Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. -, za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 22 aprila 1854 List 32 Korist mačjega répa ali Timotejeve trave \ za oral (joh) deteljnega semena 12 do 14fun i J 1 /I i V • Dostikrat so „Novice" že priporočevale mačji tov 5 do iuntov pa mačjeg P ce se pa seje z roko, je deteljnega semena 16 do /I I V i 1 w >1 sm rep ali Timotejevo travo, in res so ga zaceli nasi 20 funto v, mačjega repa pa 5 do 6 funtov treba kmetovavci ene leta sèm pridno sejati, — al še vse Kdor seje sam maćji rep, potřebuje na oral 10 do premalo. Mačji rep zasluži, da se ga naši kme- ±2 funtov semena. CC tovavci še bolj poprimejo. V spričbo tega jim lio čemo povedati: kaj pišejo „hospodářské noviny Pragu od njega im rm v « • f v jati y Mačji rep pravijo je vsakteremu z detelj Kadar je žito, pod ktero hoćemo to travo se že vsejano in njiva večkrat povlečena in lepo če pa ga hoćemo zrahlana bila se seje macj rep * — r r---"J" j~ -----v---f--- u u^i^ijv Sejâti, jv; ucua pupi c u uciciju , plemenu naše domaće živine prijetna in tečna klaja, tem še le mačji rep sejati. Potem se njiva je treba po pred detelj m po in ima to prednost pred vsako drugo travo ? da se m m plit pod mlj y prit (scer sila veliko semena od njega přiděla in s prav maj- se zaduší) rahlo povleče, in dobro je, će tudi po aim trudom. Mačji rep ne porajta dosti za vreme; ne mraz valj ? V • ne vrocina mu ne škodjetazlo, in celo v tacih kra da se po verhu ležeče seme v zemljo pritisne Prav dobro je tudi ako y kteri niso za nobeno deteljo, se mačji rep kaj g odaj spomladi seje med m prav z krat vsejanega semena ni treba povleči omenjena mesanica Ta zimskem srežu vzdignj dobro obnaša, in tudi tam, kjer se oziminavecse jati ne more, daje mačji rep kmetovavcem še zrni- zakrije seme, kadar raj gotov pridelk. Mačji rep je dober v goratih krajih. Mačji rep ima to posebno lastnost, damu mraz ne škodje; je tedaj v goratih krajih, kjer je vreme ? ker po in perhka zemlja sama —j- — 5 — se je ^cww s—j sejana detelja se da že pervo jesen (pozno) kositi in ž njo vsejani mačji rep je potem že o pervem legla Tako zgodaj letu detelj kosnj mocněji in tecnej bolj ojstro, velika dobrota kmetovavcem, njem zamorejo obilo klaje pridelati. ki si Kadaj se kosi mačji rep ? po Kakor hitro a c v es ti. Kdor dalje čata Mačji rep je tudi dober %a ravnine. scer več nakosi, pa klaja je bolj terda 5 slamnata da je živina ne jé rada in ji tudi tako ne tekne 5 Vsak kmetovavec vé, kako lahko nevgodno vreme detelji škodje, in kakosna nadloga je dosti krat za gospodarja, ako mu detelja spodleti. Kdor je kterikrat tako zadergo občutil, da mu je klaje zmanjkovalo, bo gotovo vesel imeti travo , ktere tudi naj slabeje vreme ne užuga. Taka trava pa ]e V • • mačji rep Mačji rep mešan z deteljo. Za seme se kosí, ko začne rep šerujavpri hajati in se s perstmi lahko omane. Zabavljica zoper mačji rep. Od mačjega répa pravijo, da ima to napako, da njegove korenine ne zgnjijó rade in da se tedaj pozneje med žitom kot plevel prikazuje. To je res se ali kdor dobro orje in njivo pridno obdela mu ni tega bati. In če pri vsem tem pride med ozi Ako sejemo mačji rep z deteljo, in če detelja mino nekoliko steblic mačjega répa, ni to velika zavolj slabega vremena slabo obeta, jo bo name i i v • • i • 1 _ TI škoda y stoval mačji rep, ki ne mara za nobeno vreme. Pa dá dober pridelk na semenu. ker se po žetvi dá lahko iz žita odbrati in če tudi detelja lepo stoji, je vendar s to mesanco pridelk veči in bolji; taka mešanca ne napenja ži vine tako rada, kakor sama zelena detelja, in njiva ktero vsak kme Ne jemati smemo zemlji, tudi dajati • • 5 se obvarje tište nesrecne sitnice tovavec le predobro pod imenom pir ni ce pozna in ki se v drugem letu, če tam pa tam detelja poide moramo V • • tako rada na njenem mestu zaplodi. Ce pa je mačji rep vsejan, zatare on pirnico. Zemlja za mačji rep. Z vsako zemljo ima za ljubo. Rase dobro na šotnem in mocirnem svetu kakor v težki ilovnati (Dalje in konec.) Ko je gosp. predsednik dunajské kmetijske družbe tako spodbadal kmetovavce, da ne le je mati smemo zemlji, temuč tudi dajati ji moramo,je razložil zboru mnogotere skušnje na svojih grajši očitno pokazalo, kako obilno nah, iz kterih se je zemlji 5 pa tudi v lahki pešeni. Naj bolje pa se ob 5 na nasa na peseno-ilovnati zemlji. Kako se mačji rep seje? se splača umno ravnanje z gnojem v hlevu gnoj nišu in na njivi. Povzamemo iz teh skušinj le nektere. Da iz gnojnice ne uide smerad (zakaj smerad je ravno na] Seje se sam ali pa z navadno deteljo zmešan pod rodovitniši del gnoja, je cvet gnoja), se na vedro 1 i • t * v i • i at ri t t • i • • i # i i • • v ječmen, oves ali jaro rez, zgodaj spomladi. v^cjc ^uujuiuc, jm oc jg uaunaia pvicg guujmaa, se z deteljno sejavnico ali pa z roko, tako da se va pol funta hudičevega olja ali žeplene kisline s pervimi tremi persti seme zagrabi in lepo enako ker žeplena kislina spremení ogelnokisli amonjak v po njivi troši. Če se seje z mašino, se potřebuje žeplenokislega,ki ne izpuhti iz gnoja, kakor um\ Seje gnojnice, ki se je nabírala poleg gnojnisa prili jfjf 126 Gnoj ne pride na gnojniših nikdar na golo dno sne bo, in ćeravno so narobe vpodobljene, jih vendar ▼ gnojniša, ampak vselej se na dno verže za pol čev- njih pravem stanu vidimo. Pa kako tanke in nježne , na primer, obsežek polo ^UUJIlliJU * UU1J/1*« f ^ViVJ «W T VI«JV £iM/ VVT — UJ1M piUT VIII n ti lja ali za čevelj debelo kakoršne koli parsti ali morajo te podob biti ker 5 MAX* vv « VIJ «wv.u uMnu.wuw uuil J71* i U» Mil llll/lUjU IU JJUUUU1VC UI l/l , KC1 . Ll C* pi llll Cl in ravno tako se na gnojni kup tudi po ver h vice milje, ki čez euajst sto palic znese sote nameće parst, ktera zaderžuje, da ne uidejo naj bolji puhi iz gnoja, in se napiva tako rodovinosti Vsak - - -...... y ni V • ko de- seti del pavca, ko se na dnu očeša vpodobi »« xu«v,.uv^i, Kakosna neprecenljiva dobrota so uvi, epu^u«* i če še tako slaba, je dobra za to, prav tieti, ki je oslepel. Koliko slabsi bi bili, koliko pri * r oci parst spozna le 5 in postane po tem rodovitna njivi in b pol) pripeljani gnoj se b jetnih občutkov bi pog jv^u.u ui ťué.voai., ako bi bili brez očí rojeni; raztrosi po Kako neobhodno nam jih je k življenju treba! Brez njih « podorje, da le pod emljo pre kuha, in da vsi rodovitni drobci vstanejo v zemlj Ce pa delo tako nanese, da se polje spravljati, preden se podorje, gaje treba zrni like kupe devati, po 50 voz skupej ne mogli ne se nevaroost, ki nas obdajajo, -------. ------j- ne tega, ki nam je všeč, ali cesar potrebujemo mora gnoj pred na Brez njih bi ne bili sicer brez vsega občutka y ogniti naj ti, al y raj ne 5 sj kakor većem za cevlj visoko pa kar je se veliko strasnej vgodne občutljeje i imel bi skoraj zmirom ne y ce premislili, da so se dru y po çi, kterih se ne moremo nikdar vdeležiti. Da bi bili pač tudi verh gnojnih kupov se nameće parsti, ktera mora za ta dar milemu Stvarniku hvaležni! pa tudi spodej biti, da se od spod ne pogubi gnojnica kam drugam, od zgor pa ne izpuhti amonjak. Bolj kakor vsacega druzega se je gip gnojna moč skazala na senožetih. 5 ne pri detelj i, temuč tudi drug Detelja je bila po pervi košnji, ko je že v zeleneti začela, podorana za zeleni gnoj po tem sejana pšenica se je dobro obnesla ? in Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. v Čudna naprava oči. Oko preseže vse človeske umotvore. Njegova na prava je naj čudovitisa stvar, ki si jo cloveski um misliti more. Naj ročnisi umetnik ni v stanu iznajti takosne stroge y ki v vsih obzirih neskončno deleč za tem ne y kar v očesu vidimo. v bila, Že naprava un a nj ih delov človeskega očeša je zavzetna. S kakošnimi ograjami in obrambami je modri Stvarnik oči previdil! V votlinah glave tiče, in so s tako močnimi kostmi ograjene, da se ne morejo lahko poskodovati. Obervi pomagajo tudi veliko k obvarovanju in ohranjenju oči. Trepavnice so nova bramba, in ob enem pripomoćek spanju, ker se zaprejo kakor hitro nas dremota prevzame. Še vejice pomagajo veliko k popol-nosti našim ocem. Vejice so deloma za to, da manjšajo preobilno svetlobo, ki bi očém lahko škodovala, in le toliko žarkov va-nje pusčajo, kolikor jih lahko prenesemo; deloma pa, da narmanjsi prahek odvernejo y ki uteg nil oči poskodovati. Še zavzetnisa pa je n o tr an ja naprava človeskega •f • « «Va • V« ocesa. Celo oko obstoji iz mren 5 vlag y • y « • v i« misk m zil. Mnanja koža, ki se ji rožnica pravi, je prezorna in V tako terda, da se tudi silovitemu poskodovanju lahko ki je vbrani. Za njo je znotraj druga koza ali mrena, okrogla in razno barvana, in ki se ji mavričnica M ■ ta sive uni rujave oči. Vsred nje je okrogel Po ti kozi se imenuje: ta ima cerne, uni modre, predor, ki mu zvezdica ali puncica pravimo, in ki se nam cern zdí. Za tem predorom je leči podoben, vès prezoren in iz mnogo nježnih mrenic zlozen mešicek, ki se le-čicaali vledenička imenuje. Votlina med rožnico in vledeničko je polna neke mokrotě kakor voda, ktere zguba se lahko nadomestuje, če pri kakšnem poskodovanju izteče. Oko je navezano na sest misk, ki ga gor žica m dol in na vse kraje obracajo. Nar čudovitisa je mre- s ktero je zadnja plat ali dno očeša převlečeno. Ta mrežica ni nič druzega ko neko pletivo iz sila tankih ki iz možga- čutilnih nitek, ki se večje čutnice deržé, nov pride, in ki se vidna ču tu ic a imenuje. Na dnu očeša se vpodobljajo vse reci prav kakor Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak Tretji članek. (Dalje.) in Lile poželeti L i 1 e s \ Drug v prnme Z . Li t v in Z je L i 2 1 primeri je se al, pomeni v sanskritu ljubiti slovenski lilek, dasLiebiinsrskind y slavenski L in L Pol el, in zdaj tudi zapopademo, zakaj v slavenskem mytu Lei in Pol el meni v sanskritu v h rimo tudi la dati; glasnik v sta v zavezi z Lad 3 îsh po dati, v slovenskem narečju govo Je dpadel, kakor se to v slovensko-horvatskern narečju zmiraj zgodi, n. pr 1 y lat last y namesto vlas, vlast. S slovenskim glagolom ladati vjema se rusko-poljsko ladný y dat ordnen bozinje o Lade nastalo ime Brez dvombe je po imenu Ladislav. Božanstvo na rimskih spomenikih z imenom Isis regina zna tedaj biti egipčanska Isis, pa tudi sloven ska Živa Lada. Isis egipčanska se tudi imenuje mater siderum 4), in to je tudi indo-slavenska Živa Lada boginja o luna, in tako zvemo razlog y zakaj město Cele, kjer je Zivinocastje, kakor spomeniki kažejo, posebno cvetelo, ima zvezde v svojem gerbu. V Celi je častje Višnutovo iu Živino posebno mo- glo cvesti, in sicer pervo v Narasinha vovi a va tari. To v se zdaj pričajo mnogi m mozole levi z odper timi lapami, ktere v Celi nahajamo. Keršanski misionari i so za ložjo privajenje posvetili kersansko cerkev v čast svetega Daniela in namalati dali svetega preroka ko v levnjaku od levov obdan sedí. Tudi možko-ženska je egipčanska Isis 5) ravno "V kakor indo-slavenska Živa s priímenomArtanarissura Zeco- pod kterimi se je mož 6 Ce se na podobě ogledamo y ocitovala, tudi v teh nahajamo enakost, in sicer se ene podobě nahajajo z mesecem in rogmi , znamnji, ktere tudi Živa ima 8). Na stirskih in koroskih rimsko- slovenskih spomenikih je dosti podob indoslavenske Zive v različnih momentih. Vse te posebnosti bomo v svojem , kjer delu na tanko razlagali, in tudi razloček pokazali se Živa od Iside v obrazih in slikah razločuje. Kakor smo vidili je voda rojenka Nara vara ta, to je Živa-ta, zato njeno poznamlenje nara, gerski vbïjqov , vsqsvç , slovenski nor,ponor, ponori ti* Ish Creuzer Symbol. II. 83. 2 Eichhoff 245. 3 Lei u in Pol el u beri pri Hanusu str. 2" 4 318 cap. 9. 366, primeri lubere in libido. 4 y 38 y 74 O 270, ) Plutarch de Iside Plutarch de Isid. cap. 43. Hym. in Isid. v. 24. 6) Paulin System Brah. 86. Pierer Univ. Lex. I. 210. Dexr. de 1' Egy. II. 127. Denon voyage dans la basse et la h. Egg. Pl. 115. n. 19. Winkelmann VII. 464. 8) Paullin Syst. Brahm. 105. 127 Živa se torej ni samo smatral kot praogenj (pervo- nekega donavskega otoka, na kterem so se pasle kobile y tni ogenj), temoč tuđi kot pra voda (pervotoa voda), so jele na glas razgatati, in nektere žbeta so planile v « . m « I « I« « • 1_____1 -n • • V • zato tudi Živa ima ravno tako priime Narayana vodo, da bi k nam priplavale. Race v bicju so se pre kakor Brahma in V i snu (slej : Indian Antiquities I. pre- strašile in čuda veliko divjih labudov se je vozilo v ve licih krogih po vodi. tace LXXXVII in LXXXVIII., dalje : Ane. History of Hindost. I. 60.) Tako se razjasnuje, zakaj jednake izraze za ogenj in vodo nahajamo. Tudi egipčanska Isis je po Heraklitu in drugih Stoikih (glej: Creuzer Symbol. II. 168), ocean, pravoda, iz ktere se je solnee rodilo, in iz ktere se zvezde redijo. Pa kakor je Isis porodnica solnea, tako tudi Bhavany bogov (Brama-ta, Višnuta in Ži-vata) mati, kterih drugi ni samo predstavnik vode, temoč tudi solnea, in se veli Chris, Kršna, Krishna, sol in ecclypsi (glej: Creuzer I. 623.) in poslednji se naravnost solnee imenuje (Paulin. Syst. p. 99.) Zato kranjski Gorenci, kadar kres kurijo, kteri je spomin starega solnčnega častja, si leseno kolo napravijo, ktero na klin nataknejo in pod kresom okoli ženejo klicaje: „Leť Šiva *) leťl" pozneje pa to kolo v ogenj veržejo. Prav za prav so tedaj přiměřili Živo Norejo egip-čanski v rimsko bogočastje prijeti I zid i. (Dalje sledi.) Nižje doli na Donavi pa je dežela že prijetniša. Jugoslovansko slovstvo Se nekaj o slovstveni zapuščini Stanko Vraz-a* (Konec.) to dostavo menim, da sem dopolnil popis svoj Josip Praus, kterega ime sedaj na čélu od novega leta sem tako izverstnega „Nevena" čitamo, nekdaj v svoji Vra zove zapuščine, o kteri je tudi častiti gosp 55 Siidslawische Ztg." po smerti Vrazovi pravično raz-sodil: „da Vrazova zapuščina je zares bogata in znamenita". Ker vémo, da je g. Praus te besede • *X' izreci i so nam 3. listu „Ne Ozir po svetu le iz vlastnega prepricanja moral toliko milejše. Pa tudi g. Bog o vic je v vena" od 1. 1852 (I. teč.) na 1. str. jasno rekel, da je Vrazova zapuščina „dosta znamenita". Kako je le to, da ti domorodci sedaj molčé in da ne poterdijo ne mojih, ampak svojih besed? Resnica od lani mora biti tudi resnica le to si 8e nekaj od Dobruče. Kar so Rusi vzeli Dob se svet radovedno ozira na ta severno-izhodni del Bulgarije med Donavo in cernem morjem » se bojo gotovo še godile imenitne reci. Hoćemo tedaj še kaj povedati od Dobruče. Dobruča, 200 štirjaških milj velika, šteje sedaj komaj 20.000 stanovnikov. V letu 1812 in 1828 je v rusovsko-turških vojskah toliko terpela, da sedaj ni drugac kot velika pušava; kamor oko seže, se ne vidi ne dervesa ne germa. Komaj tretjina vasi,ki so na zemlj je dih zapisane, se stoji. Ze Rimci so nekdaj vedili , zato so Mezio zagradili i mlja sila nerodovitna 5 da zi- dano ograjo (Trajanovim nasipom), ki se razprostira od Rasove do Kostenč. Ta zagraja, ki je na nekterih me-stih dvojna, na nekterih celô trojna, se je še povsod 8 do 10 čevljev visoka ohranila; od zunaj je graben iz-kopan, Serčno nas je veselilo slišati, da preslavni gosp. Terstenjak piše življenjopis svojega premilega prijatla Vraza, ker se smemo nadjati, da v tem delu bo dosto do zdaj zakritih in neznanih čertic iz življenja plemeni-tega pokojnika na dan došlo, da se tako slava Vrazova razširja po širokém Slovanstvu! — Pa tudi menda ne manj, kakor una novica nas, bo veselila gosp. Terste-njaka ta novica, da stazo dva životopisa o Vrazu pod peresom. Saj je življenje in delavnost Vrazova taka bila, da zasluži, da se več razboritih rodoljubov za čast našega pesnika zedini in da se gorljivo pobrinejo, da bo ta životopis kolikor mogoce popoln in natancen. Jed-nega iz teh g. Terstenjaku menda dozdaj še neznanih životopisov spisuje gosp. Vladislav Vežić, znani književnik in vredni prijatel Vrazov. Slišali smo iz ver-ietnih ust, da je Vraz temu svojemu vernemu prijatlu od znotraj pa leže veliki obděláni kamni kte rih je obstálo nekdaj močno zidovje; na zahodni strani te Trajanove zagraje so jezera in močvirji Cernevode. Po-mina vredno je, da je mesto To m i 9 gnanstvu svoje „žalostníce" br uči tristium) pisal malo pred svojo smertjo duso odperl in najtajnejse namere svoje in teženje svojega duha odkril, in po tem bi utegnil životopis g. Veži da, kar se tiče poslednje dobe slavnega moža, naj popoln ej si biti. Ker pa je Ovid v pre- tudi vémo, da bo g. T e r s t en j a k o v životopis naj p o- ? v D ležalo, ne deleč od Tulče Neki prusk oficir, ki je mesca listopada 1837 po Dobruci popotoval, jo popisuje takole 55 Ko je clovek člověka pregnal iz te okrajne poln ej ši, kar se tice ne manj važne dobe per v ej se našega pesnika, bo naše književstvo lepo obogatjeno z dvema životopisoma slavnega našinca, prevažnima v vsakem obziru i je zapadla živalim. Nikdar še nisem videl toliko in tacih orlov kakor tukaj; tako prederzni so bili, da smo 3ib ? z bičem lahko dosegli, in le neradi so za malo odleteli proc. Brez števila jerebic se je tako rekoč pod nogami naših konj vzdigovalo iz suhe trave, kjer je kmalo jastrob na nje prežal. Cele cede dropelj so se vzdigo-vale od tal, ko smo jim bliže prišli, in dolge rajde že javov in divjih gosk so plavale nad nami v zraku. Druge pa resnice v poslednji dôbi Vrazovi bode odkrilo tretje delo te verste, ktero bo, ako Bog dá, pod čednim naslovom: „Čertice o Stanku V raz u. Prinesek k obširnišem životopisu naj pleme- nitijega Jugoslavena" berž ko bo moč za tisk pripravljeno in tiskaru izročeno Spisatelj, kteri se med posebne poštovatelje rajnega Vraza šteje, bo delce V mlakah poleg Donave tičé bi voli do nosa v vodi ob svojem času že sam oglasil. V njem pridejo take resnice na dan, kterih ne bo v Terstenjakovem ? ne P°lj se klatijo psi volkom enaki. Ko smo jezdili memo iva. Dozdaj o. Bodemo m po v Vežicevem životopisu. Iz zlatnega Praga v»/V/ V V *) Slovenski narod prav izgovarja Siva indiški Sh smo zmiraj pisali Z kar pa je bilo k se pri přepisu celega delà vsih takošnih pregreškov ogibali. Tudi bodemo skerbeli, da bodo na sanskritske besede z la-tinskimi cerkami pisani nagi as ki se prav postavljali. Dozdaj to ni bilo povsod mogoče, ker rokopis hitro pisaje in hitro i viti in Akoravno smo slišali omenjeno novico iz verjetnih ust, in jo tedaj imamo za gotovo stvar, se vé da bi nam posebno ljubo bilo, ako bi se pridni gosp. Vežić še posebno oglasil in povedal: ali bo skoraj važno delo dognal? in kdaj tisk odp večkrat pozabili povsod posta besede poznamljati, kakor je treba, in tudi pri natisu tega početja se se marsikak pogrešek vrine. Naj se tedaj kritikarj ne p o dtik izviraj o in ne mislijo, da ti pogreški iz naše neumnosti Pisatelj. ga misli izdati? **) Cisti dohodki Vrazov. ##*) V 14. listu „Novic" v članku „o Vrazovi zapuščini 3. str. tega lista v 2. stolpu od zgoraj namesto „izverstnejše so namenjeni za spominek Pisatelj. i" beri na prevode" r> umo tvore" in ravno v tem članku v 17 128 Novičar iz austrianskih krajev lz Celovca. 23. t. m. bojo Celovčanje v prazno- Tanje Nj. velič, cesarjeve poroke v Franc-Jožefovem gaja na križni gori z veliko slovesnostjo vsadili dva hrasta, ki se bota v vedni spomin „cesarjeva hra-staimenovala. - Od Gutštajna na Horoškem. Komaj so se silne rane lanskega požara nekoliko celiti začele, že spet nov požar na veliki četertek ponoći vstane in 22 bis s cer-kvijo vred pokoncá. Veter je grozovitno pihal, tako da se je plamen gorato po zraku naprej valil. Troje mož-kih, dva vozarja iz Stajarja in en teržan so zgoreli, če-terti opečen v bolnišnici menda tudi smerti pričakuje. Škoda je polovico večja, kakor v pervem ognju ki je bila cenjena na 19.000 Ljudje si ničesar niso za mogli oteti in sila je toliko britkejša, ker je lani toča vse pobila. Preljubi bravci „Novic"! venska kerv, in po vaših zilah teka slo-mehkočutno serce v Vaših persih bije 9 pripravljeno v sili potrebnemu na pomoć hiteti: oh usmilite se prosim Vas za božjo voljo nesrečnih nagih in lačnih sirot! Bog Vam bode stoterno povernil. Učitelji pomagajte svojemu sobratu, šolskemu učeniku Janezu Smid-u; verjemite mi, da ni revnejšega berača od njega in njegove družine, ki si ni nitke oblačila otela ni # Prevalski uradniki grof Turnski, fažinski oskerb > nik in mnogo druzih so se vse hvale vredno obnašali m se vedno bratovsko Ijubezen skazujejo. Bog jim plaćaj! Cvetko. Krajnske okolice. Prerok iz Jolsve jo je le preveč uganil! Zita nam nikdar ni tako manjkalo, kakor dan današnji, in take suše že tudi veliko let ni bilo: dost j y / studencov se je ze posušilo in celô od St. Joškega pravijo, da zlo peša. Jarína je že zlo terpela v tistih krajih 5 ki bolj pod gorami leže in je sneg zgodaj skop- jcčmen je zatega voljo nel, ker so jo prezgodaj sejali; pridružili deputacii, ali pa ki so scer šli gledat imenitne Nusdorf, od kodar, slovesno sprejeta, se bo peljala na cesarski grad v Schonb v nedeljo popoldne pa z veli cesarjeva peljala v mesto Dunaj run, kjer bo čez noć ostala, ko častjo se kot zaroćnica bo v poodeljk poroka N Ogerskem, v Vojvod in temeškem Banat kakor tudi v G bsk Lo do m e r i i sedni stan. 9 Krak in Buk neba 1. maja ob pervih kvatrih tega leta so vse cesar ske zelezuice donesle 3 milione in 810.858 takem bi dohodki celega > Po naj t m po tem leta utegnili znesti blizo 16 vejših novicah iz Turškega, so Turki prostovoljno zapustili turško Kar usu); po tem takem h unkraj Trajanovega nasipa le- 1 milionov ki segajo do 1 tudi Cernovod so Rusi že gospodarji žečih krajev. Mustafa-paša stoji v Bazarčik Ce ravno so se Turki precej deleč Trajanev nasip vmak nili ? se vendar dosihmal še Rusi niso pripravljali udariti jo čez ta nasip, kar se bo pa po povedbah rusovskih oficirjev kmalu po veliki noći (naša bel delj je pri starovercih velika no daj sila veliko moč v Dob zgodilo Ker imajo Rusi se-(50 bataljonov pešcev » 31 švadronov konjikov, 16 sotnij kozakov in 160 topov) je verjetno, da general Gorčakov namerja na Ad n o p e 1. se bo z z m a ga dej ali r> Soldatenfreund" pravi, da še le to, ilo Da bulgarski zemlj k prej d guba za Turke Ruse 9 ker bo Dobručo so Rusi le zato udarili, ker Turki tako mocno branijo Ka la fat. Sicer pa se ob Donavi obé armadi kavsate noć in dan malo po malem. Da so ar gležko-francozke barke V ze vzele Od ni res; gotovo pa je, da je po glavar Odese stanovnikom naznanil, da se imajo pripra viti na bombe kov. Tudi na se niso se sprijeli, le v izhodnem morji je mirai Plumbrigde Rusom vzel dij. Car Nikolaj delà trudlj nem morji angležki ad-5 s soljo obloženih lavo noć in dan; če tudi o polno V t se mu mora vsaka važna prigodba berz na po ponocnem mrazu zlo ozebel. lz Ljubljane. V sredo in četertek je šio skoz Lj ubija no na Dunaj k slovesni poroki Njih veličanstva toliko ljudi, da so mogli dopoldne po dvakrat vozove napreci. Tudi iz Ljubljane so šli gosp. deželni 3 krajih poglavar, gosp. knezoškof in mnogi drugi, ki se bojo znanje dati; ko je unidan v Koróni og!edal baterije je pokleknil z odkrito glavo na bregu morja in molil po tem vstane in reče: „zdaj naj pa le pridejo"! Fran 9 9 cozi pripravljajo zdej — Število Gerkov, 100.000 vojakov Turcii na pomoc, ki grejo v vojsko zoper Turka, se vsakdan množi 9 vendar so bili 1. aprila blizo Pet na otepeni Knez D je nek razglasi! svojim Cernogercem i da smejo za zdej kot prost slovesnosti. Tudi zadnji Rusi, ki so iz Tersta in Dal- Francozi pa imajo ljci se združiti z Gerki zoper Turka Ang leži in zmirom bolj na Dunaj in macije prišli, so jo odrinili v četertek zvečer po želez- B nici na Dunaj. Večidel so bili vojaki čverste pa ne velike postave, ogorelega reznega obraza v » kakor na Turško in Rusovsko obernj i ker tem 9 kar bote tr ianska in pruska vlade storile 9 sivih,« tikoma do je vse ležeče; pruska vlada V se zmirom n i prav dovoljna v zvezo An in Francozov od petá dolzih suknjah; ker imajo to nedeljo pasko (ve- djansko stopiti liko noć) so se že v sredo postili in opoldne le ris ktere zveze je te dni znani Rus Ter gob or ski bukvice (rajž) in kartofle (krompir) z oljem zabeljene jedli, spisal pod imenom: „Še ena besedica o turški vojski ker po staroverskem obredu spada maslo, mléko, in vse kar ie od živine, med mesne iedí: vsaki večer so vpričo oficirja vsi skupej molili ali pa kratko molitvino pesmico kterih stvarniki so Nap zapeli. Sedaj jim je pot na Varšavo odkazana. ktero zvez on imenuje pravo Pandorno skatljo, iz ktere bojo neznane homatije in prekucije prišle čez celi svet, Red-rekel. oleon, Pa lmerstc liffe. Kaj bo nek k ti „besedici" Na pol Novičar iz mnogih krajev ki se ćislja za rešnika reda in m v Europi Stan kursa na Dunaji 20. aprila 1854. V četertek je gospa vojvodinja Elizabet \ pri 5 > hodnja cesarica austrianska na Parskem, in pride danes pustila svoj rojstni dom saboto) po Donavi v Obligacij e deržavnega dolga list« na 3. str. tega lista v 2. stolpu namesti „ne morda zato, kakor da bi izverstni bili, ampak jedino zato itd.w beri : ne le zato, ker so izverstni, ampak in poglavno i 3 2 y o 2 99 4 99 99 2 99 85 y( 76 V 69 55 44 8 il. I Esterhaz. srećke po 40 fl. zato, ker nas opominjajo itd. Ce je morebiti kteremu dobrotniku bolj priroćno, po vred-ništvu „Novic" kakošen dar poslati zares milovanja vrednim pogoreleom, naj ga nam posije : radi ga bomo odrajtali. Vred. Oblig. 5% od leta 1851B 112 Oblig.zemljis. odkupa5°/0 84 . . 218 . . 119V Zajemi od leta 1834 » 97 1839 99 99 99 99 99 99 99 2 « Windisgrac. Waldštein. Kegleviceve 99 99 99 99 99 20„ » 20„ 10 99 80 f/2 fl. 28% „ 29 „ ioy4 „ 6 fl. 15 Cesarski cekini..... Napoleondor (20frankov) lOfl.40 Suverendor.......18 fl. 10 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 34' / 4 fl. Loterijne srećke: V Terstu 19. aprila 1854: 72. 8. 60. 55. 56 Prihodnje srečkanje v Terstu bo 29. aprila 1854. Odgovorni vrednik Dr Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik