrajina Ukrajinska SSR 181 Urugvaj Urugvaj Urugvaj Urugvaj Urugvaj 182 Uzbekistan Uzbekistan Uzbekistan Uzbekistan Uzbeška SSR Uzbekija 183 Vanuatu Vanuatu Vanuatu Vanuatu Vanuatu 184 Vatikan Vatikan Vatikan Vatikan Vatikan 185 Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija 186 Venezuela Venezuela Venezuela Venezuela Venezuela 187 Vietnam Vietnam Vietnam Vietnam Vietnam Vjetnam, Vijetnam, Vijet Nam 188 Zahodna Sahara Zahodna Sahara Zahodna Sahara Zahodna Sahara Zahodna Sahara 189 Zahodna Samoa Zahodna Samoa Zahodna Samoa Samoa Zahodna Samoa 190 Zair Zair Zair Zair Zair Zaire 191 Zambija Zambija Zambija Zambija Zambija 192 Združene države Amerike Združene države Amerike Združene države Amerike Združene države Amerike Združene države Amerike 193 Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati 194 Zelenortski otoki Kapverdski otoki Kapverdski otoki Kapverdsko otočje Kapverdski otoki 195 Zimbabve Zimbabve Zimbabve Zimbabve Zimbabve GEOGRAFSKI OBZORNIK mesto Hrvaško pojavlja tudi Hrvatska. Podobni pari so še: slovensko Zair in francosko Zaire, slovensko Moldavija in romunsko Moldova. Za Latvijo se pojavljata kar dve različici: prek ruskega vpliva Le-tonska in prek nemškega vpliva Letonija. Bolj domače je Zelenortski otoki kot Kapverdski otoki in Sred-njeafriška republika kot Centralnoafriška republika. V tej skupini so še Slonokoščena obala (Obala slo-nove kosti), Estonija (Estonska), Bahrajn (Bahrain), Bocvana (Botsvana), Južna Afrika (Južnoafriška republika), Vietnam in Srilanka. Pri zadnjih dveh je vprašljivo pisanje skupaj ali narazen, podobno kot pri Kostariki. Vprašljiva je prva črka pri Srilanki (Srilanka, Srilanka) in morebitno pisanje črke j med i in e ali kar j namesto i pri Vietnamu (Vijetnam, Vjet-nam). Sledi skupina srednjeazijskih muslimanskih držav, republik nekdanje Sovjetske zveze, ki imajo lahko končnico -ija ali se končajo na -stan, kar pomeni država, podobno kot sosednja Pakistan in Afganistan. Pakistan in Afganistan sta bolj uveljavljeni imeni kot denimo Pakija in Afganija. Podobno je bolj smiselno uporabljati Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kirgizistan in Turkmenistan kot Kazahija, Tadžikija, Uzbekija, Kirgizija in Turkmenija. Možna, vendar manj sistematična, je različica, da se nekatera imena končajo na -ija (Kirgizija, Turkmenija), druga pa na -stan. Obsežna je skupina držav, ki imajo ime po osebnem lastnem imenu oziroma imenu svetnika. Ker je vprašljivo pravilno slovenjenje nekaterih manj znanih svetniških imen, je morda bolj smiselna ohranitev teh imen v izvirniku. Tako naj bi ostal Sveti Krištof raje Saint Kitts, sveta Lucija Saint Lucia, Sveti Vinko Saint Vincent, Sveti Tomaž Sao Tome, Sveti Marij San Marino in podobno. Ker ima Saudova Arabija ime po Ibn Saudu, ustanovitelju dinastije Saud, je bolj smiselno obdržati svojilno oblika imena, torej Saudova in ne Saudska Arabija, podobno kot pišemo Marshallovi otoki in ne Marshallski otoki ali Salomonovi otoki in ne Salomonski otoki. Na prejšnjo skupino se navezuje skupina držav, ki ima ime po pomembnih rodbinah. To sta državi Luksemburg in Lihtenštajn. Smiselno bi bilo, da obe državi pišemo na isti način, torej obe v izvirniku (Luxemburg, Liechtenstein) ali obe podomačeno (Luksemburg, Lihtenštajn). V posebni skupini so tudi države, ki imajo v imenu besedo »otoki«, ki jo nekateri raje zamenjujejo z »otočje«. Postavlja se vprašanje smiselnosti zame- njave najbolj splošnega pojma, torej »otoki«, z bolj določnim pojmom, kot je »otočje«. V geomorfološ-kem smislu je otočje poenostavljeno rečeno skupina množice različno velikih otokov. Meja, kdaj je neka skupina otokov že »otočje«, kdaj pa zgolj »otoki«, ni jasno določena, zato je v imenih držav bolj smiselno uporabljati najbolj splošen pojem, torej »otoki«, in ne »otočje«, čeprav sama beseda »otočje« o neki državi pove več kot splošnejša beseda »otoki«. Formalno je problem zapisovanja imen držav v slovenskem jeziku rešil slovenski standard (SIST ISO 3166) z naslovom Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj, ki ga je sprejel, založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Predstavili ga bomo v naslednji številki Geografskega obzornika v članku Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. /. Atlas sveta za šolo in dom. Cankarjeva založba, Ljubljana, J 995. 2. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Države sveta 1993. DZS, Ljubljana. 3. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljubljana, 1994. 4. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. 5. The Times atlas sveta. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991. 6. Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1996. 7. Veliki družinski atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1992. GEOGRAFIJA IN ŠOLA Milan Orožen Adamič Osnovne misli za ta prispevek so se izoblikovale ob okrogli mizi o Položaju geografije kot nacionalnega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, ki jo je 23. 11.1995 organizirala Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Zvezi geografskih društev Slovenije. Del sklepov s te prireditve je bil objavljen 1.12. 1995 v Sobotni prilogi Dela. Novembra 1996 smo zvedeli, da je republiška kurikularna komisija povsem črtala geografijo iz predmetnika slovenskih srednjih strokovnih šol. Temu sklepu najostreje nasprotujemo. Protestiramo tudi, da v najvišjem slovenskem šolskem programskem telesu ni nobenega geografa, ki bi lahko pojasnil naša stališča. Meni- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK mo, da s takim ravnanjem Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije dokazuje popolno nerazumevanje širine problema. Temeljni izobraževalni cilji geografije so v osnovnih črtah primerno postavljeni v katalogu znanj za maturo. Sklepi republiške kurikularne komisije so v popolnem nasprotju s sprejetimi usmeritvami in spominjajo na ideje usmerjenega izobraževanja. Za te ideje se ve, da so nesprejemljive. Ni dvoma, da je današnja geografija ena od mlajših ved. Njeno ime je sicer staro, a je tja do 19. stoletja pomenilo nekaj čisto drugega kot danes. Do takrat je večinoma na deskriptivni metodi dela temelječa veda zbirala na eni strani astronomske, geodetske, geofizikalne in druge ugotovitve o zemeljski obli kot celoti, na drugi strani pa kopičila potopisno in krajepisno gradivo. Na žalost je tak, napačen in zastarel pogled na geografijo še vedno močno zakoreninjen. Morda je prav v tem razlog, da geografija v šolskem sistemu ni uvrščena med predmete, ki so nacionalno pomembni. Se več: v slovenskih šolah se že vrsto let postopoma zmanjšuje število ur, ki so namenjene geografiji. To se je začelo ob koncu sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let in še vedno traja. Obratno pa se je dogajalo z zgodovino, vedo, ki je zazrta v preteklost. Danes se načrtuje, da bo imela zgodovina domicil v srednjih strokovnih šolah dve leti. Geografi menimo, da je to posledica nekdanjih, danes preživetih pogledov na svet v razmerah nekdanje Jugoslavije. Menimo, da je to posledica dobe, ko Slovenci nismo imeli samostojne države, dobe verovanja v vsemogočno tehnokracijo in enoplast-nih pogledov na svet in dogajanje v njem. Geografi desetletja, ne glede na trenutna politična mnenja, trdimo, da je geografija veda, ki tolmači naravne in kulturne pojave na zemeljskem površju v njihovih medsebojnih odnosih, vzajemnih vplivih in nasprotjih. S tem je geografija tudi postala znanost s samostojnim predmetom, ki ga ne le opisuje, temveč tudi razlaga. Geografija je torej veda o sedanjosti, veda s pogledom, zazrtim v prihodnost. Razreševanje problemov okolja dokazuje, da je poglavitni razlog okolj-skih težav v enostranskih, necelovitih in enoplastnih posegih v prostor - geografsko^okolje in seveda temu ustreznih pogledih na svet. Številni konkretni primeri potrjujejo, da v pretirano razdrobljenem, sektorskem obravnavanju problemov ni kakovostnih odločitev. Zato ni dvoma, da je sodobna geografija »moderna sinteza«, eksistencialen most med fizičnim in družbenim okoljem, veda neprecenljivega po- mena. V začetku šestdesetih let je Rachel Carson, ena od idejnih utemeljiteljic sodobne ekologije, v svoji knjigi »Nema pomlad«, zapisala »naučiti se moramo živeti z in ne proti naravi«. Gre torej za odnos človeka do narave in fizičnogeografskega okolja v najširšem pomenu te besede. Nekoliko drugače, kot posebno odkritje, je povedala temeljno idejo sodobne, celovite, oziroma kompleksne geografije. V resnici pa gre še za mnogo več kot za probleme okolja, gre preprosto za demokratičen duh razmišljanja, za spoštovanje vseh plasti nežive, žive, če hočete, tudi intelektualne narave življenja. Slovenci se moramo zavedati, da smo v samostojni državi postavljeni pred številne nove naloge in izzive. Svetu in okolju okrog nas moramo stalno pripovedovati in dopovedovati, kdo, kaj in kje smo. Ponosni smo na lepo in pestro deželo in tako jo želimo ohraniti tudi rodovom, ki prihajajo. Na drugi strani pa si seveda želimo tudi uspešen gospodarski razvoj in blaginjo. Ob vsem tem pa imamo razmeroma skromne naravne vire. Imamo pa, prepričani smo o tem, pridne in delovne ljudi. Torej ni dvoma, da moramo sistematično skrbeti za njihovo znanje in izobraževanje, ki morata kritično slediti svetovnim standardom. Če dobro premislimo, je znanje ljudi pravzaprav edina vrednota, ki jo imamo, in le izobražen Slovenec bo kos nalogam, ki jih pred njega postavlja čas v katerem živi. Geografija je v vsem tem izjemno pomembna, ker je edini splošnoizobraževalni predmet, ki skrbi za celovito poznavanje in razumevanje ne le nas samih, temveč sosedov in sveta, v katerem živimo. Gotovo ni dvoma, da mora biti današnja samostojna Slovenija odprta v svet, se z njim povezovati in ustvarjalno sodelovati. To, po številnih javnomnenjskih raziskavah, meni tudi večina Slovencev. Za Slovenijo je to izjemnega pomena in tudi ekonomska nujnost. Razmeroma majhen narod in država se ne moreta zapirati v svoje okvire, ali se obnašati po vzorcu velikih »mega« narodov ter bolj ali manj samozadostnih držav in ekonomij. Svet se z informacijsko »revolucijo« spreminja v temeljih. Menim, da je nekritično privzemanje tujih učnih programov za Slovenijo nesprejemljivo, lahko celo katastrofalno. Znanje geografije je temelj za razumevanje današnjega sveta, procesov, gospodarstva in mednarodnih odnosov. Ob vsem tem smo geografi vedno bolj ogorčeni, da v Sloveniji cela vrsta srednjih šol nima predmeta geografija Slovenije in sveta. Zanimivo je, da je danes v Sloveniji očiten razkorak med položajem geogra- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK fije v šolah in njenim dejanskim stanjem. V slovenskem šolskem sistemu se očitno nadaljuje proces izrivanja geografije na obrobje učnovzgojnega procesa. Na drugi strani pa je zanimivo, da Slovenci izjemno množično segajo po najrazličnejših geografskih publikacijah. To se kaže v preprostem dejstvu, da geografske oziroma geografsko obarvane publikacije praviloma dosegajo izjemno visoke, upamo si trditi za slovenske razmere astronomske naklade, ki gredo v več deset tisoč izvodov (Atlas Slovenije: 140.000 izvodov, Veliki atlas sveta: 45.000, Krajevni leksikon Slovenije 50.000, Slovenija turistični vodič 100.000, Mali atlas Slovenije 35.000 izvodov in podobno). Očitno je, da hočejo Slovenci poznati svojo domovino in svet, šola pa jim tega ne nudi. Se več: mnogim ne nudi niti najosnovnejšega geografskega znanja. Za Slovence je bila vedno značilna razmeroma visoka in specifična stopnja samoi-zobraževanja, ki je bila pod stoletno tujo nadoblast-jo tudi zelo razumljiva. V naši samostojni državi pa stari, še manj pa tuji izobraževalni obrazci preprosto niso sprejemljivi. Zato odločno terjamo kritično prevrednotenje geografije v vzgojnoizobraževal-nem sistemu. Ob vsem tem mnogi geografi s presenečenjem ugotavljamo razmeroma nizko stopnjo navdušenja nad lastno državo, domovino v najširšem pomenu te besede. Ob tem nimamo v mislih domovinske vzgoje po preprostem in propagandističnem modelu. Se več: upamo si trditi, da je pomanjkanje kritičnega geografskega izobraževanja temelj nestrpnim in nacionalističnim reakcijam, ki smo jim priča na vsakem koraku. Prepričani smo, da se bo z nadaljevanjem dosedanjega odnosa do geografije ta kriza še poglabljala. Menimo, da je treba prihajajoče rodove vzgajati v samozavestne, ustvarjalne ljudi, opremljene s kozmopolitskim znanjem. Kajti le tako bomo lahko ohranili in utrdili neodvisnost ter tudi dosegli visoko postavljene gospodarske cilje. Prepričani smo, da je slednje, ne glede na včasih zelo različne politične poglede, najpomembnejša naloga današnjega časa. DIDACTA 1996 Tatjana Ferjan Svetovna razstava učil je bila letos v Baslu v Švici. Posegala je na vsa področja izobraževanja. Na razstavi je bila zastopana tudi geografija in nekaj stvari s tega področja je bilo prav zanimivih. Izhodišče razmišljanja je zbirka »Kultur Atlas« nemške založbe Klett-Perthes. Gre za zelo vsestranski prikaz posameznih držav. Komplet za predstavitev države sestavljajo prosojnice, besedilo, zgoščenka in poster. Na prosojnicah so geografske in zgodovinske karte, fotografije pokrajin, mest, kulturnih znamenitosti. Besedilo opisuje deželo, jezik, življenje ljudi in njihovo kulturo. Pisana beseda dobi tako zopet svoje pomembno mesto pri učni uri, pouku, izobraževanju. Glasba na zgoščenki je narodna, zabavna, pop in koncertna. Tipični odlomki širijo znanje s tega področja o deželi in seveda popestrijo predstavitev. Poster vključuje zemljevid države in slike mest. V zbirki »Kultur Atlas« so do zdaj izšle naslednje države^ Nemčija, Velika Britanija, Madžarska, Francija in Španija. Razlaga oziroma študij posamezne države ob »Kultur Atlas« omogoča veliko motivacijo, široko znanje in zaradi raznolikosti tudi globje razumevanje in trajnejše pomnenje. Zanimive primerke iz šolske kartografije so razstavili: Stiefel, Kummerly & Frey, Westermann, Klett-Perthes, Edigol ediciones. Kartografski material odlikujejo: • velika nazornost, ki omogoči učencem jasno predstavo in poznavanje, • lepe barve, ki so za učence atraktivne, • številne delovne karte, ki omogočajo različne aktivnosti, • zemljevidi, katerih zahtevnost je odvisna stopnje in vrste šole, • izredna skladnost med stenskimi zemljevidi, zemljevidi za na klop in šolskimi atlasi. Kot primer navajam nekaj več besed o Klett-Pert-hesovi zbirki. Nudi zelo kakovostno kartografsko gradivo: stenske karte treh različnih formatov, karte za na klop in zemljevide prosojnice. Obstajajo celi folijski atlasi (veliki, mali, posamezne karte), kar ima pri pouku velik pomen. Bogata je tudi zbirka Alexander atlasov: šolski, mali, svetovni. Posebno zanimiv je Atlas-Pro, ki poleg zemljevidov vključuje tudi kratko besedilo in slike, kar omogoča večje razmišljanje in boljše razumevanje. Klett-Perthes ponuja tudi folijske knjige in folijske mape. Folijske knjige vključujejo več prosojnic s spremljajočim besedilom in grafi: na primer Nemčija - naravno in kulturno okolje vsebuje 90 slik, 15 grafov in besedilo, Nemčija in Evropa ima 6 delov, ki obravnavajo Alpe ter človeka v gorskem prostoru, predstavitev ZDA pa ima 6 delov, v katerih je prikazano naravno in gospodarsko okolje. Folijske 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK mape (na primer okolje, mesta, vreme, huerta, tek-tonika plošč) so po številu slik manj obsežne: na primer Alternativna energija ima 3 dele z 9 do 12 pro-sojnic. Zanimive so fotoprosojnice za mesta: London jih ima 6, Pariš 10, Brasilia 10, Berlin 14, Kairo 12. Tudi promet (na primer pristanišča, letališča, ceste, kanali), turizem in problemi okolja (Cadsko in Aral-sko jezero) so prikazani s številnimi prosojnicami, s katerimi osvetlimo določene zanimivosti pri razlagi. Med diapozitiv smo videli različne zbirke za določeno temo (od 9 do 12 diapozitivov), ki so bile povezane s folijskimi mapami. Moderni pouk stremi za videom. Ob njem učenci še bolj nazorno doživljajo proces, pojav, pokrajino. Zanimivi so kratki filmi: na primer Dan v tropskem gozdu, Kava na afriških plantažah, Vulkanski izbruh in podobno, ki trajajo le okoli pet minut. Predstavljeni so bili tudi številni bralni zvezki, delovni zvezki, vaje za ponavljanje, vsi pa se seveda vežejo z ustreznimi učbeniki in kartografskimi pripomočki in se nanašajo na ustrezno stopnjo zahtevnosti. Aktivnosti pri delu so interpretacija informacij, ugotavljanje odnosov in reševanje problemov. Učenci pri tem razmišljajo in so ustvarjalni. Didacta prinaša za geografijo veliko zanimivega, poučnega in uporabnega. Poudarek je na kartografskem in slikovnem gradivu. Raznovrstna moderna tehnologija (računalniki, video, grafoskop) in različne povezave med njimi odpirajo pot geografiji v jutrišnji dan. Številni pripomočki, knjige, prosojnice, računalniški programi omogočajo učencem in učiteljem poglobljeno in uspešnejše delo. Sklepna misel ob ogledu je: geografija naj bo sodobna. Spoznavajmo jo z najmodernejšo tehnologijo in z lastno aktivnostjo. Brez ustvarjalnega učitelja pa seveda ne gre. JOC TRIGLAV: GEOMATIKA: MOZAIK MERSKIH METOD Zoran Stančič Pri Tehniški založbi Slovenije je poleti 1996 izšla knjiga Joca Triglava Geomatika: mozaik merskih metod. Knjiga na dobrih sto straneh in s kakimi sto-petdesetimi ilustracijami prikazuje razvoj sodobnih merskih tehnik. Avtor definira geomatiko kot znanost in tehnologijo za upravljanje geografsko lociranih informacij vključno z njihovim pridobivanjem, shranjevanjem, preučevanjem in razširjanjem. _ Knjiga je razdeljena na tri poglavja. V prvem in hkrati naobsežnejšem poglavju z naslovom Uvod v daljinsko zaznavanje avtor najprej poda fizikalne osnove daljinskega zaznavanja. Pregledno opiše osnove elektromagnetnega valovanja kot medija, ki posreduje podatke o Zemlji do satelitov. Sledi prikaz obstoječih komercialnih satelitov, ki sistematično zajemajo podatke o prostoru. Zlasti zanimiv je obsežen pregled aplikacij satelitskih posnetkov, ki obsega več kot tri četrtine tega poglavja. V njem je opisana uporaba satelitskih posnetkov v agronomiji, astronomiji, ekologiji, geografiji, geologiji, kartografiji, meteorologiji, oceanografiji in zoologiji. Drugo poglavje z naslovom Digitalna fotogrametrija se ukvarja predvsem z ortofoto postopkom in bliž-njeslikovno fotogrametrijo. Avtor na desetih straneh opiše potek ortofoto postopka ovrednotenja fotogra-metričnih stereo posnetkov in poda pomen tovrstnih postopkov za enostavno ter hitro izdelavo kakovostnih kart velikih meril. Sledi obsežno poglavje o sistemu satelitske navigacije, znanem kot GPS. Po pregledu osnovnih principov delovanja GPS avtor obrazloži pomen tovrstne tehnologije za natančno določanje položaja v naravi. Knjiga Geomatika: mozaik merskih metod je izredno zanimiva poljudna knjiga, v kateri so najzanimivejša poglavja o daljinskem zaznavanju in GPS. Velja poudariti, da je zlasti razveseljivo, da je avtor uspel dokaj zahtevno tehnologijo GPS razložiti izredno enostavno. Tako nazorne pojasnitve GPS do zdaj še nisem prebral. Ob vsem povedanem pa moramo našteti nekaj pomanjkljivosti. Najprej, že sama definicija pojma geomatika je dokaj nedosledna, saj se v marsičem pokriva z geografskimi informacijskimi sistemi. V poglavju o daljinskem zaznavanju sem pogrešal predstavitev obdelave satelitskih posnetkov. Nikjer ni niti omenjena multispektralna klasifikacija posnetkov, ki je zagotovo eden najpomembnejših postopkov obdelave posnetkov. V poglavju o daljinskem zaznavanju je kar na dveh mestih predstavljen projekt geodetskih meritev ob izgradnji letališč, ki z daljinskim zaznavanjem nima ničesar skupnega. Na drugi strani pa je avtor o letalski videografiji in daljinskem zaznavanju iz letal pisal kar v poglavju o GPS, kljub temu, da bi bolj spadalo med daljinsko zaznavanje. Mogoče največja pomanjkljivost knjižice pa je izredna sko-post s podatki oziroma aplikacijami v Sloveniji. Na omenjenih področjih dela v Sloveniji vrsta podjetij, 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK inštitutov in oddelkov na univerzah. Le-ti so v desetletjih svojega dela opravili obsežno delo s področja daljinskega zaznavanja, fotogrametrije in zadnja leta tudi GPS, ki bi ga bilo širši javnosti koristno predstaviti. Knjiga Geomatika: mozaik merskih metod je izredno zanimiva, berljiva in pregledna predstavitev daljinskega zaznavanja in GPS. Glede na naklado (skoraj 20.000 izvodov) in ceno knjige v prosti prodaji (966 SIT) jo skorajda ne bi bilo potrebno dodatno hvaliti in priporočati. Pa vendar, če slučajno knjige še nimate, jo morate kupiti. UJMA 10 Mimi Urbane Deseta številka Ujme je jubilejna številka revije, ki je začela izhajati pred desetimi leti, da bi zapolnila pomankanje literature na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki Slovencem nikoli niso prizanašale. Tako kot se je vsako leto širil krog strokovnih sodelavcev in bralcev, sta se širila tudi njen obseg in vsebina, ki sta že zdavnaj prerasla okvire običajne revije. Nova številka prinaša na več kot 300 straneh prek 70 strokovnih prispevkov, ki so razdeljeni v 1 3 tematskih sklopov. Uvodnik je napisal minister za obrambo Jelko Kacin, ki se je dotaknil pomena preprečevanja nesreč in saniranja njihovih posledic, sistemske zakonodaje na tem področju ter mednarodnega sodelovanja. Trije prispevki so posvečeni obletnici Ujme in obravnavajo predvsem pomen interdisciplinarnega pristopa k obravnavanju naravnih nesreč in njihovih posledic. V najobsežnejšem delu avtorji s področja agronomije, geofizike, geografije, hidrologije in meteorologije ter drugih ved pregledajo naravne nesreče v letu 1995. Več člankov predstavlja razmere na slovenskih vodotokih, med drugim poplave v dolini Dravinje, neurja v dolini Suhadol-nice in Velunje ter na območjih Selške in Poljanske Sore. Nadalje so predstavljena poletna neurja v občini Semič in na Plešivcu ter potresi, še zlasti tisti v Ilirski Bistrici. Meteorologi so predstavili snežne in lavinske razmere v pretekli zimi, ko so snežni plazovi zahtevali kar šest življenj. V poglavju, ki obravnava nesreče v tujini, so podrobneje predstavljeni potres na Sahalinu ter katastrofalne poplave na Nizozemskem. Za geografsko javnost je najzanimivejše peto poglavje, v katerem se avtorji strokovno lotijo vzrokov in posledic naravnih in drugih nesreč ter njihovih vplivov na okolje. Predstavljene so posledice kislega dežja, vpliv deponij odpadkov na površinske in podtalne vode v Sloveniji ter problematika onesnaževanja Krasa. Tema naslednjih poglavij so preprečevanje nesreč in ukrepanje ter odpravljanje njihovih posledic. V devetem poglavju so predstavljene tuje izkušnje ob naravnih nesrečah: nizozemske pri poplavah in japonske pri potresih. Poseben članek obuja černobilsko katastrofo, ki je razblinila mite o čisti in varni jedrski energiji. Zadnji del je namenjen izobraževanju in usposabljanju ter mednarodnim stikom na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V desetih letih je revija Ujma opravila pionirsko delo na področju spoznavanja naravnih in drugih nesreč. Odlikuje jo pester izbor člankov, v katerih avtorji s poglobljeno in objektivno analizo osvetlijo obravnavano temo. Revija ne niza le nepovezanih informacij, ampak prinaša sklop strokovnih člankov, v katerih avtorji iščejo nove poti proučevanja naravnih in drugih nesreč in pri tem razvijajo lastno teorijo in metodologijo. 31 VELIKI ATLAS SVETA Dopolnjena izdaja! Največji in najpopolnejši atlas v slovenskem jeziku je tako velik zato, ker združuje tri knjige, ki jih potrebuje vsaka družina: atlas, geografsko enciklopedijo in geografski leksikon. 392 strani formata 27 x 37 cm 72 barvnih zemljevidov več 100 barvnih ilustracij razlaga zemljepisnih izrazov pisava zemljepisnih imen PRIROČNI KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Naj vam bo pri odkrivanju bogastva in lepot naše dežele vedno pri roki! 400 strani formata 19 * 29 cm 48 strani barvnih prilog , opisi značilnosti in posebnosti / 6000 slovenskih naselij / DZS d. d., Založnišfv? literature, Mestni trg 26 1000 Ljubljana.