LETO xui, ŠT. 41 Ptuj, 26. oktobra 1989 CENA 11.000 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: SISE dajejo v poslednje olje (stran 2) Temeljni kamen za novo šolo (stran 3) Topla voda v straniščni školjki (stran 4) Izgrajevali Haloze — razdejali dom učencev (stran 5) Vlak bratstva in enotnosti '89 (stran 7) Kaj nudimo haloškim kmetom Kot smo izvedeli na občin- skem komiteju za kmetijstvo in v Kmetijski zadrugi Ptuj, je na vo- ljo reprodukcijski material za 1265 hektarov agromelioracij na območju Haloz. Razdeljevanje teče prav te dni, upravičenci pa naj prevzamejo material najkas- neje do 24. novembra v posloval- nicah Kmetijske zadruge na ha- ioškem območju. Po tem datumu bo zadruga morebitno neizkoriš- čeno pomoč nudila drugim upra- vičencem. Haloški kmetje so bili deležni precejšnje pomoči v obliki živin- ske krme iz raznih virov. Pomoč so prispevali kmetje iz zadružnih enot Hajdina. Gorišnica in Mar- kovci, v glavnem siiažno koruzo pa so darovali kmetom v halo- skih zadružnih enotah Majšperk in Podlehnik. S pomočjo sred- stev republiške pomoči je zadru- ga kupila 60 hektarov koruze na rasti ter to koruzo v obliki silaže ali pa v storžih prepeljala v Ha- loze. Vse te akcije so namenjene ohranitvi staleža živine na tem območju. Se vedno teče zbiranje pomoči v kmečki zvezi; z zbrani- mi sredstvi bodo kupili seno v Kmetijski zadrugi Cerknica. Naj omenimo še gradnjo silosov in hlevov ter adaptacijo poškodo- vanih gospodarskih objektov na prizadetem območju. Ce kmetje se niso bili deležni' te pomoči in bi želeli obnoviti svoje poškodo- vano gospodarsko poslopje, se lahko o tem pogovorijo s pred- stavnikom pospeševalne službe na terenu, vendar najkasneje do konca tega meseca, saj je zima pred vrati. Na komiteju za kmetijstvo so opravili izračun, koliko republi- ških solidarnostnih sredstev dobi vsak oškodovanec. Sleherni upravičenec do teh sredstev bo prejel obvestilo, ki velja kot do- bropis. S tem obvestilom se lah- ko torej oglasi v svoji zadružni poslovalnici, kjer bo lahko dobil ustrezen reprodukcijski material. Rok za koriščenje te pomoči je mesec dni po prejemu obvestila. Sicer pa bodo seznami vseh oškodovancev in upravičencev do solidarnostne pomoči izobe- šeni na sedežih zadružnih enot in krajevnih skupnosti. JB Največ zanimanja je bilo za več kot 100 let staro ročno brizgalno, ki še danes služi gasilcem v Leskovcu. (Foto: M. Ozmec) Razstava gasilske tehnike in opreme Morda je kar prav, da so si ga- silci izbrali oktober za mesec var- stva pred požari, saj je bilo v pre- teklosti prav ta mesec največ po- žarov. Najpogostejši vzroki po- žarov so bili povezani s pričet- kom kurilne sezone, zato je naj- več preventivnega dela posveče- nega prav pregledu dimnovod- nih in drugih požarno ogroženih naprav v bivalnih in drugih pro- storih. V ptujski občini so aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti dosegle svoj višek prav v drugi polovici minulega tedna. Pred Mercatorjevo blagovnico so na- mreč gasilci pripravili zanimivo razstavo gasilske tehnike in opre- me od nekdaj do danes. Med mi- moidočimi je bilo največ zanima- nja za več kot 100 let staro ročno brizgalno, ki še vedno služi gasil- cem iz Leskovca. Novost na le- tošnjem prikazu je bila tudi raz- stava risb, ki so jih izdelali učen- ci ptujskih osemletk. V petek popoldne pa so se zbrali ptujski gasilci skupaj s po- bratenimi iz Lepoglave, Klanjca in Krapine v Leskovcu na tako imenovanem gasilskem simpozi- ju, kot so imenovali tehten delo- vni posvet o medrepubliškem so- delovanju na področju varstva pred požari. Med drugim so se dogovorili, da bodo v sezoni, ki je pred nami, dali največ preven- tivnega poudarka vzgoji in os- veščenosti delovnih ljudi in ob- čanov. -OM UVODNIK Za katero stranko pa si ti? Ni še dolgo, ko smo se spraševali: »Ti, kje pa si ti delegat?« Zdaj bo z ukinitvijo SIS-ov občutno manj delegatov, imamo pa stranke (naj bo dovoljen ljudski termin). Danes ste lahko zeleni, social ali krščanski demokrati, lahko ste v kmečki zvezi, socialistični zvezi, zvezi komunistov, lahko ste neodvisen sindikat. .. Lahko ste še kaj. . . Samo da ste. Neko- mu morate zaupati, nekomu morate pripadati, ali preprosto po pesniku: »Nekoga rrioraš imeti rad.. .«. Pomembno je, da vas je kdo prepričal, da je to tisto, kar želi- te od življenja, od družbe, da edina svetla pot v prihodnost vodi zgolj in edino le po poti vaše stranke. Naprej potem ni več tež- ko ... Kako bo na prihodnjih volitvah, se še ne ve, kot se tudi ne ve, članstvo v kateri od strank bo bolj prestižno. Ve pa se, da nam je dovolj inflacijskega maratona, političnih razprav, zajamčenega in najnižjega osebnega dohodka, »inovati- vne« družbe, pričakovanj tržnega gospodarstva, besedne demo- kracije in sploh ... Utrujeni smo od nenehnih »bojev« za spre- membe in novosti. Ob bližnjem spominskem dnevu bi radi zvečer spokojno sedli k mizi z domačini in poklepetali, da ie naš fant že zrasel, da se oče še dobro drži, da je mamina potica dobra kot že dolgo ne. da ima sodelavka tako ljubkega dojenčka, da je bila letina navkljub vsemu le dobra .. . Radi bi nakupovali v trgovini, ki nam je naj- bližje, ne pa tekali od trgovine do trgovine in iskali zaloge še po stari ceni. Radi bi vedeli, kaj nas čaka vsaj čez pol leta okrog cen elektrike, stanarine, vodarine in ne nazadnje kruha . . . Radi bi našim otrokom postali starši, ki jim ponujamo nasmeh, ne pa za- skrbljen obraz in samotne ure, ko »tezgarimo« za dodaten kos kruha... Ob koncu: besedam je mogoče očitati čustveno prizadetost in socrealizem. In vendar, življenje niso stranke, niso programi, niso skupščine in parlamenti, življenje so majhne stvari, so dejanja brez velikih besed. . . Res. da »moraš imeti nekoga rad«, to pa ni stranka, ni zveza, ni politična organizacija .. . Lahko je pa kdaj ena. kdaj druga, pač od tega, kaj v nekem življenjskem obdobju želimo, kaj zmoremo. Že res, da je težko služiti več gospodarjem, toda še težje je vso svojo ustvarjalnost in hotenje prepustiti, ures- ničiti le v eni stranki, eni zvezi. . Kateri, bo v prihodnosti pogosto vprašanje in obeta se nam vroča pomlad, volitve, ki bodo pokaza- le, koliko se beseda demokracija udejanja. NaV mik KOMUNISTOV ODPIRA VRATA TUDI VERNIKOM Za evropsko kakovost življenja Na ponedeljkovi tiskovni konferenci CK ZKS predstavili programski dokument • Zveza demokratične levice • Učinkovita ekonomija • Varovanje človeka pred državno represijo • Odprava smrtne kazni Osnutek programskega dokumenta za 11. kongres slovenskih komuni- stov, o njem danes razpravlja C K ZKS, je resnično izziv. Ne samo da ši- roko odpira vrata vsem, ki si želijo v Evropo že danes, ki želijo Evropo do- ma, socializem po meri človeka, odre- ka se političnemu centralizmu, zavze- ma se za nova družbena gibanja, za preoblikovanje družbene lastnine, za- kaj lastnine ni brez lastnika, za ekolo- ško kultivirano družbo ... S klasičnimi temami je osnutek programa pomete!. V ospredje stopa- jo ekologija, pluralizem lastnin, poli- tična konkurenca, preverjanje legi- timnosti na vsakokratnih volitvah, va- rovanje različnosti in enakovrednosti manjšin, žensko vprašanje, rekreacija in odgovornost za svoje zdravje, svo- boda drugega kot edina meja svobodi posameznika... Program, ki se res morda bere kot pravljica, bo pa v marsikaterem članu odprl vrsto vprašanj, dilem, ne nazad- nje tudi nezaupanja, zakaj odslej se bo treba nenehno dokazovati, odgo- varjati v prostoru, kjer ena politična stranka nima več monopola, ampak »tekmuje« z drugimi, v prostoru, kjer ni mogoče več ukazovati, kajti s tem programom se Zveza komunistov do- končno ločuje od države, sestopa z oblasti. Ne samo vsebina, v prihodnosti se bodo spremenili tudi zunanji simboli, prilagoditi bo potrebno organizira- nost in še kaj. Nekaj tega ponuja že celostna podoba II. kongresa. Mo- dra, zelena, rumena barve, ki bodo opozarjale na kongres, na novo, pre- novljeno vsebino Zveze komunistov, so le začetek. Zveza komunistov bo svoj program javno objavila, nikomur ga ne vsilju- je, vsem, ki pa menijo, da lahko ures- ničijo svoje življenjske cilje s tem pro- gramom, pa na široko odpira vrata. Razprava na kongresu bo pokazala, koliko je program res program po meri človeka, predvsem pa, kako ga bomo uresničevali, NaV Lackova je gradbišče Delavci temeljne organizacije Nizke in Hidrogradnje DO KGP so včeraj pričeli obnavljati Lackovo ulico v Ptuju, ki bo zaradi tega za ves promet predvidoma zaprta do 25. decembra. Zamenjali bodo sta- ro opečno kanalizacijo z betonsko cevjo, premestili električne in tele- fonske kable, uredili pločnike, granitne kocke na vozišču pa bo zame- njal asfalt. Na platoju, kjer prehaja Lackova ulica v Titov trg — pri gostilni Pošta — pa bodo uredili počivališče s šestimi klopmi. Investi- cija velja 1,5 milijarde dinarjev in jo bosta financirali samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in krajevna skupnost Dušana Kve- dra. Ureditev Lackove ulice bo potekala v dveh etapah. Letos jo bodo uredili od Trga MDB do Trstenjakove ulice. Lackova bo v bodoče namenjena pešcem, dovoljen bo le eno- smerni promet za dostavo. (Posnetek: M. Ozmec.) Žiroračun »Za pomoč ob elementarni nesreči v občini Ptuj« 52400-743-41021 Usnjarji žetalskim pionirjem Sindikalna organizacija in de- lavci Industrije usnja Vrhnika so se odzvali pobudi ptujskih sindi- katov in poleg denarja, ki so ga nakazali na poseben račun, kjer se zbirajo sredstva za pomoč pri- zadetemu haloškemu območju, namenili neposredno pomoč pio- nirjem na osnovi šoli v Žetalah. Predsednik konference sindi- kalnih organizacij v tozdu Usnjarna Vrhnika Dušan De Gleria je povedal, da so se delav- ci množično odzvali pozivu sin- dikata; prostovoljno so prispeva- li sredstva in tako zbrali skoraj 120 milijonov dinarjev. Prek ptujskega sindikata so se poveza- li s šolo v Žetalah in povprašali po njihovih največjih željah in potrebah. V petek je tako pripe- ljal naložen kombi in iz njega so pionirji in učitelji hvaležno spre- jeli barvni televizor, videorekor- der, grafoskop, diaprojektor, so- doben stroj za šolsko kuhinjo in še nekaj manjših daril za učence. Tudi v Žetalah bodo odslej pri pouku uporabljali pripomočke, ki so za razvite dele Slovenije sa- mi po sebi umevni. »Ne najdem pravih besed, da bi se vam zahvalila in izrazila na- šo hvaležnost,« je dejala vodja šole Marija Krušič. Preprosto in prisrčno so svojo hvaležnost po- kazali pionirji s kratko besedo HVALA in z vrečkami orehov, ki so jih prinesli iz oddaljenih halo- ških zaselkov. Ravnatelj osnov- nih šol v Podlehniku in Žetalah Slavko Fric je dejal, da je taka neposredna pomoč šoli vredna veliko več kot pomoč posamezni- kom, saj bo služila sedanji in pri- hodnjim generacijam žetalskih pionirjev. »Ce bi bilo mogoče, bi vsakemu od 1300 delavcev usnjarne na Vrhniki za to pomoč hvaležno stisnil roko.« Še podatek o darovalcu: v In- dustriji usnja na Vrhniki je zapo- slenih skupaj tri tisoč delavcev, solidarnostno akcijo pa so izpe- ljali v že omenjenem tozdu, ki je ena največjih usnjarn v svetu. Dosegajo odlične poslovne re- zultate, uveljavili so se tudi na zahodnem trgu, kjer njihovo ime veliko pomeni. Tako je razumljiv podatek, da na zahtevno tržišče zahoda izvozijo za 80 milijonov dolarjev blaga letno. Vrhniški usnjarji so žetalski šoli obljubili še računalnik, učence višjih ra- zredov pa so povabili, da jih obiščejo in si ogledajo njihovo tovarno. J. Bračič Hvaležen sprejem pomoči od vrhniških usnjarjev. Borci borcem »v vsaki nesreči je nekaj dobrega,« je dejal Jože Berce, predsed- nik mestnega odbora zveze borcev Maribor. V nesreči, ki je poleti pri- zadela Haloze, je dobro to, da smo se Slovenci končno zavedeli, da imamo tudi nerazvite Haloze, ki jim moramo pomagati. Tudi borci iz Maribora so se odločili pomagati, seveda borcem, ki živijo v Halozah. V petek so obiskali Antona Mohorka v Žetalah in Antona Zajška v Dobrini. Vsakemu so borci iz Maribora pomagali z desetimi milijoni, borci iz občine Tabor pa so še poleg tega zbrali nekaj denarja in ob- darovali svoje soborce Veroniko Prevolšek, Leopolda Prešla in Alojza Zajška. Mariborski borci, tako pravi njihov predsednik, so dali samo skromno pomoč svojim tovarišem v Halozah. S tem želijo vzpodbudi- ti še druge, da po svojih močeh pomagajo. JB 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. oktober 1989 - TEDNIK Odlikovanja za 11 zaslužnih občanov Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc je minuli pone- deljek, 23. oktobra, pripravil sprejem za i i zaslužnih občanov, ki jih je za njihove izredne delovne zasluge in uspešno družbenopolitično delo odlikovalo predsedstvo SFRJ. Ob prisotnosti predstavnikov drugih družbenopolitičnih organi- zacij je Milanu Obrehtu iz Majšperka izročil medaljo za vojaške za- sluge, Jožetu Cvetku iz Ptuja medaljo zaslug za narod, Jožetu Ciču, prav tako iz Ptuja, pa red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Odliko- vanje red dela s srebrnim vencem so prejeli: Marija Cižič-Kokol iz Kidričevega, Jakob Šeruga in Alojz Rebernak iz pekarne Vinko Reš Ptuj, Vlado Avguštin iz Kmetijske zadruge Lovrenc ter Anton Purg iz Ptuja. Franc CetI je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Franc Zadravec iz MlP-a pa red republike z bronastim vencem. V imenu vseh odlikovancev se je za prejeta odlikovanja srčno in iskreno zahvalil Franc Zadravec, poleg ptujskega župana pa so se če- stitkam pridružili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij ob- čine. -OM Dobitniki odlikovanj med sprejemom pri predsedniku SO Ptuj Gorazdu Žmavcu. (Foto: M. Ozmec) IMP ELEKTROKOVINAR, proizvodnja, montaža, energetika, ekologija, p. o., Ptuj 62250 PTUJ, Rogozniška 14 Delavski svet podjetja RAZPISUJE v skladu s statutom podjetja za 4 leta dela oz. naloge 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA POGOJI: pod 1. — visokošolska izobrazba elektro, strojne, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, — ^ leta delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — znanje angleškega ali nemškega jezika; pod 2. — visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje tujega jezika, — vozniški izpit kategorije B. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in drugih pogojih ter kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva razpisa v ka- drovsko-splošno službo IMP Elektrokovinar Ptuj, Rogozniška 14, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o sklepu v zvezi z razpisom obveščeni najpoz- neje v 8 dneh po njegovemsprejetju. V razmerah, ko se pogoji bančnega poslova- nja nenehno spreminjajo, je sprotno informiranje varčevalcev še toliko pomembnejše. V LB — Kreditni banki Maribor, poslovni enoti Ptuj smo se zato odločili, da za vas, naše varčevalce, uvedemo v Tedniku rubriko »NE PREZRITE«. V njej vas bomo seznanjali z no- vostmi in spremembami na področju bančnega poslovanja. Pomagali pa vam bomo tudi z nasveti o pravilni in smotrni uporabi bančnih instrumen- tov. Največ informacij in nasvetov bo seveda s po- dročja poslovanja z občani. Prepričani smo, da boste pozdravili našo no- vost in postali redni bralec rubrike »NE PREZRI- TE«. Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, čestitamo vsem svojim komitentom. ELEKTROKOVINAR Trenutno dovolj dela Kot je znano, je ptujski izvršni svet v začet- ku meseca oblikoval posebno komisijo za sa- nacijo ptujskega Elektrokovinarja. Ker je ta z zadnjim avgustom postal samostojno družbe- no podjetje, ukrep družbenega varstva po no- vi zakonodaji ni bil mogoč, tako da bodo čla- ni komisije v sodelovanju z ekipo v podjetju poskušali utrditi položaj te delovne organiza- cije in zmanjšati izgubo v njem. Delavski svet je kmalu po imenovanju ko- misije njeno sestavo tudi potrdil, prav tako program kratkoročnih, srednjeročnih in dol- goročnih rešitev ter strokovno ekipo v samem podjetju, komisiji izvršnega sveta pa dovolil tudi odločanje o razporeditvah delavcev v podjetju. »Zunanja« in notranja ekipa sta poskušali čimprej uskladiti nekatera nesogla-. sja in program, ki je sedaj sprejet, kaže že pr- ve sadove. Trenutno so pridobili nekatera nova dela, tako da so kapacitete v celoti zase- dene, kar je vzpodbudno in daje delavcem več samozavesti in upanja, da se da nastale težave rešiti. Sicer pa program sanacije vsebuje več ukrepov. Med kratkoročnimi so analiza že sklenjenih pogodb, porabe avansov in prido- bivanje dodatnih sredstev za dela, ki jih že iz- vajajo, iskanje notranjih rezerv in odpravlja- nje presežkov delovne sile, odvečnih zalog in neizkoriščenih poslovnih prostorov ter pono- vno preverjanje cen storitev in proizvodov, ki morajo biti oblikovane na tržni osnovi. Med najpoglavitnejše srednjeročne cilje spada pridobivanje novih naročil in ustvarja- nje poslovnega ugleda. Dolgoročni cilj pa je seveda pozitivno poslovanje delovne organi- zacije in utrjen položaj na tržišču. Ekipa izvršnega sveta, ki jo vodi Boris Horvat, ima nalogo, da do 30. 6. 1990 doseže poslovanje Elektrokovinarja brez izgub. Mnenje predsednika je, da sedaj potrebuje Elektrokovinar predvsem podporo in razu- mevanje, saj morajo delavci pridobiti samo- zavest, kar bo pripomoglo tudi h kakovost- nejšemu delu in ponovnemu pridobivanju ugleda pri poslovnih partnerjih. 16. novembra čaka ta kolektiv tudi odloči- tev o tem, ali namerava ostati v sozdu IMP ali pa se bo odločil za samostojno pot. Komi- sija za sanacijo meni, da naj se o tem odloči kolektiv sam. . d. S 70. seje izvršnega sveta skupščine občine Ormož Komunalno podjetje naj bi že le- tos postalo javno podjetje Od L novembra dalje dražja vo- da, odvoz smeti in kanalščina Da bi ugotovili prednosti ozi- roma slabosti pri poslovanju Ko- munalnega podjetja Ormož, je služba družbenega knjigovod- stva na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Ormož naredi- la primerjalno analizo, v kateri primerja finančne izide in pre- moženjsko stanje Komunalnega podjetja Ormož z nekaterirni drugimi komunalnimi podjetji. Organizacija poslovanja ko- munalnih organizacij je zaradi njihovega posebnega družbene- ga pomena podrobneje oprede- ljena v različnih zakonih. V času priprave analize Komunalno podjetje Ormož ni bilo organizi- rano v skladu z zakonom o ko- munalnih dejavnostih; v organih upravljanja ni bilo zunanjifi čla- nov. Poseben problem Komunal- nega podjetja je tudi izobrazba zaposleniii, saj ne premorejo no- benega delavca z višjo, kaj šele z visoko izobrazbo. Ob vsem tem pa ormoško komunalo pesti še izredno težko finančno stanje. Razpravljalci so bili mnenja, da je sedaj ugoden trenutek za pričetek reorganizacije Komu- nalnega podjetja v skladu z novo zakonodajo, ki daje možnost or- ganizacije javnega podjetja. Ali bo v okviru javnega podjetja ob komunalni dejavnosti organizira- na še kakšna druga dejavnost, se bodo še pomenili. Potrebno je ta- koj pripraviti nove akte od statu- ta dalje, na prihodnji seji izvrš- nega sveta skupščine občine Or- mož, ki bo predvidoma konec te- ga meseca, pa bi morali obravna- vati že osnutek odloka o ustano- vitvi javnega podjetja. Brez dvoma bo najtežji pro- blem dobra kadrovska zasedba. Če podjetje ne bodo vodili spo- sobni ljudje, ki pa jih je potreb- no seveda tudi primerno nagra- diti, potem zaman pričakujemo, da bi se tudi v bodočem javnem podjetju kaj obrnilo na bolje, je menil dr. Slavko Gregurec, član izvršnega sveta. Ker Komunalno podjetje ni- ma svoje pravne službe, je izvr- šni svet imenoval posebno komi- sijo, ki bo pomagala pri preobli- kovanju ormoške komunale v ja- vno podjetje, v kateri pa bodo kljub dejavnosti posebnega druž- benega pomena veljale tržne za- konitosti. O vodenju evidence po stroškovnih mestih so na sejah ormoškega izvršnega sveta govo- rili vsakikrat, ko so obravnavali povišanje cen komunalnih stori- tev, vendar še do danes ni po- vsem jasno, koliko vode je načr- pane in koliko prodane. Sedanja podražitev je letos že četrta po- dražitev vode, odvoza smeti in kanalščine; cene se bodo s 1. no- vembrom povišale od 50 do 70 odstotkov. Tako bo veljal kubi- čni meter vode za gospodinjstva 13.630 dinarjev, za gospodarstvo in negospodarstvo 31.550 dinar- jev, odvoz odpadkov bo dražji za polovico, za kanalščino pa bo potrebno odšteti 60 odstotkov več. Voda iz ormoškega vodovoda bo ob koncu leta za 982 odsto- tkov dražja, kot je bila v začetku leta, kar pa je manj od rasti oseb- nih dohodkov in inflacije. O vseh vprašanjih, ki so ostala pri Komunalnem podjetju Or- mož odprta, se bo potrebno te- meljito pom.eniti do konca leta, z novim letom pa bi potem pričeli delati drugače. Vida Topolovec STALIŠČE ODBORA ZA SPREMUANJE IZVAJANJA USMERITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 1. Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogo- vora skupščine občine Ptuj je na podlagi podatkov o gibanju osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v letošnjem letu oce- nil izhodiščno vrednost bruto osebnih dohodkov za obdobje ja- nuar—september 1989. Izhodiščne vrednosti znašajo: Organizacije in skupnosti s področja negospodarstva, ki v skla- du s samoupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom us- klajujejo sredstva za bruto osebne dohodke z rastjo v gospo- darstvu občine Ptuj, upoštevajo ocene o rasti sredstev, kot je prikazano. Osebni dohodki v posamezni organizaciji oziroma skupnosti iz- ven gospodarstva se oblikujejo v odvisnosti od izpolnjevanja programov dela, razpoložljivih finančnih sredstev in dosežene- ga dohodka oziroma rezultatov poslovanja. 2. Sredstva za regres za letni dopust se izplačujejo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, usklajenimi z družbenim dogovo- rom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje od- nosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/87), s tem da se upošteva, da je v BODg za I—IX 1989 upoštevanih devet dvanajstin predvidenih sredstev. Predsednik odbora: Boris HORVAT, s. r. Programski seji občinskih konferenc ZKS Slovenska Bistrica v torek je bila programska seja občinske konference ZKS Slo- venska Bistrica. Po oceni predsednika OK ZKS Staneta Kovača o uresničevanju politike Zveze komunistov v občini od aprila 1988 do oktobra 1989 in izvolitvi delegatov za 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres ZKJ so govorili o programu dela občinske organizacije ZKS z naslovom Za življenje ljudi in aktivno občino Slovenska Bistrica. Program je sestavljen s poudarkom na spreminjanju sedanjega stanja in spremembah ZK v občini, da bi postala zmožnejša prispevati k družbenim spremembam. Ormož Danes poteka programska seja občinske konference ZKS Or- mož. Po uvodni besedi predsednika občinske organizacije Zveze ko- munistov Francija Poliča bodo izvolili delegate za 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres ZKJ in sprejeli programske usmeritve občinske organizacije za desetletje, ki je pred nami, kot so zapisali. Komunisti Ormoža v svojih programskih usmeritvah predlagajo in pričakujejo angažiranje pri hitrejšem gospodarskem razvoju skozi svobodno podjetništvo, politični pluralizem ter pluralizem lastnin, nadzorovano oblast v moderni državni skupnosti suverenih narodov, vzpostavljanje pravne države in civilne družbe, poštene in svobodne volitve, razvoj kulturnih vrednot, vsestransko povečano ekološko skrb ter preprečevanje ekoloških katastrof, odpravljanje sedanjih napak in vključevanje podjetij v moderne evropske tokove. Vida Topolovec ŠE LETOS SEDMINA ZA SVOBODNO MENJAVO DELA Sise dajejo v poslednje olje če smo še pred leti prisegali na svobodno menjavo dela, na interesne skupnosti in je bil ka- kršenkoli pomislek v zvezi s ta- ko organiziranimi družbenimi dejavnostmi že kar neke vrste napad na samoupravljanje, se z nedavno sprejetimi ustavnimi dopolnili postavlja vse na gla- vo. Sisov ne bo več, ne gospo- darskih, ne za družbene dejav- nosti. Tako se je dokaj nesla- vno končalo obdobje toliko- krat »obtožene« skupne pora- be. Pred koncem leta bodo po- slednjič sedli uporabniki in iz- vajalci za skupno mizo (samo ugibamo lahko, ali bodo po- slednjič prisotni res vsi), še zadnjič rekli besedo, dve ali več o izobraževanju, zdravstvu, kulturi, socialnem skrbstvu in varstvu, otgroškem varstvu, ra- ziskavah in telesni kulturi. Ver- jetno bo na zadnjih skupščinah več nelagodja med izvajalci, če- prav ne gre zanemariti tudi uporabnikov. Prvi še vedno ne vedo, ali bodo njihovi interesi, potrebe dovolj upoštevani v občinski upravi, kjer bo o nji- hovi usodi bolj ali manj odlo- čal dokaj ozek krog ljudi — se- kretariat ali kaj že bo. Drugim bo mogoče malce žal, da zdaj ne bodo imeli več toliko vpo- gleda v institucije družbenih dejavosti kot doslej, ko so lah- ko odločali tudi o povsem stro- kovnih zadevah. Da pa je čisto mogoče, da bodo odslej lahko prikrajašni za kakšno doseda- njo pravico, tega pa se v tem hipu še ne zavedajo; toliko bolj pa se izvajalci. Res pa je: če bo do tega prišlo, tega ne gre pri- pisati zgolj ukinitvi sisov. Ustavni zakon prinaša spre- membe o organiziranju institu- cij družbenih dejavnosti in edi- no, kar je bolj ali manj znano danes, je, da sisov ne bo več, čeprav naj bi bilo do sredine prihodnjega meseca odločeno, kako bo z njimi drugo leto. ki naj bi bilo prehodno, saj bodo v tem času sprejeti zakoni za to področje. Edino, kar je doreče- no, je, da bodo decembra zad- nje skupščine, strokovne službe pa se vključijo v občinsko upravo. V ptujski občini je izvr- šni svet že imenoval komisijo, ki bo pripravila vse potrebno. Včasih so družbene dejavno- sti že bile v občinski upravi. Potem smo jih organizirali v SlS-e in zdaj se spet vračamo nazaj. Da niso odigrali vloge, ki jim je bila namenjena, je znano, tudi zakaj ne, saj zlasti ob zakonodaji (interventi) zad- njih let, ki je povsem onemogo- čila svobodno menjavo dela, res niso bili več potrebni. In vendar jim ne gre vzeti zaslug za razvoj družbenih dejavnosti v zadnjem desetletju, priznanja za doseženo splošno in stroko- vno raven. Kakšna bo dokončna oblika organiziranosti področja druž- benih dejavnossti, pa v tem tre- nutku še nihče ne ve. Zdaj je največ ugibanj in prepričevanj o tem, kaj je, kaj naj bi bil tako imenovani nacionalni pro- gram, ki se in se bo financiral iz republike. Ponekod si priza- devajo kar največ spraviti v ta nacionalni program, na drugih področjih družbenih dejavnosti pa ravno obratno — zaradi sta- tusa organizacij, zaradi denarja in kdo bi še vedel zaradi česa. Pa tudi tega ne vemo, kako bo prihodnje leto, pa čeprav gre za prehodno obdobje. Bati se je, vsaj tako kaže za zdaj, da bo vpliv tistih, ki delajo na po- dročju družbenih dejanvosti, kot onih, ki so uporabniki le — teh, zanemarljiv. Ali je tako do- bro ali slabo, pa bo pokazal čas. Upamo le, da ne na škodo doseženega razvoja družbenih dejavnosti. NaV TEDNIK ~ oktober 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — ^ V Ivanjkovcih postavili temeljni kamen za novo osnovno šolo Veselje in srečo so minuli petek izžarevali obrazi učencev in učite- ljev osnovne šole Ivanjkovci ter mnogih krajanov, ki so se udeleži- li slovesnosti ob polaganju temelj- nega kamna za osnovno šolo. Uči- teljicam, ki že dolga leta poučuje- jo na tej podružnici osnovne šole Ormož, so ob tej priložnosti od gi- njenosti tekle solze. Šolo bodo gradili iz sredstev drugega občin- skega samoprispevka za širitev šolskega prostora. Ce to o solzah hočete pravilno razumeti, morate poznati dolgo- letne želje vseh krajanov te kraje- vne skupnosti, še posebej po letu 1962, ko so zaradi prostorske sti- ske ukinili takratno popolno osemletno šolo in učence od 6. do 8. razreda, ki so prej obisko- vali pouk v tej resnično pretesni šoli, pretesni tudi za današnje šo- larje, začeli voziti v Ormož. Kra- jane je ob odločitvi pri obeh ob- činskih samoprispevkih za širitev osnovnošolskega prostora v ob- čini Ormož vodila misel, da se bo ob šoli, ki se bo s hriba prese- lila v dolino, kjer nastaja nov krajevni center, vedno nekaj do- gajalo, od kulturnega do drugega življenja. Temeljni kamen so vzidali v novem naselju na nekdanji kom- binatovi njivi, ki leži nad cesto proti Lahoncem. Gradnjo šole, ki bo trajala do pričetka prihod- njega šolskega leta, bodo krajani spremljali z najlepšimi željami, saj si jo resnično želijo. Franci Polič, predsednik grad- benega odbora, je povedal, da se je gradnja uradno pričela 20. ok- tobra, sklenili pa jo bodo 31. juli- ja 1990, kar pomeni, da se bodo otroci iz Svetinj preselili v dolino že v prihodnjem šolskem letu. Nova šola bo imela 1143 kva- dratnih metrov površine, v to je vštetih še 110 kvadratnih fnetrov za potrebe VVZ. Gradijo jo tako, da je kasneje mogoče dozidati te- lovadnico ali pa dograjevati no- ve učilnice. V prvi fazi bodo zgradili štiri matične učilnice za splošni pouk in po eno učilnico za naravoslo- vne predmete in tehnično vzgojo. Poleg tega bo tu še kuhinja z več- namenskim prostorom. Izvaja- lec del je Gradjevinarski kombi- nat Medjimurje iz Cakovca, ki se je izkazal kot soliden partner če pri gradnji osnovne šole v Ormo- žu. »Računamo, da bo gradnja potekala po dogovorjeni pogod- bi in da ne bi smelo biti ob pri- četku prihodnjega šolskega leta nobenega vprašanja zaradi vseli- tve v novo šolo,« je sklenil svoje razmišljanje Franci Polič, pred- sednik gradbenega odbora. Jan- ko Kumer, predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivanjkovci, je omenil, da mineva natanko 10 let od problemske konference, kjer so gradnjo osnovne šole po- stavili kot temeljno vprašanje na- daljnjega razvoja Ivanjkovec. Od 1962. leta, ko je bila ukinjena po- polna osnovna šola na Svetinjah, je želja po novi šoli v kraju mo- čna. »Takrat ni bilo vprašanje premalo učencev, temveč pro- storska stiska. Po letu 1962 je bi- lo sicer nekaj poizkusov gradnje osnovne šole, celo paviljonskega tipa, pa so vsi propadli,« je ne- kam žalostno pripomnil Janko Kumer. V nadaljevanju je pove- dal, da je vgraditev temeljnega kamna za novo šolo resnično zgodovinskega pomena za kraj in krajevno skupnost. Zapisali smo, da so imele uči- teljice solzne oči ob postavitvi te- meljnega kamna. To je potrdila tudi Slavica Rajh, vodja podruž- nične šole.« Težko kaj rečem, sem pa zelo vesela, da je končno prišlo do gradnje. Veseli so tudi otroci, učitelji in starši«, je pove- dala Slavica, ki na tej šoli pouču- je že 24 let. Poslopje stare šole na Svetinjah je eno najstarejših v občini Ormož in resnično več ne ustreza standardom sodobnega pouka. Nova šola bo stala v no- vem naselju, kjer je veliko mla- dih družin ter sedanjih in bodo- čih šolarjev. Računajo, da bodo s to novo lokacijo pridobili še ne- kaj šolarjev, ki sedaj zaradi od- maknjenosti stare šole obiskuje- jo pouk na drugih osnovnih šo- lah. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivanjkovci Janko Kumer ob polaganju temeljnega kamna za novo šolo. Srečali so se starejši občani Petkovo popoldne je bilo za okrog petdeset starejših iz krajevne skupnosti Jožeta Potrča nadvse prijazno. Zbrali so se na Potrčevi na sedežu krajevne skupnosti. V veselem vzdušju so se pogovorili o mar- sičem. Upati je, da bo tako tudi na drugih srečanjih starejših, ki jih pripravljajo v ptujskih in drugih krajevnih skupnostih. V ptujskih je 1044 starejših, ki so jih oziroma jih bodo še povabili na podobna sre- čanja. Starostniki iz KS Ivana Spolenaka so se prvi sestali. V nekate- rih krajevnih skupnostih težko »spravijo« skupaj denar za omenjena srečanja, vendar to ne bi smel biti problem. Naj bo še tako velika kri- za, starostniki zaslužijo vsaj takšno pozornost, če že ne večje. MG (Posnetek: KOSI) Smo šele na pol poti »Vojna je trajala štiri leta, vi, zgodovinarji, pa to frajbate že 40 let in še vedno niste nehali.« Ta- ke očitke pogosto slišijo zgodovi- narji, je dejal dr. Tone Ferenc na celodnevnem strokovnem semi- narju, ki je bil v Ptuju 20. okto- bra. Povedal je, da smo z zgodo- vinopisjem NOB na Slovenskem šele na pol poti. Obrazložil je tu- di zakaj. Imeli smo premalo usposo- bljenih zgodovinarjev, ker je na tem področju predolgo vladalo sektaštvo in miselnost, da je za to delo sposoben vsak udeleže- nec NOB. Pomanjkanje viroslovnih gra- div. Mnogi inozemski viri so bili dostopni šele po 40 letih. Tudi doma je bilo mnogo arhivskega gradiva dolga desetletja pod em- bargom, nekatero pa še vedno ni dostopno zgodovinarjem. Nekatere že obdelane stvari bo treba znova preučiti, saj je v njih izrazito pretiravanje, eno- stranost, pisanje samo o pozitiv- nih stvareh, zamolčalo pa se je lastne napake in tudi zločine po- sameznikov. Vse to je dr. Tone Ferenc v na- daljevanju izvajanja podrobneje razčlenil. Pred njim je govoril dr. Miro- slav Stiplovšek o značilnostih sindikalnega gibanja na Sloven- skem do leta 1941, kar je že raz- meroma dobro raziskano. Dr. Milan Ževart pa seje ome- jil na probleme zgodovinopisja NOB na slovenskem Štajerskem. Precej let po vojni je bil NOB na našem območju podcenjevan. Vprašal se je, ali je že prišel čas za sintetični prikaz celote, in od- govoril z da in ne! Oboje je po- drobneje tudi utemeljil. Po izvajanju vseh treh ugled- nih slovenskih zgodovinarjev so se začela vrstiti vprašanja, kakrš- nih pred leti še nihče ni upal po- stavljati. Šlo je za dogajanja ta- koj po vojni: kako in koliko so zavezniki izročili belogardistov in ustašev Jugoslaviji, kaj je bilo z likvidacijami v taborišču Te- harje pri Celju, zakaj sektašenje do verujočih, dogajanja na osvo- bojenih ozemljih med NOB in podobno. Zgodovinarji so na vprašanja odgovarjali odkrito in argumentirano. Žal je bil čas za razpravo prekratko odmerjen. Dr. Ljubica Šuligoj, ki je uspe- šno vodila in povezovala semi- nar, je v nadaljevanju govori.la o problemih pouka novejše zgodo- vine in o delu učiteljev. Svetova- lec za zgodovino pri Zavodu za šolstvo — OE Maribor prof. Ivan Sernec pa je le nakazal lite- raturo, ki naj bi jo dodatno upo- rabljali učitelji pri pouku novejše zgodovine. Za kaj več ni bilo ča- sa. Zato so sklenili, da bodo v okviru Zavoda za šolstvo sklicali poseben posvet o tej temi. Čeprav je bil delavski dom Franca Krambergerja napolnjen do zadnjega sedeža, to je pred- vsem zasluga rnladih ljubiteljev zgodovine iz SŠC Ptuj, so orga- nizatorji seminarja ugotavljali, da ni bilo prave udeležbe učite- ljev zgodovine iz osnovnih šol. Večina udeležencev seminarja je popoldne odšla še na študijski obisk v Haloze, kjer jih je ing. Janko Mlakar seznanil z zgodo- vino vinogradništva v Halozah in z delom Kmetijskega kombi- nata — tozd l^lovenske gorice— Haloze. Glede po vinski cesti od Hrastovca do Gorce so se sezna- nili z značilnostmi te pokrajine in si ogledali viničarski muzej na Gorci. FF Vztrajajo pri alternativnih vodnih virih v komisiji za varstvo pred nalezljivimi boleznimi v občini Ptuj budno spremljajo stanje pri oskrbi z zdravo pitno vodo. Ugotovitve pregleda vode (opravljene so bile baktoriološke in- kemične analize) v vodnjakih, ki so namenjeni za oskrbo v iz- rednih razmerah so jih še bolj utrdile v prepričanju, da je po- trebno zagotoviti nove alternativne vodne vire. Pregledanih je bilo 42 vodnjakov, od tega jih ima neoporečno vodo le sedem. Pri tem pa tudi vztrajajo, da se pripravi vrstni red sanacije bak- teriološko oporečnih vodnjakov. Vodo v vodnjakih, ki so za zdaj bakteriološko neoporečni, pa je potrebno vsaj dvakrat let- no pregledati, in to marca in oktobra. V komisiji so tudi mnenja, da povezovalni vodovod Skor- ba-Dobrovci ni rešite" za Dravsko polje, saj je njena podtalni- ca na udaru ne samo pesticidov, temveč tudi drugih onesnaže- valcev. Vse vire onesnaževanja (Kozoderčevo, Križno in druge jame) pa je potrebno celovito sanirati. Steklina, ki se je v zadnjem času zelo razmahnila v ptujski občini, je bila prav tako predmet razprave v komisiji za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Javnost je o tem dobila še več in- formacij. Posebej pa v komisiji opozarjajo na problem prija- vljanja ugrizov iz zdravstvene delovne organizacije. Evidenco teh prijav so v zadnjem času opustili. Zdravnik sicer napoti pa- cienta na obvezno preventivno cepljenje v Zavod za zdravstve- no varstvo, nima pa podatkov ali se je ta v resnici cepil in ali je lastnik bil s psom na pregledu. Zato so imenovali delovno sku- pino, ki jo sestavljajo magister Zlatko Kumer, dr. Ciril Korpar in dr. Lojze Arko, ki mora pripraviti postopek prijavljanja ugrizov. MG PREDSEDSTVO SO PTUJ Sklep o sklicu sej zborov Na redni seji predsedstva skupščine občine Ptuj so v ponedeljek, 23. oktobra, sklenili, da predsedniki zborov skličejo seje: družbeno- politični zbor za 20. november, zbor združenega dela in zbor krajev- nih skupnosti pa 21. novembra. Določili so tudi okvirni dnevni red in naročili izvršnemu svetu, da čimprej pripravi gradiva za delegate. Med drugim naj bi na sejah sprejeli sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Ptuj, saj so potrebne uskladitve s spre- membami in dopolnitvami slovenske ustave. Nadalje bo v obravnavi več informacij: o preoblikovanju uprave povezano s postopno ukinit- vijo skupnih služb SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvod- nje, o prometni varnosti v občini, dograditvi čistilne naprave, investi- cijah v zdravstvu in šolstvu iz tretjegaobčinskega samoprispevka in podobno. V skladu s svojimi pristojnostmi bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sklepala o štirih predlogih odlokov. Gre za predlog odloka o obveznem plačevanju prispevkov za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za spremembe in dopolnitve odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj ter za sprejem ureditvenega načrta za območje Pesniška dolina —Trnovski potok. Posebej velja omeniti tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnit- vah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini in ukrepih za njihovo zavarovanje. FF Govori se . .. ... da bo eden od direktorjev podjetja s petinosemdesetletno tra- dicijo dobil Kraigerjevo nagrado tudi zato, ker film o tem podjetju ni tako dober, da bi ga komisija želela videti tudi tretjič .. . ... da vse, ki imajo izposojene knjige ptujske knjižnice, v krat- kem čaka presenečenje. Računalnik bo neusmiljeno poterjal knjige zamudnikov . . . ... da komunistom v osnovnih organizacijah ni zaupati, saj je kandidat za najvišjo funkcijo bil v prvem krogu evidentiranja »poza- bljen«. Nanj so pozabili celo v lastni osnovni organizaciji . . . ... da si bodo občinske službe po zadnji »čistki« spet opomogle. Tokrat v skladu z ustavo, saj prihajajo delavci strokovnih služb SIS pod občinsko upravo . . . ... da je naš odgovorni urednik izstopil iz Zveze komunistov. Iz zanesljivih virov (saj smo pri »koritu«, kajne!) smo izvedeli, da temu ni tako. Res pa je, da v novem mandatu ne bo več član občinskega ko- miteja. Ker bo v kratkem začel več pozornosti posvečati radijskemu programu, dosedaj jo je Tedniku, sporočamo razširjevalcem pri ome- njenih informacijah, naj tega ne povezujejo s članstvom v zvezi komu- nistov. ... da so se »dežurni kontrolorji« zgrozili, ko so videli simbole bližnjega kongresa slovenske Zveze komunistov. Nezaslišano, saj so brez obvezne rdeče barve! ... da si je naš novinarski kolega Martin Ozmec veliko prizade- val za razčiščevanje zapletenih odnosov, ki so se zapletli ob nedelujo- či ptujski čistilni sramoti (beri napravi). Pa so se tako investitorji in iz- vajalci odločili, da prenovljeno napravo predajo namenu prav na roj- stni dan našega Martina 28. oktobra. Njemu in čistilni napravi vse najboljše za rojstni dan ter dolgo in uspešno življenje! ... da so ptujski obrtniki tudi iznajdljivi novatorji. Tokrat so se znašli nosilci poslov za oblikovanje najvišjih delov človeškega telesa. Eden med njimi je pogruntal, da seje bilo potrebno v njegovem času za frizerja šolati samo dve leti, in tako je svoje trpine ročno prestavil v nižji plačilni razred. Njim tanjše kuverte, občini manj prispevkov, lju- dem slabše frizure, njemu pa ...? Izdelan program sanacije Dravskega poija Predstavitev v ponedeljek Strokovna skupina za pripravo predlogov o varovanju pod- talnice Dravskega polja bo na seji republiškega komiteja za var- stvo okolja v ponedeljek predstavila prvo fazo zaščite Dravskega polja. V tem programu bodo opredeljeni nosilci in roki za posa- mezne ukrepe, s čimer bo povečana odgovornost tistih, ki morajo pri varovanju podtalnice največ narediti. V tem programu bodo prikazani tudi vsi rezultati raziskav o vplivih na podtalnico in na- rejen tudi predračun stroškov za izvajanje programa. Republiški komite pa bo razpravljal tudi o pobudah Zelenih Slovenije ob le- tošnjem velikem onesnaženju podtalnice Dravskega polja. d. 1. emona kmetijski kombinat ptuj kmetijstvo, predelava, gostmstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz DELAVSKE SVET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ RAZPISUJE delovni mesti: 1. DIREKTORJA TOZD KMETIJSTVO »PTUJSKO POLJE« DORNAVA — za dobo 4 let Pogoja: — visokošolska ali višješolska strokovna izobrazba ustrezne smeri; — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj 2. DIREKTORJA TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« — za dobo 4 let Pogoja: — visokošolska strokovna izobrazba ustrezne smeri; — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnje- vanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba, Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2. Tečaji za grško drahmo In Irski funt veljajo samo za efektivo in čeke Nakupni m prodajni tečaji za devize veljajo od 14 ure 24 oktobra 1989. Sred- nji tečaji za devize ter nakupni, srednji in prodajni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma m poštne nakaznice veljajo od 25. oktobra 1989 dalje. Tečaj dinarja za obračunski dolar velja od 24. oktobra 1989 Maksimalno za- jamčen znesek za en evroček znaša 8.000 000 dinarjev od 23 oktobra 1989. 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 26. oktober 1989 - TEDMIK Zelenikova ulica — oaza zapuščenosti v zadnjih nekaj letih se je Ptuj olepšal: obnovljen je grad, Krempljeva uli- ca, urejajo Prešernovo ulico. Urejen je tudi minoritski samostan in njegova oko- lica: zgradbe Slovenskih goric in njihova pročelja. Sredi teh urejenih območij leži popolnoma neurejena Zelenikova ulica, ki se začne pri trgovini Ciciban na Trgu mladinskih delovnih brigad in poteka vzporedno z Lackovo ulico. Na zanemarjenost Zelenikove ulice me je opozoril eden mojih znancev, ki je preživel svoje otroštvo v tej ulici. Spomnim se, da sem v svojih otroških letih tudi sam večkrat zahajal v to ulico, kjer sem imel nekaj sošolcev in mladostnih prijateljev. Od tega je preteklo kakšnih petintrideset let in v tem času se ni v tej ulici nič spremenilo na bolje, le zob časa je dodatno načel pročelja, strehe, zido- ve ... Znanec mi je porekel: »Ti znaš pisati o takšnih rečeh, napiši tudi kaj o tem.« Ne vem, kaj naj napišem. Poleg tega da me moti zanemarjenost, je dej- stvo, da leži ta ulica v strogem središču mesta in je zato zanimiva za družbene in zasebne podjetnike, ki si bodo lahko v njej uredili svoje prostore. Prepričan sem, da bodo poskrbeli tudi za tlakovanje razvitih tal in ureditev pročelij svojih zgradb, če bodo želeli biti uspešni in konkurenčni. Dr. Adolf 2ižek, dipl. ing. NOVEMBER, MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU iN DRUGIM ZASVOJENOSTIM »Zdravo življenje — hobi — prosti čas« Predsedstvo občinske organizacije Rdečega križa Ptuj, komisija za zdrav- stveno vzgojo in koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri občinski konferenci Socialistične zveze so se letos odločili, da bodo aktivnosti v mesecu boja proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim potekale pod skupnim naslo- vom »Zdravo življenje — hobi — prosti čas«. Zato razpisujejo natečaj za naj- boljša likovna in literarna dela ter izdelke prostega časa. Pričakujejo, da se bo- do odzvali pionirji — mladi člani Rdečega križa, mladina ter odrasli. K sodelo- vanju so povabili vzgojnovarstveno organizacijo, osnovne šole, Srednješolski center, delovne organizacije. Zavod dr. Marijana Borštnarja, Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj in psihiatrični oddelek Ormož. Izdelke pričakujejo organizatorji do 15. novembra. Iz vsakega okolja naj bi jih bilo največ pet. Najboljše bodo nagradili in raz.stavili v izložbi blagovnice. Organizatorji tudi predlagajo interne razstave na že omenjeno temo, in sicer v času od 20. do 26. novembra. Svečana podelitev nagrad bo 27. novembra ob 13. uri v dvorani za vozniške izpite. Sporočilo letošnjih aktivnosti v boju proti alkoholizmu in drugim zasvoje- nostim je izredno aktualno, saj so prostočasne aktivnosti tudi zdrav način življe- nja in hkrati boj proti razvadam. MG Anketa, ki kljub temu nekaj pove v okviru mariborskega društva nekadilcev, v katerem je tudi 150 Ptujča- nov, so letos izvedli anketo. Za anketno mesto so izbrali mariborsko bolnišnico. Delavcem so anketne lističe izročili ob izplačilu osebnega dohodka. Skupaj jih je bilo 2500; delavci so jih izpolnili 532, nekaj pa jih je bilo tudi praznih. Glede na število odgovorov so pripravljalci ankete mnenja, da gre za po- manjkljivo sodelovanje, nezainteresiranost in nedisciplino delavcev bolnišnice pri izvedbi akcije. Anketne liste so v glavnem vrnili nekadilci. Četudi je imela anketa več vprašanj, je morda najzanimivejši tisti del, v katerem anketiranci od- govarjajo na vprašanje o prepovedi kajenja v bolnišnci. Kar 211 jih je odgovori- lo, da bi bilo nujno prepovedati kajenje v bolnišnici, z odgovorom »Bilo bi prav« se je zadovoljilo 232 anketiranih, proti prepovedi je bilo 53, tistih, ki jim je »vseeno«, pa je bilo 19. V društvu tudi razmišljajo, da bi izvedli anketo med tistimi, ki so kajenje opustili, da bi javnost seznanili z vzroki, zakaj so ga opustili in kako se sedaj počutijo. Z vidika propagande proti kajenju bi bila anketa med to populacijo še najbolj primerna. Nekadilci namreč ne poznajo poteka »odvajanja« od cigarete in psiholoških težav, ki so s tem povezane. Mariborsko društvo nekadilcev se zaveda, da samo s stalnim delovanjem lahko ustvari drugačno klimo in prispeva k zmanjšanju kadilske razvade. Zato bodo pripravljali mesečne aktivnosti in javnost o njih sprotno obveščali. Teden boja proti kajenju in dan brez cigarete sta v tem boju odločno premalo. Pripravila: MG Čebele so obogatile žetev čebele kot opraševalci poljedelskih posevkov v primerjavi z drugimi opraševalci — vetrom in žuželkami — prispevajo k povečanju kmetijske proizvodnje, hektarskih donosov in kakovosti zrnja. ^ V zadnjih leuh pospešeno upošte- vamo čebele pri pridelovanju hrane in drugih kmetijskih panogah. Lep primer za to je Kmetijski kombinat Bečej v Bečeju. Zdaj ta kombinat raz- polaga z okrog 900 čebeljimi družina- mi, začel pa je pred letom dni z vsega 50. Prihodnje leto namerava povišati čebelarsko proizvodnjo nad 1000 če- beljih družin — panjev. V kombinatu Bečej med ne pomeni najpomembnejšega cilja čebelarske proizvodnje. Pri organiziranju te pro- izvodnje so mislili predvsem kako iz- koristiti čebele za opraševanje posev- kov, ker so s škropljenjem posevkov zmanjšali število žuželk za naravno opraševanje kmetijskih kulturnih rastlin. Z opraševanjem s čebelami so povečali hektarske donose in kako- vost semen oljne repice, korenja, fa- celije in drugih posevkov, je povedal Šandor Bušič, vodja čebelarstva v kombinatu Bečej. Na parcelah, kjer so sončnice opra- ševale čebele, so v primerjavi s tisti- mi, ki so bile opraševane z vetrom in drugimi insekti, dosegli tudi do 30 odstotkov večje hektarske donose, da o kakovosti ne govorimo. Zrnje je bi- lo popolno in vsebovalo je tudi večji odstotek olja. Podobno je bilo tudi na zemljiščih, na katerih so pridelovali korenje, oljno repico, facelijo in dru- ge posevke. Zdaj, ko oprašujejo po- ljedelske posevke čebele, so postali posevki zanimivejši, rodovitnejši in žetev bogatejša. Pojem čebelarstva je po tradiciji ve- zan s proizvodnjo medu. Zato tudi bečejski kombinat ne namerava opu- stiti te proizvodnje. Preteklo leto so pričeli gojiti medne rastline. Kot po- membno takšno rastlino so začeli v preteklem letu gojiti facelijo na okrog 25 ha. Sejali so jo v več rokih od mar- ca do avgusta. Čebele so imele pašo vse leto, na 1 ha so dobili do 1000 kg kakovostnega medu. Tako so na 25 ha facelije pridelali 25000 kg medu po 120.000. din za kg, kar po da- našnjih dnevnih cenah znese okrog 3 milijarde din. Že prihodnje leto od 1000 čebeljih družin pričakujejo po- membno proizvodnjo rojev in selek- cioniranih matic, po 1000 rojev in matic. Ob takih rezultatih proizvodnje ve- lja razmisliti, kako bi čebele prinesli in uveljavili v kmetijski proizvodnji na območju Dravskega in Ptujskega polja ter v Slovenskih goricah. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se medne rastline začele uveljavljati v kolobarju z drugimi poljedeljskimi kulturami za povečanje čebelarske proizvodnje, iz- boljšavo strukture tal, v hribovitih te- renih Haloz pa za utrditev zemljišč pred zemeljskimi plazovi. Za reševa- nje navedenih problemov in težav, ki pestijo gospodarstvo, bi se morali po- vezati ekologi, čebelarske in druge or- ganizacije ter mladina. Le s skupnimi prizadevanji za boljši jutri nam bo uspelo proizvesti več hrane za naše delovne ljudi. Srečko Rupnik SPREHOD PO DEŽJU V STANOVANJU Topla voda v straniščni školjki v Ulici 25. maja v Ptuju, poimenovani po dnevu mladosti, stoji novi blok. Pa v njem ni nič »mlado- sti«. No, stanovalci so povečini že mladi, stavba bi po vseh pravilih tudi morala biti. Pa ni. Spogleduje se z nekaj stoletij starimi hišami v mestnem jedru. V stanovanja zateka, ker zateka, odstopajo ploščice, tapete, tudi toplo ni v vseh stanovanjih, okna in vhodna vrata se slabo zapirajo ali pa sploh ne in ne boste verjeli, v enem od pritličnih stanovanj vam čez noč čevlji prično plesniti. Stanovalci v Ulici 25. maja 15, 17 in 19 pa nočejo biti »solidarni« s stanovalci v starem delu mesta. V novih stanovanjih teh problemov niso pričakovali. Da bo manjkal kakšen kos pohištva, da stara omara ne bo šla v novo stanovanje, no, to že. Da pa bo to- pla voda pritekla v straniščno školjko, kaj takega pa res ne. Seveda so predložili investitorju — Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj — zapisnik, v katerega so zapisali vse napake. Nič kolikokrat so zavrteli investitorjevo telefonsko številko in tudi sa- mi stopili do njih. Res je: obljubili so jim mojstre. Pa glej ga zlomka, mojstri so prišli v času, ko večine stanovalcev ni bilo doma. Dodati je treba, da moj- strov ob napovedanem času ni bilo. Blok je gradil Gradiš — TOZD Gradnje s koope- ranti. Kot kaže, vsaj tako se izgovarjajo, je imel z njimi smolo. Nekaj jih je bilo s Hrvaške, eden od mojstrov pa je med tem umri. Ni vse zlato, kar je novo. Stanovalci pa lahko plačujejo stanarino, kurjavo, ni jim treba pod most. Ce streha pušča, pa gotovo premorejo kakšno poso- do, da jo podstavijo. Še sreča, da je oktober tako to- pel, tako niti ne zmrzujejo preveč. Ostali so tudi ži-^ vi, ko so se — okolje je še gradbišče — v temi »pre- bijali« do vhodnih vrat. Zdaj že imajo luči in domo- foni že tudi delujejo. Niso jih ob selitvi pokvarili otroci, le mojstri so pozabili zvezati nekaj žic. Zdaj se stanovalci upravičeno sprašujejo, kako je mogel investitor prevzeti takšen objekt, kako so lah- ko plačali tako slabo opravljeno delo in zakaj mo- rajo samo plačevati stanarino — polno ceno, seve- da — za tako malomarno zgrajeno stanovanje. Če stanarine ne bodo plačevali, bodo pozneje morali plačati dvojno ceno, ceno pač, ki jo bodo narekova- le zamudne obresti. Piše se mesec oktober, stanovalci so se vselili av- gusta ... Je potreben kakšen komentar? Gotovo kaj drugega... NaV, Program dela občinske organizacije ZSMS Ormož Med najpomembnejše naloge so si zadali dokončno ureditev mla- dinskega prostora v grajskih kleteh. Nadaljevali bodo tudi ekološki raz- iskovalni tabor. Na področju informiranja jih čakajo pomembne naloge — izšel bo Informator, s prispevki pa se bodo vključevali tudi v Ogleda- lo, glasilo mladih ptujske občine. 2. oktobra je bila izredna kon- ferenca OK ZSMS Ormož. O vzrokih smo že poročali. Ker se je zadnjih nekaj let zmanjšalo število osnovnih organizacij ZSMS — s 55 pred dvema leto- ma na 35 v lanskem letu in 25 le- tos — so se odločili zmanjšati število članov predsedstva OK. Želijo, da bi takšna manjša sku- pina opravljala vse naloge hitre- je, bolj ažurno in se primerno odzivala vsem dogajanjem v družbi. Po mnenju vršilca dolžnosti sekretarja OK ZSMS (sekretarka Breda Šef je na porodniškem do- pustu) Tomaža Bolcarja, sicer dolgoletnega profesionalnega delavca na OK ZSMS, so manj aktivne osnovne organizacije mladih v delovnih okoljih, bolj pa v krajevnih skupnostih in os- novnih šolah. Na izredni konferenci so spre- jeli tudi operativni program dela OK ZSMS. V oktobru jih čaka javna razprava o kongresnih do- kumentih; strnili jo bodo 20. in 21. oktobra na seminarju, ki ga OK organizira za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij mladih. V novembru bodo orga- nizirali delovno akcijo za pomoč Halozam. Prej se "bodo dogovori- li z izvršnim svetom skupščine občine Ptuj in upajo, da bodo koristni tudi takrat. V decembru se bodo vključevali v novoletne prireditve, ki jih organizira Zve- za kulturnih organizacij. V vseh prireditvah bosta sodelovala cen- ter za prosti čas in glasbena mla- dina. V januarju 1990 bo center organiziral program veselih počitnic, znan že iz prejšnjih let. Sodelovali bodo tudi pri usta- navljanju KLUBA 7, to je klub za video in filmsko umetnost. Iniciatorji tega kluba so v bistvu člani filmskega kluba, ki je v Or- možu že deloval, ker pa so bile okoliščine nenaklonjene, je pre- nehal delati. Osrednja naloga mladih v obči- ni Ormož je gradnja mladinskega prostora v ormoških grajskih kle- teh, kjer se leto dni ni nič dogaja- lo. Do decembra letos naj bi kon- čali naslednjo fazo. Kljub temu da mladinski prostor v tem letu še ne bo dokončno urejen, ga bodo po- skušali do novega leta odpreti v grobem stanju. Vzrok so sredstva, ki jih bodo morali za njegovo do- končno ureditev zbirati tudi na ta način. V mladinski prostor bo po- trebno vnesti življenje, zato bodo ustanovili center za interesno aktivnost mladih. V februarju 1990 bodo pričeli reorganizacijo mladinske organi- zacije po kongresu. V osnovnih organizacijah mladih bodo ugo- tovili stanje in z anketo med članstvom ugotovili, kaj menijo o novi oziroma prenovljeni orga- nizaciji mladih. Vrsta nalog jih čaka tudi na področju informiranja. Vsaj en- krat mesečno naj bi izšel Infor- mator, glasilo OK ZSMS. S pri- spevki pa se bodo vključevali tu- di v ptujsko glasilo mladih — v Ogledalo. V aprilu jih čaka kon- stituiranje mladinske organizaci- je po kongresu, junija pa bodo izdelali program za dolgo vroče poletje. Poleg teh krajših akcij jih čaka še več projektov, ki bodo, ker pač njihova priprava terja nekaj mesecev dela, zaživeli prihodnje poletje. To je nadaljevalni pro- jekt ekološkoraziskovalnega ta- bora, začetega lansko leto, ali pa kmetijskega tabora. Odločiti se bodo morali za enega ali druge- ga. V mislih imajo tudi dendrolo- ški raziskovalni tabor, ki bi ga pripravili skupaj s hortikultur- nim društvom. Pripravljajo pa tudi projekt za mladinski servis. Ponovno bodo skušali ugotoviti, ali obstajajo v Ormožu možnosti za njegovo odprtje. To je po mnenju Tomaža Bol- carja samo operativen program dela, ki ga bodo dopolnjevali sproti, sprejeli pa ga bodo na redni letni konferenci, ki bo 20. in 21. oktobra. Vida Topolovec Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ " " - ■ i. - ■ -K - ■ ■ --.,\ ŠE NOVICE IZ SODNE DVORANE »Petek Ivan (1881) in Elizabeta (1882), kmeta s Hardeka št. 16, go- spodarja na 35.94 ha zemlje, nista imela namena tako gospodariti, da bi podpirala družbeno gospodarsko politiko. Obratno, slabila sta jo s tem, da sta bila državi dolžna na davku 120.000 din za leto 1948 in akontaci- jo za leto 1949. Letos bi morala oddati državi 21.960 kg krompirja, česar pa nista storila. , , ■ V zagovor sta navedla, da so davki previsoki, nista pa hotela prizna- ti, da je za njiju 35.94 ha zemlje prevelik kos naše domovine, na katerem bi lahko izpolnjevala družbene planske obveze. Glede krompirja sta stala na istem kot več drugih družin kmetov. Ker ni bilo semena, nista sadila. Ničesar pa nista navedla, kaj sta bila pripravljena žrtvovati, da bi dobila krompir, da bi ga .sadila. Trdila sta, da sta hotela zadrugi prepustiti zem- ljo. Ker nista resno mislila na zadrugo, seveda do ustanovitve zadruge s pomočjo drugih vaščanov ni moglo priti. Popolna zaplemba premoženja obeh Petkovih in pogojna kazen za- radi starosti sta dokaz vsem večjim kmetom, da zahteva urejanje tega sveta v korist družbe delovnih ljudi od posameznikov polno sodelovanje in resnost. Kdor pa vse zapostavlja, je zapostavil najprej sebe poedinca, dočim se množica danes ne da več zapostavljati in izkoriščati.« (Našede- lo št. 35 z dne 2/12-1949. stran 3) »Martin Masten 11906) iz Frankovcev št. 36. je ostal letos pri 14.80 ha zemlje na dolgu 3506 kg krompirja. Namena ni kazal, da bi pri- delal in oddal družbeni preskrbi potrebni krompir. Setvenega plana ni upošteval Tekom osemmesečnega odvzema prostosti bo spoznal, da za- jema plansko gospodarstvo z vso resnostjo tudi privatno kmetijstvo. Pla- čal pa ho tudi 1()00 din povprečnine.« »Peter Kekec (1897/ iz Moškanjcev 51, ki gospodari na 12.19 ha zemlje, je ostal dolžan 15.653 kg krompirja. Pravilno izpolnjevanje dolž- nosti pri vodstvu kmetijskega gospodarstva bi mu omogočilo tudi izpolni- tev obvez. Izgovarjal se je na to. da posestni odnosi med njim in njego- vim zetom do pred kratkim niso bili urejeni, kar je vplivalo na obdelavo zemlje in na oddajo. Zoper odločbo o obvezni oddaji krompirja se je pri- tožil. Razprava je bila preložena zaradi proveritve navedb.« (Naše delo št. 34 z dne 25/11-1949. stran 3) »Škrinjar Franc (1872) in Doroteja (1875) s Hardeka št. 21. gospo- darja na 16,91 ha zemlje sta na istem. Neplačan lanskoletni davek in le- tošnja akontacija v znesku 64.000 din. dolžnih 7780 kg krompirja, neod- danih 1973 litrov mleka so dokazi slabitve družbenega gospodarstva in ogrožanje osnovnih življenjskih pogojev delovnih ljudi. Za njiju predsta- vlja težave previsoki davek, pomanjkanje semenskega krompirja in mle- ka, njuna starost itd. Izredni napori za izvedbo petletke zahtevajo tudi od mlajših ljudi v privatnem kmetffstvu maksimalno prizadevanje, od starejših pa podvze- manje vseh ukrepov, da se izpolnijo državljanske obveze. Kdor zaostaja in ne kaže namena, da bi dohitel čas, zavira napredek, zato ni čudno, če pride v nasprotje z revolucionarnimi družbenimi zakoni. Popolna zaplem- ba premoženja in pogojna kazen (zaradi starosti) pomeni za Škrinjarjeve gospodarsko razorožitev, za socialistično družbo pa uspeh v borbi proti poedincem, ki so omalovaževali svoje obveze napram družbi delovnih lju- di.« (Naje delo št. 35 z dne 2/12-1949, stran 31 Takšne in podobne vesti iz sodne dvorane so se navadno končevale s komentarjem in moralnim podukom, kot na primer: »Iz obrazov ljudi, ki prihajajo dan za dnem pred sodišče, se vidi, da spadajo po svoji življenjski žilavosti v vrsto marljivih delavcev, le žal da to njihovo lastnost zakriva stremljenje po ohranitvi gospodarskega polo- žaja, ki bi ga radi obdržali kljub graditvi socializma v naši državi. To brezizgledno upanje jih spravlja v nasprotje z zakoni družbenega gospo- darstva. Revolucionarni razvoj jih ne bo pustil zaostajati. Končno bodo uvideli, da so vsi družbeni napori in pridobitve tudi v njihovo življenjsko korist.« Ali: »Gospodarski položaj je oblikoval reakcionarno zavest poedin- cev, na drugi strani pa so oblikovale slabe življenjske prilike napredno zavest delovnega ljudstva, zato je moralo priti do nove družbene ureditve v naši državi, v kateri bo gospodarski napredek oblikovala le zavest vse- ga delovnega ljudstva v novi Jugoslaviji.« (Naše delo št. 34 in 35, leto-^ 1949.) j Čeprav redki, vendar bili so tudi taki primeri, kot ga lahko prebere- mo v Našem delu št. 34 z dne 25/11-1949, stran 3: »Martin Školiber iz Pušencev št. 23 je bil oproščen krivde in kazni, da bi bil po nemarnosti dolžan večjo količino krompirja. Po njegovi pri- tožbi so bile preverjene njegove trditve. Po znižanju obveze ni bil ničesar več dolžan. Podpredsednik Oblastnega odbora Mariborske oblasti tov. Fran Simonič se je osebno pozanimal za nekatere nepravilnosti in doka- zal, da je birokratično obravnavanje nekaterih problemov že večkrat na- pravilo delovnemu ljudstvu občutno škodo, največjo pa ugledu ljudske oblasti.« Naj k temu dodam, da je naš rojak Franček Simonič, ki je bil do konca leta 1949 podpredsednik oblastnega ljudskega odbora v Maribo-\ ru, potem je odšel v Ljubljano za ministra za kmetijstvo, užival izredno zaupanje kmetov iz vseh okrajev mariborske oblasti. Pred njegovimi vra- ti, v zgradbi Ul. heroja Staneta I v Mariboru, kjer je imel svoje prostore ObLO (oblastni ljudski odbor), so bile vedno dolge vrste kmetov z najra- zličnejšimi prošnjami. Vsem sicer ni mogel pomagati, imel pa je lepo in^ prijazno besedo za vsakogar. To pa je bilo za tisti čas že veliko. \ Opisani primeri sodnih pregonov in izrekov, danes težko pojmljivih j ostrih kazni z zaplembo celotnega premoženja in cela vrsta drugih oblik j pritiskov na našega kmeta, progresivna lestvica pri odmeri obveznih od- \ daj in davkov — vse to je marsikaterega kmetovalca navajalo na to, da je iskal zakonite možnosti, kako se izogniti preveliki obveznosti. Ena ta- kih možnosti je bila v delitvi posestva. Tudi o tem lahko beremo v Našem delu pod naslovom: »Na videz ponižne prošnje, v resnici pa načrtno dro- bljenje gospodarstev«. Nekaj povzetkov: »Štefan in Marija Murko iz Lancove vasi št. 23 nimata namena stopiti v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ker se ne bi rada zamerila odra- slim otrokom. »Kaj bi otroci rekli, če bi zapravila grunt?« menita. Na .stara leta ne bi rada imela v družini spora zaradi preje običajne dedišči- ne, ki so jo pač starši delili iz premoženja, ko so se ženili bogati sinovi in hčere. Da bi bili otroci zadovoljni in da ne bi bilo treba misliti na velike obveze z 22 ha zemlje, .so podpisali pogodbo: Hčerki Neža in Terezija ter sin Franc so dobili za dediščino nad 7 ha zemlje... Prenos pa ni dovo- ljen. Prošnja je odbita.« »Neža Frangež iz Zg. Jablan št. 8 je tudi sklenila razdrobiti 16,70 ha obsegajoče posestvo. Svojčas je bilo boljše imeti veliko posestvo, sedaj pa je boljše imeti malo posestvo in malo obvez. Hčerkama Neži ml. in Katarini je sklenila odstopiti na ime dedi.ščine 5 ha 54 a 70 m' zemlje. Drobitev ne bo izvedena, ker je prošnja odbita.« »Štefan in Marija Jurič iz Pleterja št. 50 se tudi sklicujeta na sta- rost v prošnji za odobritev pogodbe s hčerko Marico, ki bi dobila I ha 61 a 62 m' zemlje na ime dediščine v vrednosti 20.300 din. V Pleterju je zemlje dovolj za veliko zadrugo in za ohišnice, ki jo bo lahko imela tudi Juričeva Marica, če jo bo potrebovala .. . Prošnja za prenos lastninske pravice je zavrnjena.« »Martin Valič, kmet v Borovcih št. 15, poseduje 17 ha zemlje. Če bi ne bilo treba misliti na kmetijsko obdelovalno zadrugo v Borovcih, se Va- ličevo posestvo sigurno ne bi drobilo na 3 dele, kot si je to Martin Valič sedaj zamislil. Vedno je trdil, da so večja gospodarstva donosnejša, zato ho tudi njegovo gospodarstvo ostalo skupaj do vključitve v zadrugo.« »Anton Popošek, kmet v Podvincih št. I, je podpisal pogodbo, da bi prevzela sin Maks in nevesta Milka Božič 4 ha 90 a zemlje pod pogojem, da se poročita . . . Prošnja za odobritev pogodbe je odbita.« Navedenih je še več konkretnih primerov. Pisec na koncu pravi, da »današnji družbeni red ne bo dopustil drobitev posestev, ko gre za ustva- ritev velikih zadružnih kmetijskih gospodarstev«. Prihodnjič: Skrivanje pridelkov in gozdne akcije ^ TEDNIK - 26- oktober 1989 Izgrajevali Haloze — razdejali ptujski dom učencev Glede na polemike v sredstvih javnega ob- veščanja o mladinskem prostovoljnem delu je skupščina ZMDA Slovenske gorice 89 sklenila informirati javnost o rezultatih in dogajanjih na letošnji akciji v občini Ptuj. Mladrnsko prostovoljno delo ima v občini Ptuj bogato tradicijo saj trajajo mladinske delovne akcije neprekinjeno že vse od leta 1975. Med tem časom so brigadirji zgradili več kot 120 km vodovodov, urejevali in zgra- dili več kot 20 km cest in sodelovali pri grad- nji drugih infrastruktumih in kmetijskih ob- jektov na področju manj razvitih Slovenskih goric in Haloz. Toda kliub pospešenemu raz- voju, ki smo ga z brigadirskim delom dosega- li, imamo v občini še vedno večino prebival- cev brez vodovodnih priključkov oz. zdrave pitne vode, največ km makadamskih cest v Sloveniji ter samo v KS Leskovec v Halozah, za katero so brigadirji v tem letu gradili vo- dovod, še vedno 26 gospodinjstev brez elek- trike. Ti kazalci izražajo nujnost hitrejšega raz- voja manj razvitih področij in potrjujejo opredelitev republiške problemske Konferen- ce ZSMS o nujnosti kombinacije klasičnega mladinskega prostovoljnega dela in novih oblik v smislu raziskovalnih taborov ob ugo- tovitvi, da bodo klasične akcije z odpravo manjrazvitosti same odmrle. Ker pa se razko- rak med razvitimi in nerazvitimi področji po- večuje, bo še naprej potrebna širša družbena pomoč, med katero pa mi štejemo tudi mla- dinsko prostovoljno delo. Ta dejstva kažejo na to, da v naši najbolj razviti republiki še vedno obstajajo nerazvita območja, na katerih sta zraven strojnega dela zaradi terenskih lazmer še vedno potrebna kramp in lopata jn s tem klasične mladinske delovne akcije. Zelja za razvojem in novimi spoznanji pa nas žene v organizacijo mladin- skih raziskovalnih taborov, ki so z analizami in študijami predvsem s področja socialne politike in ekologije dali nov zagon in spo- znanja za hitrejši m bolj zdravi jutri prebival- cem teh nerazvitih področij. Ne nazadnje pa |e ves čas trajanja akcij pn nas, posebno pa se v sedanjem političnem trenutlcu še kako pomemben element presenetljivo spoznanje mladih ljudi iz drugih republik, ki pridejo de- 1^ v nerazvite kraje, da tudi v jugoslovanski »Švici« še vedno obstojajo tako zaostala po- dročja (brez cest, vode in elektrike), na kate- ra smo v razvitih delih Slovenije pozabili in se jih spomnimo samo ob naravnin katastro- f^h^^z. ob lomljenju kopij o primernosti Žal pa je v letošnjem 15. letu trajanja MDA v nasi občini pnšlo tudi do nekatenh neljubih posledic, ki mečejo senco na uspehe vsen dosedanjih akcij, posebej pa na letošnje brigadirsko poletje. Tako kot so prejšnji način dela s krampom in lopato zamenjali oz. delno nadomestili gradbeni stroji in kompresorji, se je tudi spremenil nacm bivanja brigadirjev, ki so se iz šotorov in lesenih barak preselili v večini akcij v Sloveniji in tudi v nasi občini v domo- ve učencev. To so zahtevali pogoji Zvezne konference ZSMJ o minimalnih standardih, ki smo jih tako kot druge nerazvite občine v Sloveniji, če smo hoteli ostati v »konkuren- ci« za pridobitev mladih pridnih rok, morali uppštevati in s tem obdržati kontinuiteto hi- trejše gradnje infrastrukture na nerazvitih po- dročjih. Zavedali smo se, da bo ta nastanitev prinesla mnoeo problemov, ki nastanejo za- radi lokacije aoma v neposredni bližini nase- lja, pa tudi zahtev hišnega reda in zagotavlja- nja takšne bivalne kulture, s katero ne do povzročena nobena škoda. Moramo poudari- ti, da smo v preteklih dveh letih, odkar so brigadirji nastanjeni v domu učencev to v ce- loti uspeli, da pa so letos nastali problemi in z njimi škoda, zaradi katere se je spletla ce- lotna polemika v slovenskih sredstvih javne- ga obveščanja o brigadirskem delu in dogaja- njih na naši akciji. Vsi, ki brigadirsko življenje vsaj malo po- znajo, vedo, da je povezano z mladimi ljud- mi, ki 7 ur na trasi trdo delajo, v popoldan- skih in večernih urah pa se udejstvujejo na kulturnem, športnem in izobraževalnem po- dročju. Ti mladi ljudje, ki izhajajo iz razli- čnih krajev celotne Jugoslavije z različnimi navadami, splošno razgledanostjo in ftudi bi- valno) kulturo, pa so predvsem mlaai in ra- zlično sprejemljivi za normative in discipli- no, l^i jo vodstvo akcije zahteva oz. ne zahte- va. Za! pa je včasih med njimi nekaj takšnih, ki nimajo ustrezne bivalne kulture, pa tudi takšnih, ki pri popestritvah brigadirskega ži- vljenja pretiravajo in ne najdejo ustrezne me- re. Na letošnji akciji je bilo očitno takšnega obnašanja preveč in to »pretiravanje« se je ujelo s pretirano ocenitvijo škode s strani vodstva doma učencev. Ocena škode, ki jo je samostojno v sred- stvih javnega obveščanja objavil dom učen- cev po cenah z dne 30/8-1989, je znašala 1,67 milijarde dinarjev, ocena vodstva akcije na isti dan pa 0,37 milijarde dinarjev oz. 1,3 mi- lijarde, dinarjev manj. Zaradi očitnega preti- ravanja v oceni doma učencev se je izvršni svet SO Ptuj odločil, da prične postopek real- nega vrednotenja škode, kar je zapisnik o povzročeni škodi, ki sta ga podpisala vodstvo akcije in vodstvo doma učencev, tudi omogo- čal. Na podlagi ponovne ocenitve je bila dne 12/10-1989 s strani izvršnega sveta in doma učencev opravljena realna soglasna ocena škode, ki znaša 0,54 milijarde dinarjev, kar potrjuje prvotno oceno vodstva akcije, pove- čano za rast cen materiala in storitev do 12/10-1989. Brez dvoma je ocena škode, ki jo je objavi- lo vodstvo doma učencev, s svojim pretirava- njem napravila veliko škodo brigadirskemu življenju in delu in menimo, da bi vodstvo lahko ubralo drugačne poti, da se v prihod- njih letih »rešijo« brigadirjev. Hkrati pa moramo biti realni in poudariti odgovornost brigadirjev, ki so s svojim obna- šanjem in s tem nastalo škodo dali povod oz. možnost za takšne neresnične ocene. V tem trenutku je škoda v glavnem sanira- na, dom učencev je usposobljen za opravlja- nje svoje dejavnosti, izvršni svet pa bo za sa- nacijo uporabil sredstva za redno vzdrževa- nje letošnje MDA, sredstva zavarovanja, predvsem pa sredstva, ki jih bodo morale pri- spevati občinske konference ZSM, ki so or- tanizirale in poslale na akcijo brigade oz. rigadirje, ki so povzročili škodo. Nedvoumna in končna je ugotovitev, da je škoda bila narejena, kar pa ne sme zamegliti bistva pozitivnih strani brigadirskega dela, predvsem pa ne dejstva, da se brigadirsko ži- vljenje in z njim povezane radosti in slabosti pojavljajo samo v najmanj razvitih delih naše republike. Kajti samo mi iz nerazvitih prede- lov se ob premajhni družbeni skrbi za enako- meren razvoj še ukvarjamo z delom krampov in lopat in smo veseli tudi te, pa čeprav po tr- ditvah nekaterih novinarjev »preživele« obli- ke pomoči. Vendar je druga pomoč premajh- na in zato je razumljiva izjava haloske ženi- ce, da so brigadirji »"božji dar«. Naši ljudje v Halozah in Slovenskih goricah, navajeni ga- raškega ročnega dela na plazovitih koščkih rodovitne zemlje, ne zahtevajo drugega kot osnovne življenjske pogoje, ti pa so elektrika, voda in cesta. Vedno so razumeli problem slovenstva, za katerega so se stoletja, pa tudi med II. svetovno vojno na svojih bregačah borili. V letih po 9svoboditvi so dajali v okvi- ru obvezne oddaje zadnji mernik pšenice in lonček masti za industrializacijo in urbaniza- cijo, ne razumejo pa, da jih je sedaj naša slo- venska država, ki so jo pomagali izbojevati in izboriti, pozabila. Ne želijo si solidarnostnih skladov, temveč osnovno infrastrukturo in delo, da si bodo lahko svoj kruh sami zasluži- li, ne sicer z računalnikom V. generacije, ven- dar pa tudi ne tako kot pred 500 leti in danes samo z motiko in lopato. Zato so veseli, ko že 15 let odprtega srca vsako poletje sprejemajo brigadirje in skupaj z njimi gradijo ceste in vodovode, kar jim omogoča, da ostanejo na svoji zemlji, saj v dolini ob vsej brezposelnosti in pomanjkanju stanovanj za njih ni dela in prostora za življe- nje. Veseli so tudi, ko ob naravnih nesrečah kljub škodi, ki so jo utrpeli, vidijo številne funkcionarje in novinarje, ki pridejo na ogled škode, in v sebi upajo, da bodo videno stanje in bedo vključili v razvojne programe republike ter jih obiskali in pisali o njin tudi takrat, ko jim ne bo porušilo njihovih bornih domačij. Naši ljudje so se iskreno veselili sklepov, ko je slovenska skupščina utrdila našo držav- nost in večjo ekonomsko samostojnost, upa- joč, da bo to pomenilo vseslovenslco skrb za hitrejši razvoj Slovenskih goric in Haloz in da bodo lahko čez nekaj let skupaj z vsemi Slovenci, ne samo z brigadirji, s kozarcem dobrega haloškega vina v roki zapeli verze nove himne: »Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko ...« PREDSEDNIK SKUPŠČINE ZMDA SLOVENSKE GORICE 89 MILAN ČUCEK, s. r. Spominski dom na Knežcu Te dni me je pot zanesla k domačiji dr. Franceta in Borisa Kidri- ča. Na Knežcu pri Rogaški Slatini stoji skromna hiša, v kateri si je mogoče ogledati razstavo o življenju in delu dr. Franceta Kidriča, raz- stavo o življenju in delu Borisa Kidriča in razstavo Kozjansko v na- rodnoosvobodilnem boju. Tisti, ki ga imenovana snov zanima, bo v spominskem domu obeh omenjenih mož našel mnogo podatkov, za- piskov in fotografij, ki jih sicer ni mogoče videti povsod. Na pročelju domačije visi spominska tabla z napisom: »V tej hiši je prebival s svojo družino dr. France Kidrič, slovenski slovstveni zgodovinar, in preživel svoja mlada leta njegov sin Boris Kidrič-Peter, predsednik prve slovenske vlade in veliki jugoslovanski revolucionar. Motiv domačije z okolico in spominsko ploščo je lepo vtisnjen tudi na vstopnicah. Edina hiba, ki je obiskovalec ne spregleda, je morda premajhna skrb za čistočo razstavnih prostorov. Pa vseeno, spominski dom na Knežcu si velja ogledati. SONJA VOTOLEN V. R. SPOMINI NA BORL IMJ^;;^ 1943 (2. nadaljevanje) NOVI BORLSKI GOSPO- DARJI Ko so pripeljali 29. aprila 1941 prve zapornike na Bori, so jih zaprli v grajski hlev. Šele čez dobrih deset dni so pričeli polniti z jetniki tudi grajske prostore in se je na gradu nase- lilo več policistov. Uredili so svoje pisarne in bivališče za stražarje. Prvi naslov borlske jetnišni- ce je bil: GEHEIME STAAT- SPOLIZEl-ANHALTELA- GER SCHLOSS ANKENSTE- IN, UNTERSTEIERMARK (Tajna državna policija — pre- hodno taborišče Bori, Sp. Šta- jerska). Taborišče so skrajšano imenovali »Lager Nord« (se- verno taborišče). Prve jetnike so na Bori pri- peljali iz ptujskih zaporov. Vsi ti so bili določeni za izselitev s Sp. Štajerske. Bili so domačini iz raznih krajev ptujskega okrožja. Na Borlu so preživeli nekaj tednov, nato pa so jih odpeljali s kamioni v zbirno ta- borišče v Mariboru ali v Raj- henburgu, od tam pa z vlaki v izgnanstvo. Za prvimi jetniki s ptujskega območja so pričeli voziti na Bori jetnike iz drugih štajerskih predelov. Osumljeni so bili so- delovanja v odporniškem giba- nju. Ko so poleti 1941 vznikle na Štajerskem partizanske sku- pine, so nacisti mrzlično iskali njihove sodelavce in hajkali za partizani. Veliko osummijenih so iz zaporov po vseh štajer- skih okrožjih poslali na Bori. Grad je bil večkrat prenapol- njen. Navadno je bilo na gradu dvesto do dvesto petdeset za- pornikov, občasno pa tudi po štiristo. Tu so jih surovo zasli- ševali ali vodili na zasliševanja v Ptuj, na sedež tajne državne policije — GESTAPA. Ta je stolovala v hiši zobozdravnika dr. Brenčiča, ki so ga z družino izselili. Brenčičeva hiša v seda- nji Lackovi ulici je postala mu- čilnica zavednih Slovencev, sem so jih vodili iz ptujskih za- porov in z Borla, da bi jih z raznimi mučilnimi napravami prisilili izdajati sodelavce v os- vobodilnem gibanju. Tudi na samem Borlu so zapornike su- rovo zasliševali, preden so jih poslali v koncentracijska tabo- rišča, nazaj v zapore ali na mo- rišča talcev. Le redke so izpu- stili domov. 18. junija 1942 so borisko prehodno taborišče preimeno- vali v zapore tajne državne po- licije, policijski zapor Bori pri Ptuju, Sp. Štajerska, seveda z nemškim naslovom: GEHEI- ME STAATS POLIZEI - PO- LIZEIGEFANGNIS AN- KENSTEIN BEI PETTAU, UNTERSTEIERMARK. Za- por na Borlu so Nemci ukinili marca 1943. V začetku je vodil taborišče na Borlu SS Obersturmfuhrer dr. Herman Gorger, vodja var- nostne službe in varnostne po- licije ptujskega okrožja. Cez nekaj tednov ga je zamenjal SS Untersturmfiihrer Rudolf Mey- er, ki je bil pred tem koman- dant mariborskega zbirnega ta- borišča v Melju. Tudi on je vo- dil taborišče na Borlu le kratek čas. Že junija se je pojavil na Borlu Herbert Stossel, vodja ptujske gestapovske izpostave; a o tem več pozneje. (Viri; Poslednja pisma za svobodo ustreljenih v okupira- ni slovenski Štajerski, Maribor 1965 in druga izdaja 1969 Po- slednja pisma žrtev za svobo- do. (Uvodna beseda dr. Milana Ževarta) — Podatki o Muzeju NO Maribor (vodja taborišča Bori) — Tone Ferenc: Politične in državljanske kategorije prebi- valstva na Štajerskem pod nemško okupacijo (Ljubljana 1960). IZ PTUJSKEGA ZAPORA V BORLSKI HLEV O prvih zapornikih v graj- skem hlevu na Borlu je najdra- gocenejši vir spominski spis dr. Franja Brumna, zdravnika iz Ptuja, z naslovom VOJNA IN ZLOČINI, ki ga je objavljal pred leti v TEDNIKU (leta 1972). Iz tega dela povzemam z dovoljenjem vdove pokojnega dr. Brumna poglavje, v kate- rem je orisal jetniške dni na Boriu. Prve jetnike so Nemci pripeljali na Bori 29. aprila 1941. (Ilustracija J. Mežana). Ob vdoru okupatorjev v na- šo domovino je bil dr. Brumen star osemintrideset let. Ptujski Nemci in nemškutarji so ga uvrstili v seznam Slovencev, ki so jih nameravali takoj po nemški zasedbi ptujskega ob- močja aretirati. Napisan je tudi seznam 1246 Slovencev teda- njega ptujskega okraja, ki so jih Nemci izselili na Hrvaško, v Srbijo in Bosno. Dr. Brumen se je rodil na Kogu pri Središču ob Dravi. Politično se pred vojno ni udej- stvoval, pač pa je bil vnet lo- vec. Na lovu se je večkrat sre- čal z nemškimi in nemškutar- skimi lovci. Znani ptujski Ne- mec in lekarnar (Molitor, op. V. R.) ga je po letu 1938 nago- varjal, naj bi sprejel službo zdravnika na Dunaju, kjer so na voljo lepa stanovanja in do- bro opremljene zdravniške or- dinacije. Dr. Bumen je vedel, da so ponujeni prostori prostori iz- gnanih židovskih zdravnikov. Ponudba take vrste je bila zanj nesprejemljiva, zato jo je odlo- čno odklonil. Tudi sicer ne bL prostovoljno zapustil slovenske zemlje. Verjetno so nacisti njegovo zavrnitev sprejeli z nejevoljo in so si jo zapomnili. Ko so ga med prvimi Ptujča- ni aretirali oboroženi rjavosraj- čniki s ptujskimi hitlerjevskimi vodniki na čelu, so ga gnali proti zaporu v Prešernovi ulici. Med potjo so naleteli na bivše- ga ptujskega župana dr. Alojzi- ja Remca, advokata in pisate- lja. Kar na poti so ga aretirali in ga že med potjo v zapor pre- tepali. Prileten mož je ob vsa- kem udarcu zaječal. V zaporu so pazniki oba porinili najprej v sobo in tam ju je čakal surov sprejem. Mož v črni gestapov- ski uniformi in dva rjavosraj- čnika so ju sovražno pogledali in nekam vpisali njuni imeni, nato so ju gnali v celico. Med potjo po hodniku zapora so pa- dali po njiju udarci s puškinimi kopiti in pestmi. Ko sta kora- kala mimo neke celice z odprti- mi vrati, sta videla ležati v njej na tleh sotrpina, krvavečega iz nosu in u.st. V kletni celici, kamor so ju zaprli, je ležal na pogradu ne- zavesten jetnik. Edini znak nje- govega življenja je bilo hrope- nje. Aretirani zdravnik dr. Bru- men ga je položil v drugačno lego, ki je jetniku olajšala diha- nje. Tišino, ki je nastala, je kmalu prekinilo osorno vpitje gestapovcev na hodniku. Pri- gnali so nove žrtve. Vrata so sunkovito odprli in v celico su- nili zdravnikove ptujske znan- ce: advokata dr. Fermevca, ad- vokata Janka Šegula in sodni- ka Antona Kanclerja. Dr. Fer- mevca je pred dnevi zadel hud udarec. Zvedel je, da je njego- vo hčerko Leljo z družino po- končal nemški bombni napad na Beograd. Vrata celice so se tisto noč kar naprej odpirala. Vanjo so prignali še ravnatelja meščan- ske šole prof. Jožka Babška, ravnatelja ptujske pletarne Mirka Ogorelca, čevljarja Šte- fana Andriča ter več meščanov iz Ormoža Kmalu se je v majhni celici nabralo dvajset mož. Še tisto noč je jetnike te celice neljubo presenetila skupina gestapov- cev, ki je vdrla vanjo in jetnike surovo napodila k steni. Trije gestapovci so potegnili iz že- pov boksarsko orodje, ga na- taknili na roke in kot zveri pla- nili na jetnike. Začeli so jih pretepati in pomagali so jim tu- di tisti, ki orodja niso imeli. Ko so se upehali, so odšli. Jetniki pa so se izčrpani od bolečin odvlekli do F>ograda in se one- mogli zvalili nanj. Tako prete- panje so gestapovci tisto noč večkrat ponovili. S prvim svitom so spet zaro- žljali ključi v vratih. Vstopili so trije stražarji in nagnili jetnike na majhno dvorišče. Tu so mo- rali tekati, hoditi in počepavati. Kdor je zaostajal, je dobil po- spešek s puškinim kopitom po hrbtu. Ko so jetniki drug dru- gega pogledali ob dnevni svet- lobi, so videli na obrazih mo- čne podplutbe od nočnih udar- cev. Podplutbe po telesu je za- krivala obleka. Najhuje je bil videti dr. Remec. Njegov obraz je bil zmaličen, eno oko je za- prla oteklina. Ponoči so rane nabrekle. Dr. Brumen je preživel v ptujskem zaporu štirinajst dni. Neicaj dni po prihodu so ga na- gnali pred zapor, kjer je moral očistiti blatni tovorni vojaški avto. Mimoidočim na cesti je bil tako na ogled. Baje zato, ker so po mestu govorili, da so ga Nemci ubili. Bilo je 29. aprila 1941, ko se je pred ptujskim zaporom v Prešernovi ulici pojavil avto- bus. Vanj so natrpali več zapor- nikov, kot je bilo sedežev, in jih v spremstvu petih stražarjev odpeljali na Bori. O tej vožnji in bivanju na Borlu je dr. Bru- men napisal: »Ko smo se pri- peljali do dravskega mostu pri Boriu, se je tam razlegala nem- ška vojaška pesem pionirjev, ki so hiteli zbijati zasilni leseni most na podbojih starega, kate- rega so pred umikom porušili vojaki jugoslovanske vojske. Po eni polovici je bil most zasilno prevozen, da smo se lahko čezenj zapeljali na desni dravski breg. Gola lesena rebra leve polovice mostu pa so še štrlela nad valovi narasle re- ke ... Ko smo se pripeljali čez most, smo zavili na levo stran po cesti, ki pelje v 2^vrč, in hi- tro zatem na pot, ki pelje na grad ... Še pred grajskim vr- hom se je vozilo ustavilo. Ge- stapovci so poskakali z voza in ukazali, naj zaporniki izstopi- mo. Zašklepetale so puške in strojnice in novo osorno pove- lje je jetnike napotilo po klan- cu nizdol proti grajskim hle- Se nadaljuje SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 26. oktober 1989 - TEDNIK v oš dr. Franja Žgeča so odprli tradicionalno razstavo del aktiva žensk, gojencev zavoda dr. Marijana Borštnarja, učencev OŠ in obrtni- kov. Ob letošnjem prazniku so se pohvalili z nekaj krajevnimi pridobitvami. Med te sodijo gotovo avtobusna postajališča. S tem so poskrbeli za po- tnike, ki čakajo na avtobus. V Dornavi imajo tudi zelo dejavno telovadno društvo Partizan. Letos je praznovalo 35 let uspešnega dela. Partilanovci pa so se tudi letos akti- vno vključili v praznovanje krajevnega praznika in organizirali več zani- mivih športnih srečanj — vse za popularizacijo rekreativne dejavnosti v krajevni skupnosti. Ob svojem jubileju so partizanovci pripravili tudi manjšo razstavo dejavnosti v sliki in besedi. Na ogled je bila v prostorih krajevne skupnosti. Fotografije: Cilka Tekst: MG Dornavska slavja in prido* bitve v prvi polovici oktobra so praznovali v krajevni skupnosti Dornava. Poveselili so se ob no- vih pridobitvah in med posamez- nike in ustanovo razdelili prizna- nja krajevne skupnosti ter brona- ste znake OF. Mesec knjige Kar preveč neopazno mineva in odhaja mimo nas. Sicer pa — ali imamo sploh čas, v teh čud- nih časih, za knjigo? Kakor kdo. Mnogim je knjiga nedostopna zaradi cene, drugih v mladosti niso naučili, da je knjiga najbolj- ša prijateljica, tretji pa pridno zahajajo v knjižnico. Dekletu na sliki (ujel jo je fotoaparat Marti- na Ozmeca) je za vse to kaj malo mar. Poslednje jesensko sonce jo je res zvabilo ven, ni pa je moglo odvrniti od knjige. Pa ne samo zaradi meseca knjige. N. V. Na obisku pri vaščanih Pavlovec Ob letošnjem prazniku kraje- vne skupnosti Ormož so vaščani vasi Pavlovci dobili svoj vaški dom. Niso ga sicer dobili kar ta- ko, kot dobiš darilo, za njega so morali odšteti veliko denarja in opraviti več kot 2484 prostovolj- nih delovnih ur, več kot sto stroj- nih in traktorskih ur, organizirali so 30 večjih delovnih akcij, kjer je sodelovalo deset ali več kraja- nov. Do sedaj niso imeli svojega prostora, kjer bi se lahko sestaja- li. Njihov sedanji vaški dom je sicer nekdanja občinska baraka, in kasneje skladišče Tovarne Jo- že Kerenčič, vendar je sedaj tako lepo urejen, da bi težko prepo- znali nekdanjo stavbo. Vaščani so pri ureditvi okolice in graditvi doma delali resnično z velikim navdušenjem. Nekdo je prinesel pletenko z vinom, drugi klobaso, vse drugo je po- tem potekalo spontano. Gospo- dinje so se dogovarjale, katera bo pripravila kosilo za delavce; dogodilo se je, da sta potem sku- hali kar dve hkrati. Ko smo vaščane vprašali, kdo je naredil največ delovnih pro- stovoljnih ur, so vsi odgovorili, da je bil to Franc Kelemina, predsednik vaškega odbora SZDL. Dan za dnem je bil na de- lovišču, vaščane »priganjal« k delu, delal evidenco o opravlje- nih urah, ki bi je bili veseli tudi kje drugje. Vprašali smo ga, ka- ko se počuti. Odgovoril je, da se to z besedami ne da povedati. Ker se mu njegov mandat kot predsedniku vaškega odbora SZDL izteka, je želel vaščanom pustiti nekaj otipljivega o svojem delovanju. Veliko dela, predvsem s tovor- njakom in traktorjem, je opravil tudi Matija Miško, predsednik vaškega sveta. Tudi Matija je od- govoril približno tako kot Franc Matija Miško, predsednik vaške- ga sveta, in Franc Kelemina, pred- sednik vaškega odbora SZDL, pred domom, ki sta ga skupaj z vaščani gradila vse dolgo poletje. Vaščani Pavlovec pred svojim domom. Kelemina, tudi on se po opra- vljenem delu dobro počuti. Na začetku ni verjel, da bodo delo opravili, predvsem zato, ker jim je pogosto nagajal dež. Dejal je še, da so pričeli graditi vaški dom, kot bi se lotili kupovanja avtomobila brez denarja. Dom stoji, v njem pa se sedaj odvija vaško življenje, družabno, kot so si ga vedno želeli. Pono- vno bo lahko delal mladinski aktiv, — ustanovili so aktiv mla- dih članov Rdečega križa, ven- dar je delo zamrlo, ker ni bilo primernega prostora. Sedaj bo aktiv lahko ponovno delal. V teh dneh so ustanovili aktiv kmečkih žensk, organizirali bodo lahko družabne večere. Pravijo, da bo v domu tudi prostor za gostije, če bodo vaščani to želeli. V domu bodo odslej najrazličnejša preda- vanja in tudi tečaji. Nič več ne bo potrebno vaščanom Pavlovec hoditi v Ormož, predavatelji bo- do odslej prišli k njim. Vaščani bodo poskrbeli, da bo v domu živahno, ponujajo pa se tudi možnosti za nekatere doma- če obrti. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan DELNIČARSTVO -TOKRAT ZARES! Cenjeni ustanovitelji in poslovni partnerji! ; Z veseljem in podjetniškim nemirom Vam sporočamo, da po naši oceni obstajajo pogoji, ki omogočajo, da se \ Stonovanjsko-komunolna banka Ljubljana ustanovi kot \ delniška družba. \ Smo visoko specializirana banka na stanovanjsko- komunalnem področju z vrhunskimi strokovnjaki. Naš j osnovni cilj je ustvarjanje dobička v okviru dovoljenega bančnega poslovanja, upoštevajoč pri tem družbeni pomen, rast in razvoj banke. V ta namen^ bomo: - pospeševali mobilnost in koncentracijo vseh vrst \ denarnih sredstev in kapitala pravnih in fizičnih oseb, zlasti ! s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva • ter ostalih zainteresiranih podjetij in institucij ^ - vodili poslovno politiko, ki omogoča učinkovitejše j uresničevanje programov razvoja in tekočega poslovanja i na teh področjih in je prilagojena potrebam tega področja i - razvijali hronilniško dejavnost, ki se bo vključevala \ v sistem javnega financiranja .1 - pospeševali razvoj inovacij in novih oblik poslovanja . - nudili finančne storitve komintentom \ - opravljali vse zakonsko dovoljene bančne posle \ Zato pozivamo dosedanje ustanovitelje, podjetja in druge pravne osebe, da pristopijo k Stanovanjsko- komunalni banki Ljubljana d.d. kot njeni delničarji. Vpisovanje delnic bo potekalo od 18. oktobra do 15. novembra 1989. \ Vsi interesenti zo vlaganje sredstev in pridobitev delnic, lahko dobijo vse potrebne informacije v Stanovanjsko- ! komunalni banki Ljubljano, Kraigherjev trg 1 ali po telefonu ' 061/328-180. ; BANKA KOT JE ŠE NISTE VAJENI STANOVANJSKO-KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA TEDNIK ol^^ober 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 7 VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI '89 Tradicija prehaja na mlajše Tisti, ki so na Vlak bratstva in enotnosti gledali dvomljivo, so sedaj verjetno razočarani. Nič ta- kega se na njem in ob njem ni zgodilo, da bi se razpihovalci strasti lahko naslajali. Tudi Ptuj- čani - kakih 40 jih je bilo — so bili ob vrnitvi zadovoljni z vsem. kar so doživeli v srbskih mestih. Sicer pa je bilo povedanega že veliko, naj vam tokrat prikažemo nekaj utrinkov s poti, kot jih je ujela fotografska kamera. Pa je ujela samo drobec vsega .. . Posnetki: Jože Smigoc Na Topčiderju, beograjski železniški postaji. Je potnikom in množici do- mačinov govoril tudi Jože Smole, in če dobro pogledate, lahko ob njem v belem klobuku vidite prvo damo jugoslovenskega pesništva Desanko Maksimovič. Obisk v delovni organizaciji Rudnik, enem najuspešnejših tekstilnih ko- lektivov v Jugoslaviji. Tovarna je bila v celoti zgrajena iz sredstev občin- skega samoprispevka, namenjenega novim zaposlitvam. Arandelovski park je poln skuiptur iz belega marmorja, ki nastajajo na tradicionalni prireditvi Marmor in zvoki. Potniki za Arandelovac so izstopili v Mladenovcu. Slika je bila povsod podobna: napisi dobrodošlice, veliko gostiteljev, kulturne skupine ... Med potjo na Oplenac smo srečali sprevod folklornih skupin, saj so imeli tradicionalno oplensko trgatev. Spomenik Milošu Obrenoviču, ustanovitelji Arandelovca, so ob parku postavili letos. Ptujsko delegacijo Je vodil predsednik Socialistične zveze Janez Belšak in prvo dobrodošlico na tleh arandelovske občine so Ptujčanom izrekli v krajevni skupnosti Stojnik. Osnovnošolci so pred Vlakom bratstva in enotnosti sodelovali na nate- čaju za najboljši spis o Vlaku. V naši občini je bil najboljši Robert Sto- pajnik (sedaj že srednješolec, sicer pa Je hodil na OŠ Leskovec), v aran- delovski pa Neda Stevanovič, šestošolka. V muzeju so bili zlasti fantje navdušeni nad orožjem. Poslovili smo se v deževnem večeru ... Radmila Andeljkovič. predsednica srbske Socialistične zveze, in Jože Smole sta se sprehodila po vlaku od kupeja do kupeja in poklepetala s potniki o tem in onem, vmes pa še povedala kakšno za sedmo silo. Kaj bi Jokala, saj se bova še srečala Obisk grobnice srbskih kraljev na Oplencu. 8 - IZ NAŠIH KRAJEVi 26. oktober 1989 - TEDNIK Oktober — mesec boja proti sladkorni bolezni Diabetiki in njihove stiske Gospodarska in družbena kriza se močno odražata na življenj- skem standardu ljudi, še posebej bolnikov. To najbolj občutijo slad- korni bolniki, ki se morajo zdravo prehranjevati. Dieta je namreč os- nova za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni. Prehrana sladkornih bolnikov pa je v načelu zdrava prehrana za vsakogar. Dietetična živi- la so danes že v povprečju za 55 odsotkov dražja od drugih živil. Za- to je ra/umeti stisko sladkornih bolnikov, ki si zaradi cen in zaradi ni/kih prejemkov več ne morejo privoščiti zdrave prehrane. Posledice bodo zagotovo katastrofalne. Po besedah predsednika ptujskega društva za boj proti slad- korni bole/ni Alojza Čučka bodo Ptujčani še naprej vztrajali, pri- družujejo pa se jim v drugih slovenskih društvih, da se ukine pro- metni davek na dietetična živila. Poleg tega protestirajo proti par- ticipaciji za zdravljenje bolezni, ki spremljajo sladkorno bolezen. Spremljajoče bolezni so namreč posledica osnovne — to je slad- korne. Dosedanjim protestom nihče od zakonodajalcev ni želel prisluhniti. Slabo pa se jim piše tudi v bodočnosti, vsaj glede na nove osnutke zakonov za področje zdravstvenga varstva. Zato se upravičeno vprašujejo, kaj je dražje: ali preventiva ali kurativa. Z zdravstvenimi storitvami so ptujski sladkorni bolniki zelo zadovoljni, saj so nadpovprečne. Zdravstvena služba v Ptuju je imela posluh zanje. Zelo uspešni so tudi pri osveščanju diabetikov in drugih ljudi. V diabetološkem dispanzerju pa je glede na seda- nje potrebe en delavec premalo. Predstavnikidruštva za boj proti sladkorni bolezni redno pre- gledujejo založenost ptujskih trgovin z diabetičnimi živili. Četudi se stanje izboljšuje, v trgovinah ni vseh živil, ki jih drugje že ima- jo. Glede na to da je vptujskem društvu tudi veliko sladkornih bolnikov od drugod, predvsem iz ormoške občine, so zdravstveni službi predlagali, da bi enkrat do dvakrat tedensko hodil diabeto- log v Ormož in tam opravljal kontrolne preglede. Predlagajo tudi, da bi v Ormožu jemali kri za kontrolne preglede v Ptuju, in to dva do tri dni prej. Njihove zahteve niso iz trte izvite, saj je dispanezer pridobil še drugega diabetologa. Tudi pogovor, ki so ga prejšnjo sredo organizirali v okviru meseca boja proti sladkorni bolezni, je,bil posvečen aktivnostim za izboljšanje zdravstvenega in socialnega stanja diabetikov, že po tradiciji so povabili vse, ki jim na kakršenkoli način lahko poma- gajo pri premagovanju težav. Prisluhnili so jim le iz Rdečega kri- ža, socialistične zveze in sindikata. Le-ti so jim obljubili pomoč glede na svoje možnosti. Društvu primanjkuje denar za osnovno dejavnost. Nekaj vlog za finančno pomoč so že napisali. Iz nekaterih organizacij, kjer imajo veliko diabetikov in bi jih še kako moralo zanimati, kako ži- vijo njihovi delavci, jim niso niti odgovorili. Tako daleč smo pri- šli, da so denar za pomoč najbolj ogroženim članom pomagali zbi- rati učenci osnovnih šol Destrnik, Dornava, Videm pri Ptuju, To- ne Žnidarič in Hajdina s tovarišicami. Pobudo za zbiranje starega papirja in železa, ki so ga pozneje prodali odpadu, je dala ravnate- ljica osnovne šole dr. Franja Dornava Marija Velikonja. Društvo je hvaležno za pomoč, vendar to ne more biti rešitev. V bodoče se bodo obveščali prek sredstev javnega obvešča- nja. Za vsako predavanje morajo napisati 1333 vabil in za pošto plačati tri milijone dinarjev. Člani pa plačujejo dva tisoč dinarjev članarine na leto, kar je za sto odstotkov več, kot zna.ša članarina v drugih slovenskih društvih. Za ormoške diabetike bo predavanje v soboto, 28. okrobra, ob 9. uri v hotelu Ormož — v prostorih stare restavracije. Predavnje pri- pravljajo dr. Lidija Trop, dr. Marta Simonič in višja medicinska sestra Dragica Polanec. Ptujčani bodo imeli predavanje 4. novem- bra ob 9. uri v Narodnem domu. Sodelovali bodo isti predavatelji. MG Že tretje leto zapored smo v sodelovanju z diabetološkim dispanzerjem v Ptuju pripravili nekaj prispevkov o sladkorni bolezni in njenem zdravljenju. V Sloveniji je že 60 tisoč slad- kornih bolnikov, v ptujski in ormoški občini nekaj nad 3 tisoč. Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni je tudi letos pripravilo vrsto aktivnosti, s pomočjo katerih želi kar največ prispevati k preprečevanju te bolezni, bolnikom pa lajšati ži- vljenje. Slovenska diabetološka služba in s tem tudi ptujska je na zelo visoki ravni. Zdravljenje sladkorne bolezni je danes iz- razito preventivna dejavnost. Našo obliko zdravstvenega var- stva sladkornih bolnikov je prevzela tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Propagira jo predvsem v deželah v razvoju. PREHRANA SLADKORNIH BOLNIKOV JE V NA- ČELU ZDRAVA PREHRANA ZA VSAKOGAR Sodobna prehrana diabetikov Vsi diabetiki potrebujejo dietno terapijo, ki ostaja temeljna oblika zdravljenja. Cilji dietne prehraneso: — doseči oz. vzdrževati idealno telesno težo To velja zlasti za bolnike, ki zbolijo v zrelem starostnem ob- dobju in niso odvisni od insulina. Debeli ljudje so nagnjeni k dia- betesu. Maščobno tkivo je odporno proti insulinu in mnogi debeli bolniki imajo visoke koncentracije insulina v krvi. Zdravljenje je usmerjeno v zmanjševanje telesne teže. — vzdrževanje normalnih vrednosti sladkorja Radi bi preprečili hiperglikemijo in hipoglikemijo. Za večino naših diabetikov je postalo to mnogo bolj enostavno, odkar si lah- ko krvni sladkor merijo doma s pomočjo testnih lističev. — preprečiti kronične komplikacije Dobra urejenost krvnega sladkorja je dobra zaščita pred na- stankom komplikacij. Velika oz. pogosta nihanja vrednosti krvne- ga sladkorja so odgovorna za nastanek komplikacij. Z dieto skuša- mo vzdrževati stabilen nivo krvnega sladkorja — približno 5—9 mmol. Dieta mora biti prilagojena okusu in prehrambenim navadam posameznika. Vsakemu našemu bolniku poskuša edukator — vi- šja med. sestra — dati individualne nasvete. Danes se trudimo, da bi bilo dietno zdravljenje manj omejevalno in bolj praktično ter da bi svetovana prehrana bolnika ugajala, da bi mu bila doseglji- va in da bi zlahka upošteval navodila. Vsak sladkorni bolnik mora popolnoma razumeti svoje prehrambene potrebe in se čutiti spo- sobnega, da prilagodi dieto svojemu družabnemu življenju. Energetska vrednost mora biti prilagojena potrebam posa- meznikov in dieto predpišemo na tej osnovi. Če ima bolnik pri- merno telesno težo, potem mu sedanja prehrana daje primerno količino kalorij. Če je bolnikova teža prevelika, mora biti energet- ska .rednost njegove prehrane za 30% manjša od potreb, da bo shujšal približno za 1 kg na teden. Ko smo izračunali energetske potrebe, skušamo zagotoviti 50—55 % kalorij iz OH. Staro načelo o omejevanju OH v prehrani je preživelo. Bolnikom priporočamo, da kot vire OH uporabljajo živila z visoko vsebnostjo vlaknin npr. kruh s povečanimi vlakninami. Zlasti priporočljiva so živila, ki vsebujejo topne balaste, kot so stročnice in oves. Raziskave so po- kazale, da hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, zlasti topnih, izboljša urejenost krvnega sladkorja. Živila z visoko vsebnostjo maščob odsvetujemo. Med diabeti- ki so srčna obolenja bolj pogosta, poleg tega pa ima mastna hrana tudi veliko kalorij. Sladkor je nezaželen. Naprodaj so številni proizvodi brez sladkorja, npr. pijače. Bolniki si lahko pomagajo z umetnimi sla- dili. Za bolnike, ki prejemajo insulin, je pomembna razporeditev OH čez dan zaradi ravnovesja med količino OH in dozo insulina. Za merjenje OH živil uporabljamo sistem zamenjav. Diabetiki, ki ne jemljejo insulina, navadno ne uporabljajo sistema zamenjav. Svetujemo jim, da se redno hranijo. To so torej osnove dietnega zdravljenja diabetesa. Vsem bol- nikom priporočamo hrano z nizko vsebnostjo maščob in sladkorja ter veliko količino vlaknin. Seznanimo jih s prehrambenimi izdel- ki, ki so za njih primerni; umetna sladila, pijače brez sladkorja in namazi z majhno vsebnostjo maščob. Veliko pozornost posveča- mo praktičnim vprašanjem, kot so prehrana med prazniki, na za- bavah, v restavraciji ter konzervirane in vnaprej pripravljene jedi. Obroki hrane morajo biti čimobolj mešane živilske sestave z ustre- zno količino sadja in zelenjavnih živil. Zajtrk in dopoldanska ma- lica sta lahko energijsko krepkejša obroka kot kosilo in popoldan- ska malica. Na žalost pogrešajo diabetiki pri nas več izdelkov z dodatni- mi vlakninami, mesne in mlečne izdelke z zmanjšano količino maščob ter boljšo založenost trga s temi. Dragica POLANEC SLABO ZDRAVUENA ALI NEZDRAVUENA BOLEZEN HUDO OGROŽA ZDRAVJE Diabetično stopalo — pozni zaplet slabo urejene sladkorne bolezni Sladkorna bolezen je kroni- čna bolezen presnove. Uspeh zdravljenja je v največji meri odvisen od bolnikov samih, od poznavanja lastne bolezni in od pripravljenosti upoštevati navodila za zdrav način življe- nja. Le-teh pa so bolniki dele- žni s strani dobro organizirane diabetološke zdravstvene služ- be. V zadnjih nekaj letih se je število sladkornih bolnikov, ki smo jih zdravili zaradi nenad- nih zapletov sladkorne bolezni, močno zmanjšalo. Delovna in življenjska doba bolnikov s sladkorno boleznijo sta se s so- dobnim pristopom in zdravlje- njem podaljšali. Tako so prišli v ospredje kronični oziroma pozni zapleti sladkorne bole- zni. Le-ti so posledica neureje- ne presnove, razvijejo se poča- si, neopazno in so največkrat vzrok smrti sladkornih bolni- kov. Spodnje okončine so pri dia- betikih zelo ogrožene, zlasti še po več letih trajanja bolezni, ob slabo urejeni presnovi. Dia- betično stopalo je ena najtežjih komplikacij sladkorne bolezni, vendar jo je v primerjavi z dru- gimi možno preprečiti. Je po- sledica okvare žilja, živčevja in neceljene okužbe. Ko govorimo o okvari žilja pri diabetičnem stopalu, misli- mo predvsem na okvaro večjih žil z enakimi spremembami kot pri arteriosklerozi, le s to razli- ko, da so pri sladkornih bolni- kih okvare pogostejše že v mlajših letih in se javljajo v mnogo hujši in hitreje napre- dujoči obliki. Posledice se ka- žejo v slabši prekrvavitvi spod- njih okončin. Pojavi se tako imenovana ishemična bolečina, v začetku le ob naporu — hoji, pozneje je stalna. Stopalo po- stane hladnejše, pulzi arterij se slabše tipajo ali so odsotni. Pri- de lahko do gangrene. Tera- pevtski poseg je v tem primeru največkrat amputacija uda. Hkrati z okvarami žil se po- javijo pri sladkornih bolnikih tudi okvare živčevja; govorimo o diabetični neuropatiji. Tudi v tem primeru so največkrat pri- zadete spodnje okončine. Gre za prizadetost tako živčnega ni- tja, ki vodi dražljaje do mišic, kakor tudi tistega, ki vodi čut- ne dražljaje v možgane. Težave so zato hude in številne: mra- vljinčenje, občutek gluhih nog, globoke, sunkovite bolečine v mečih, krči. Te težave so pogo- stejše in hujše ponoči, cesto se izboljšajo med hojo. Sočasno se pojavlja tudi ohlapnost mi- šic, izguba moči, izguba občut- ka za dotik, bolečino in toplo- to. Zato prihaja do pogostejših poškodb zaradi udarcev, žulje- nja in opeklin. Atrofija mišic stopala oslabi moč prstov, pri- tisk na stopalo je napačno raz- porejen, pojavijo se žulji, oti- šanci, pogosto odprte rane. Za- radi ponavljajočega se pritiska, slabe prekrvavitve in sočasne infekcije rane slabo celijo in se lahko stopnjujejo do gangrene prstov, stopala. Ta celota kroničnih zapletov, kratko imenovana diabetično stopalo, je odsev močno napre- dovale, slabo urejene sladkor- ne bolezni. Je pa lahko tudi od- sev slabega sodelovanja bolni- ka v procesu zdravljenja in skr- bi za lastno zdravje. Pravilno obveščen bolnik lahko zmanjša možnost mehaničnih in toplo- tnih poškodb, z dobro higieno možnost infekcij, s stalnim nadzorom stanja nog pa omo- goči takojšnje zdravljenje. Z dobro organizirano pre- ventivno dejavnostjo diabeto- loških dispanzerjev moramo skrbeti za sodobno vzgojo in izobraževanje sladkornih bol- nikov. Le tako se lahko nadeja- mo večjih uspehov tudi pri pre- prečevanju in zdravljenju poz- nih zapltov sladkorne bolezni. Simonič Marta SLADKORNA BOLEZEN JE ZA ZDAJ NEOZDRAVUlVA Sladkorna bolezen ogroža življenja Uvodoma bi posredovala izrek iz kole- darja aprila 1989. leta: »Doseči moramo takšno raven prizadevanj, da bo družba imela zdravje za največjo vrednoto!« Do- polnila bi, da bomo šele takrat lahko nudili človeku-bolniku zdravstveno oskrbo v okvi- ru strokovnih in tehničnih dosežkov v me- dicini sedanje dobe! Na ptujsko-ormoškem območju imamo že 3285 diabetikov, kar ustreza republiške- mu povprečju. Diabetes mellitus je kroni- čna, podedovana ali pridobljena motnja v presnavljanju ne le ogljikovih hidratov, tu- di maščob, beljakovin, mineralov in vitami- nov. Vzrok je pomanjkanje inzulina iz razli- čnih razlogov na vsej poti od mesta nastan- ka inzulina v trebušni slinavki do učinka na celico organizma. Ob nastanku diabetes je lahko udeležen tudi protidelujoči hormon glukagon, rastni hormon, adrenalin. Nor- malno je v krvi 3,6 do 5,6 mmol/L sladkor- ja. Krvni sladkor se začenja zviševati ob neupoštevanju diete, zdravil in ob vzpored- nih obolenjih iz različnih razlogov, tudi fi- nančnih. Nenadni zapleti, t. i. akutne komplikaci- je nastanejo kot posledica zvišanja krvnega sladkorja. Ob izgubljanju zavesti privedejo do t. i. katoacidoze, do laktacidoze ali do hiperozmolarnega sindroma. Potreben je takojšnji prevoz v bolnišnico zaradi nujne, intenzivnejše terapije s tekočino. Nevarna akutna komplikacija je hipoglikemična ko- ma. Nastane zaradi prevelike količine vbri- zganega inzulina, ob nezadovoljivi prehra- ni ali ob dodatnih fizičnih in psihičnih na- porih. Kaže se z duševno odsotnostjo paci- enta, s tresenjem, potenjem in upiranjem zaučitju raztopljenega sladkorja v vodi, ki ga nudimo še zavestnemu; nezavestnemu vbrizgavamo glukagon, po katerem se že po 15 minutah osvesti. Kronične komplikacije nastajajo po ne- kaj letih sladkorne bolezni, hitreje ob višjih vrednostih krvnega sladkorja, ki se zaradi pomanjkanja inzulina ne more vskladiščiti za rezervo v jetrih, ampak se v neprimerni obliki kopiči v notranjosti vseh žil organiz- ma in te se zožujejo. Bolniki najprej tožijo za bolečinami v nogah, nevarne so kompli- kacije na očeh, ki lahko privedejo zaradi krvavitev iz ožilja do slepote. Prizadetost ledvičnih žil lahko dovede do zdravljenja z umetno ledvico. Težke so gangrene na no- gah (rdeče, otekle, gnojne). Osnovno zdravljenje je dieta, količinsko in kakovostno ustrezna, individualno prila- gojena; žal prilagojena tudi sedanjemu ča- su. Pomanjkanje izločanja inzulina vzpod- bujamo s tabletami različne vrste. Popolno pomanjkanje inzulina nadomeščamo z umetnim, pretežno s svinjskim ali govejim, človekovemu podobnim, z enkratnim ali večkratnim dajanjem dnevno, tudi z bri- zgalkami novopen. KC ima napravo, ki av- tomatično uravnava sladkor in inzulin. Iz finančnih razlogov je bila do sedaj našim pacientom nedostopna, saj ni sredstev niti za osnovna navodila. Omenjeno aparaturo uporabljajo pri zdravljenju nezavestnih, ob uvajanju inzulinske terapije, za zdravljenje diabetične noge itd. Paciente zlasti v težkih primerih zbadamo večkrat na dan, da urav- namo sladkor. Imamo le polavtomatske na- prave, s katerimi vbrizgavamo inzulin na uro ali dve, kot je potrebno. Predstavljate si občutke človeka, ki si dnevno vbrizgava inzulin in je vedno v bo- jazni pred hipoglikemijo, zato izvaja več- krat samokontrole. Biti bolan ni sramota, saj še nihče ni ostal nesmrten. Sramota je nedelovno za- pravljati čas, zato delaj tako, da boš delo tudi drugemu omogočil, da bomo delali vsi za boljši standard in za možnost nakupa ustreznih aparatur za vsakogar. Nihče naj ne gleda na bolezen kot na nadlogo, naj, prosim, rajši pomaga in ima zdravje za vrednoto! Dr. Lidija TROP Rožice v sobah ptujske bolnišnice V najtežjih trenutkih sem se srečala z najlepšim, marsikje že po- zabljenim. Doživela sem požrtvovalne, ljubezni polne^ ljudske odnose do onemoglih in trpečih ljudi. Kljub gospodarski krizi, ki pesti vse mar- ljive delovne ljudi in s tem tudi bolnišnično osebje, so bolniki deležni velike pozornosti, saj jim člani tega delovnega kolektiva v nadome- stek dajejo sami sebe in z velikimi napori ob pomanjkanju sodobnih pripomočkov ali zdravil poskušajo reševati vsako človeško življenje. »Popki in rožice na gredicah,« imenuje medicinska sestra Marija bolnike, ko jih pripravlja pred vizito. »Me kopljemo okoli vas, glavni vrtnar pa vas hodi zalivat, da boste zdravi in lepi.« (S tem je verjetno mislila zdravnij^a.) Medicinski sestri Magdi po 24 urah napornega dežurstva ni bilo težko pripeljati in postaviti skupaj na hodniku dveh postelj, v katerih sta na različnih oddelkih ležala 83 in 90 let stara zakonca, da sta se lahko vsaj 5 minut držala za trpeče roke. Zamislimo se nad tako plemenitimi dejanji, ki jih je v ptujski bol- nišnici v vsakodnevni praksi veliko, in nikar kar povprek ne kritiziraj- mo njihovega dela samo zato, ker smo pač nekje slišali, da v ptujsko bolnišnico ni dobro priti. Cesto pišemo samohvale, si delimo nagrade, veliki talenti in ple- menita dejanja pa ostanejo neopaženi. Pa ni prav, daje tako! Če bi se ljudje zgledovali po takih drobnih ljubeznivostih, ki v resnici le niso tako majhne, bi pa morda svet postal le bolj človeški. Poglejmo resnici v oči! Hvalimo se pred svetom, razmetavamo družbeni denar, izkoriš- čamo delovne položaje in si od delavčevih krvavih žuljev delimo viso- ke plače. Naj to moje pisanje prizadene tiste, ki se tako obna.šajo. Na srečo so v manjšini, kljub temu pa ogromno škodujejo celotni družbi in nas spravljajo v gospodarsko stisko. Tistim, ki so pripravljeni po- šteno delati, mečejo polena pod noge, jih zasmehujejo in jih imajo za neumne. Sposobni mladi ljudje se zaradi takšnih družbenih parazitov ne morejo zaposliti, saj so službe zasedene s privilegiranci brez stro- kovne izobrazbe, ki nas prav gotovo ne bodo izvlekli iz krize. Zaradi vsega slabega primanjkuje v bolnišnici marsikaj in tako delajo v zelo težkih razmerah. Pomanjkanje jih ovira za učinkovito delo, bolnikom pa za hitrejšo ozdravitev. Strgane so brisače, bolniške srajce, rjuhe. Tudi zdravniki in medi- cinske sestre imajo zakrpane delovne obleke. Pa vendar: kljub temu da je vse zakrpano, je brezhibno ČISTO! Zavedajte se vsi, ki razmetavate družbeni denar za manj potreb- ne stvari, da lahko nekega dne tudi sami pridete iz razkošnih avtomo- bilov v ta raztrgana oblačila. Sama nimam veliko, ker sem upokojenka, vseeno pa podarjam internemu oddelku ptujske bolnišnice 10 bolniških srajc za njihove pacientke. UPAM, da vas s tem ne bom užalila, če PA mi, prosim, oprostite, ker sem želela le dobro. Iskreno se zahvaljujem dr. Branku Vukasoviču in medicinskim sestram Nadi Križe, voditeljici tima, Mariji Bezjak in Magdi Gol za vsestransko moralno in prijateljsko pomoč v mojih najtežjih trenutkih bivanja v bolnišnici. Želim vam še mnogo delovnih uspehov in naj vam bo v ponos, da ste, KAKRŠNI STE! Moja zahvala velja tudi kuhinji - vaša hrana je odlična. Prav tako pozdravljam tudi disciplinirano in prizadevno osebje v Ptujskih tophcah z Dr. Marijo Bojnec in medicinsko sestro Jelko Vo- da na čelu. Želim vam še mnogo uspeha pri delu s pacienti. Ptujčani! Spoštujte svojo bolnišnico, zaupajte ji in ji po svojih močeh po- magajte, da bo lahko delala v normalnih razmerah. Star pregovor pra- vi: »Za vsakogar je ena opeka tudi v bolnišnici.« Hvaležna pacientka: Silva Jeras, Kroflinova 32, Zagreb TEDNIK - 26. oktober 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 9 Najboljše vino še vedno dozoreva v hrastovih sodih — notranjost kleti v Slovenski Bistrici. Vinogradi v Kovači vasi s kapelo sv. Roka; najlepši so sedaj, v jeseni. Trgatev 1989 na južnih obronkih Pohorja Začetki vinogradništva na ob- močju občine Slovenska Bistrica segajo daleč v zgodovino, saj je znano, da je tod trta uspevala še pred prihodom Rimljanov in ti so tradicijo nadaljevali. Danes je na območju med Oplotnico in Polskavo okoli 600 ha družbenih in zasebnih vinogradov. Pri Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica imajo 1982 ha svojih vinogradov, ki ležijo delo- ma na južnih obronkih Pohorja, kjer ni več možnosti za širitev, in na obrobju Haloz — s središčem v Studenicah, kjer je še vedno nekaj možnosti širitve površin. Že iz prejšnjega stoletja sta s pohorskih bregov znani naselji Rittersberg, današnji Ritoznoj, in Schmidsberg, danes Kovača vas. Od tu izhajata nekdaj sloviti vini ritersberg in schmidsberger, s ka- terima so si sladili žviljenje tudi na cesarskem Dunaju, v Pragi in še kje drugje, kjer so vedeli, kaj je dobra kapljica. Že v tistih ča- sih so posebej slovela vina posa- meznih vinogradov, od katerih je najbolj znan vinograd Brandner, in stari strokovnjaki so dobro ve- deli, da Brandner nad Slovensko Bistrico daje najboljše vino Šta- jerske. Klasifikacija vinogradniških leg pove tudi danes, katera sorta grozdja daje na posameznih pre- delih najboljšo kakovost. Enolo- ginja iz kleti Kmetijskega kombi- natga Slovenska Bistrica, dipl. ing. živilske tehnologije Jožica Jesenek je povedala, da natan- čno proučujejo, kaj lahko priča- kujejo iz kakšnega vinograda glede na lego in sorto vinske trte. Vinska klet v Slovenski Bistri- ci spada v slovenskem prostoru med manjše in ima zmogljivost 1,100.000 litrov. Tretjina je lese- nih sodov, preostalo pa so jekle- ni nerjaveči tanki kot povsod v podobnih vinskih kleteh. Jožica Jesenek pa si kljub vsem tehno- loškim dognanjem nege vrhun- skih vin brez lesene posode ne zna predtavljati, zato so si v plan povečanja kletnih zmogljivosti zadali kletarjenje z lesenimi sodi. Skrb za kvaliteto vina se začne v vinogradu, pri dobrem izboru trsnih cepljenk, je med drugim povedala Jožica Jesenek. Trta je občutljiva na prevelike količine dežja ali velike temperaturne razlike v času cvetenja. Najlepša pa je vsekakor jesen, še posebej če je topla in sončna; takrat bre- govi južnega predela Pohorja, obdani z vinogradi, odsevajo da- leč naokoli. Za trgatev vsake sor- te morajo ujeti pravi trenutek. Ko se v grozdju nabere največ sladkorja, obenem pa količina kisline pada, se odločijo za spra- vilo; letos traja od 29. septem- bra. Predvidevajo pa, da bodo obirali grozdje vse do 15. novem- bra. Količinsko bo letos pri njih grozdja nekaj manj, kvaliteta pa bo, tako predvidevajo, enaka le- tniku 1988. Nekaj parcel laškega in renskega rizlinga so namenili tudi za pozno trgatev in jagodni izbor. Najbolj znana vina, med njimi je tudi ritoznojčan, ki je zaščitni zak za slovenjebistriško klet, so še sauvignon, renski in laški ri- zling. Nekaj več pozornosti si zasluži sauvignon, za katerega so na le- tošnjem novosadskem sejmu pre- jeli najvišje priznanje v konku- renci belih vin — šampion. Veli- ko zlato medaljo za to sorto so prejeli lansko leto, lepe uspehe pa so z njim dosegli tudi na med- narodnem vinogradniško-vinar- skem sejmu v Ljubljani. Vinogradniški strokovnjaki so mnenja, da so vinograniške lege na južnem obronku Pohorju za to vinsko sorto najidealnejše. Sauvignon ima značilen okus po pokošeni travi, ki se ob najboljši dozorelosti grozdja prepleta z okusom bezga. Jožica Jesenek, enologinja iz slovenjebistriške vinske kleti, je še posesbej poudarila, da v nji- hovi kleti predelajo grozdje iz- ključno domače proizvodnje. Iz kooperacije ga prevzamejo okoli 10 odstotkov celotne količine, odkupljeni pridelek seveda iz le- ta v leto niha. Vida Topolovec Ritoznoj s cerkvijo sv. Marjete je zaščitni znak vinogradov v občini Slo- venska Bistrica. V vrtu v OKRASNEM VRTU je v drugi polovici oktobra skrajni čas, da gomolje cvetnic, ki niso odporne na mraz, kot so dalije, gladiole, gomoljne begonije, pe- largonije, kane in podobne, izko- pljemo, posušimo, očistimo in prenesemo v hladen in suh pro- stor, v katerem pozimi ne zmrzu- je, da jih tako ohranimo in da nas bodo s svojim žlahtnim in bujnim cvetenjem razveseljevale tudi v naslednjem letu. Pelargonije močno skrajšamo in namestimo v bližino kletnega okna, da bodo kot zimzelena rastlina lahko tudi pozimi, če- prav v omejenih rastnih razme- rah, asimilirale. Vrtno trato zaščitimo pred zi- mo tako, da jo konec oktobra še poslednjič pokosimo, tokrat z nekoliko višjim rezom. Trave se bodo tako nekoliko obrastle in utrdile še pred snegom. Pred košnjo izrežemo širokolistne ple- vele, ker bi le ti s prekrivanjem travo pod snegom uničili. Zelo koristno je — če nam je uspelo obdržati lepo negovano travo — da jo pred snegom še rahlo po- trosimo z zrelim, dobro prepere- lim kompostom ali zdrobljeno šoto, ki smo ji primešali humovit in 2 kg na ar mešano gnojilo ni- trofoskal. Tako bodo trave, ob- varovane s humusom, bolje pre- zimile in še prehranjenost bo opravljena, saj se bodo hranile snovi prek zime razkrojile in bo- do travam na voljo že v zgodnji spomladanski vegetaciji. Tvegali pa bi, če bi konec oktobra še se- jali travo. Taka pozna setev bi počasi kalila in slabo rastla, če- prav v ugodni jeseni. Ce že mo- ramo pozno v jeseni manjše po- vršine na vrtu ozeleniti, bo naj- boljše na navoženo in poravnano zemljo položiti travno rušo, nare- zano na travniku. V ZELENJAVNEM VRTU pričenjamo pospravljati posame- zne vrtnine, ki jih želimo ohrani- ti za zimo v svežem stanju. Vrtni- ne, namenjene za zimsko hram- bo, morajo biti zdrave, nepoško- dovane, očiščene listov, ki odmi- rajo, in suhe. Prostore, v katerih bomo hra- nili zelenjavo, to so običajno kle- ti in prizemne shrambe, v katerih ne zmrzuje, moramo poprej za to ustrezno usposobiti. Z apnenim mlekom ali beležem prostore prebelimo, zlasti če tega nismo opravili že več let. Stene, strop, tla in posodje poškropimo in raz- kužimo s 3-odstotno raztopino sode, ki jo lahko vmešamo kar v apneni belež. Da preprečimo v shrambi razvoj plesni in glivic trohnenja, tik pred vlaganjem vr- tnin prostor zažveplamo z dvema trakovoma azbestnega žvepla na I m^ prostornine. Vrtnine v tako čistih in razku- ženih shrambah pozimi dolgo ohranimo sveže, zlasti še če so hranjene v prostorih s stalno temperaturo 3 do 7° C. To dose- žemo tako, da ob sončnih dneh pozimi shrambe zračimo, v mr- zlih nočeh pa okna in vrata zapi- ramo, če je potrebno, tudi dodat- no izoliramo. V SADNEM VRTU je pričelo odpadati listje. Četudi smo med letom pogostoma škropili, zlasti proti škrlupu, je sedaj v jeseni vse listje — če že drugo ne — okuženo s sekundarnimi infekci- jami glivičnih bolezni. Zelo kori- stno bo za naslednje leto, saj bo- mo sadno drevje uspešneje obva- rovali pred boleznimi in škod- ljivci, če listje do čistega pograbi- mo in pospravimo v kompostni kup tako, da ga zasipljemo s prstjo, ali pa da ga sežgemo. Pa še okolje bo dobilo videz ureje- nosti tudi prek zime. Obrano sadje v shrambi, če- prav smo ga komaj pred kratkim obrali, prvič pregledamo, ali niso morda pričeli gniti posamezni plodovi. Cesto se dogaja, da pri- čno gniti sorte sadja, ki so po svoji naravi slajše in smo jih so- razmerno pozno obirali. Takšne plodove so ranili z vbodom razni insekti že na drevesu in takoj so jih okužili trosi monilije, da se je pričela razvijati v shrambi. Na- gnite plodove odstranimo, pre- den se bolezen razvije še na so- sednje plodove in tako povzroči cela gnezda sadne gnilobe. Jabolka, ki prično gniti zaradi napada monilije, skrbno očisti- mo, zrežemo in posušimo v izvr- stne suhe krhlje. Sušimo počasi pri odprti pečici pri temperaturi največ 35° C, da celice zaradi prevelike vročine ne bi razpadle. Sicer pa sadje, ki propada, lahko spremenimo v več vrst proizvo- dov. Najenostavnejše je sočenje za predelavo v sadne sokove in kompotiranje. _ V sadovnjaku se v tem času pripravljamo na sajenje in pod- sajanje sadnega drevja in varstva drevja pred glodavci prek zime. O tem pa več v naslednjih nasve- tih za opravila v vrtu. Miran Glušič ing. agr. Vabilo Kvintet Ota Lesjaka in Slovensko društvo Ljubljana —Essen va- bita vse rojake iz Essna, Dortmunda, Hildna, VVuppertala, Kolna, Remscheida in drugih krajev na VESELO MARTINOVANJE, ki bo v soboto, II. novembra, od 19. do 1. ure v dvorani Zeche Carl v Es- sen-Altenessnu, Homannstrasse. Vsi prisrčno vabljeni! Plodovi bogate jeseni... Kljub številnim nevšečnostim je letošnja jesen kar precej boga- ta. Temu v prid je tudi tale pos- netek dveh izredno velikih krm- nih pes. ki so jih s ponosom raz- stavili v prostorih kmetijske za- druge v Markovcih. Vsaka tehta prek 10 kg, v dolžino pa merita blizu pol metra. Zrasli sta na nji- vi kooperanta Franca Lajha iz Sobetinc, ki je povedal, da je še veliko podobnih in v povprečju izredno velikih. Tako vsaj s tem kmetje letos verjetno ne bodo imeli težav.Potozapis: M. Ozmec Jesen v Ptuju 10 - IZ NAŠIH KRAJEV 26. oktober 1989 - XEDNIK Vsak izmed nas bo moral za svoje zdravje tudi sam storiti več, kot je morda do sedaj. 5. oktobra so v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu pred- stavili knjigo ZBOLEL SEM, ki jo je napisalo 26 mariborskih zdravnikov specialistov, članov Zdravniškega društva Maribor. Napisana je dokaj poljudno in tako dostopna slehernemu bral- cu. Dr. Kurt Kancler, znani pe- diater iz Maribora, je v uvodu zapisal, da je nekako nerazumlji- vo, da ob vsem velikanskem na- predku število bolnikov ne upa- da, ampak žal narašča. Žalostno V času od 17/3-89 do 14/10-89 so prispevali denarna sredstva za gradnjo bolniinice naslednji posamezniki, obrtniki in delovne organizacije: 1. Planika Kranj, TOZD Kranj, SSp — za na- kup medicinske opreme, namesto obdari- tve za 8. marec 1.000.000.— 2. Mirko Verlek, Gubčeva 22 Ptuj 50.000.— 3. Tomolvanovič, Pitomača 900.000.— 4. Občinski sodnik za prekrške Ptuj 300.000.— 5. Dominik Glušič, štuki 9, Ptuj — namesto venca za pok. Marijo Golob 300.000.— 6. Stanovalci ulice Med Vrti, Ptuj — namesto cvetja na grob Karla Žmavca 600.000.— 7. Jože Doki, Kokolova 7, Ptuj 565.000.— 8. Julijana, Jože Ačko, Med Vrti 6, Ptuj — namesto cvetja na grob Katice Masten 200.000.— 9. Ida Fuhrer, Med Vrti 2, Ptuj — namesto cvetja za pok. Katico Masten 100.000.— 10. Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj — namesto venca na grob Katice Masten 1.000.000.— 11. Vladimir Cimerman, Lackova 5, Ptuj — na- mesto cvetja na grob Katice Masten 300.000.— 12. Jožica Petek, Moškanjci 116, Gorišnica 250.000.— 13. Stanovalci Jenkove ulice Ptuj — namesto cvetja na grob Katice Masten 600.000.— 14. Sodelavci iz kadrovske službe tovarne Zlatorog — namesto venca na grob Ivan- ke Prešeren 350.000.— 15. Kristina Joha, CMD 5, Ptuj — namesto cvetja za Vlada Cimermana 200.000. — 16. Olga Šepec, Župančičeva 2, Ptuj — na- mesto cvetja za pok. Vlada Cimermana 200.000.— 17. Marjan Pišek, CMD 5, Ptuj — namesto venca za pok. Franca Vaupotiča 500.000.— 18. Albin Pišek, Srbski trg 5, Ptuj — namesto venca za pok. Franca Vaupotiča 500.000.— 19. MA Moškajnci — za gradnjo prizidka po- rod. 500.000.- 20. Zgodovinski arhiv Ptuj 600.000.— 21. LB KBM PE Ptuj — OOS namesto obdari- tve žensk ob 8. marcu za gradnjo prizidka porodnišnici 1.500.000.— 22. Pokrajinski muzej Celje — namesto ven- ca na grob dr. Štefke Cobelj 700.000.— 23. Jožefa Femec, Na Tratah 4, Ptuj — do- brodelni namen, za ginekološki odd. 500.000.— 24. OOZS VVO Ptuj Mirana Sagadina 259.500.— Delavci ZC DR. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, TOZD Splo- šna bolnišnica se najtopleje zahvaljujemo za dane prispevke. Pridobljena sredstva bomo namenili za gradnjo prizidka in na- bavo medicinske opreme, ki je za kvalitetno opravljanje storitev za naše uporabnike najbolj nujna. Tudi v bodoče bomo hvaležni za vašo pomoč. VODJA TOZD: dr. Lojze Arko Zbolel sem Naslovna stran knjige. je tudi to, da pričakovana ži- vljenjska doba odraslih prav nič ne raste. Res pa je, da se je iz- boljšala kvaliteta našega življe- nja. Kaže pa tudi, da se okolje sodobnega človeka iz leta v leto slabša, hitreje, kot medicina po- sledice slabšanja lahko popra- vlja. Onesnaževanje našega oko- lja, ogromni psihološki stresi in nezdrav in nesmiseln, pa kljub temu povsod navzoč pridobitni- ški način mišljenja so morda po- glavitne sestavine tega neugod- nega okolja. Ker je bilo vsem šestindvajsetim zdravnikom tež- ko priti na predstavitev knjige (služba, dežurstva in druge ob- veznosti), sta prišla samo prima- rij dr. Kurt Kancler in slovenje- bistriški zdravnik specialist psi- hiater dr. Janko Predan. Pogovor je vodila ravnateljica Matične knjižnice dr. Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice Meta Pristov- nik. Dr. Kurt Kancler je med dru- gim povedal, da če zdravniki ho- čejo oziroma pričakujejo od me- dicinsko neizobraženega člove- ka, da bo storil kaj za svoje zdra- vje, mu moramo povedati, kaj je za njegovo zdravje koristno in kaj lahko pri tem naredi sam. Zdravniki s tem prevzemajo od- govornost za zdravstveno pro- svetljevanje in vzgojo ljudi. Te misli so se porodile v mari- borskem zdravniškem društvu, zdravniki pa so spoznali, da mo- rajo poleg svojega vsakodnevne- ga, žal tudi čezmernega dela prevzeti še to dodatno odgovor- nost in dolžnost. Vsakdo, kdor hoče sebi poma- gati in spoznati svoje bolezni, naj knjigo prebere. Veliko bo iz- vedel o slabokrvnosti, revmatiz- mu, bolezni prebavil, in dihal, sr- ca in ožilja, sladkorni bolezni — posebni tegobi današnjega časa, raznih nalezljivih boleznih, o ge- rontologiji, kako je z zastrupitva- mi s hrano, o izboljšanju otroko- ve odpornosti, o padavici, mo- žganski kapi, alkoholizmu, neka- terih ginekoloških boleznih, ra- ku, obolenju oči in seveda še vr- sto drugih zanimivostih. Po končani predstavitvi so šte- vilni obiskovalci knjigo, ki je iz šla pri založbi Obzorja v Maribo- ru, tudi kupili. ... . „ , Vida Topolovec Dva jubileja zakoncev Vidmar Pred dnevi smo v ulici B. Kra- igherja v Ptuju obiskali zakonca Terezijo in Alojza Vidmarja, ki v oktobrskih dnevih praznujeta ča- stitljiva jubileja. Terezija je v Vavti vasi pri Novem mestu za- gledala luč sveta 13. oktobra leta 1899, kar pomeni, da je pretekli petek praznovala v krogu svojih najdiažjih že devetdeset »pomla- di«. Kljub visoki starosti je .še dokaj vedrega duha in zanjo ne bi mogli trditi, da je bila rojena pod nesrečno zvezdo (ker se je pač rodila 13. v mesecu, kar baje ne prinaša sreče). Ker nam prostor v Tedniku ne dopušča, da bi obširneje pisali o obeh jubilantih, smo se več po- govorili z njenim možem Aloj- zem, ki bo konec tega meseca, 29., praznoval 92. rojstni dan. Kot zanimivost naj zapišemo, da smo se pravzaprav pogovarjali z rojenim Američanom, kajti rodil se je v Clevelandu (država Ohio) v Združenih državah Amerike. V daljni Cleveland se je bil odselil njegov oče, sicer rojen v Mač- kovcih pri Žužemberku in je v tujino odšel kot mlad dečko. Glas domovine in rodne grude je bil močnejši in zato se je oče s svojo družino vrnil v Slovenijo. Naj mimogrede zapišemo, da je bil Cleveland nekakšno pribeža- lišče premnogih Slovencev, saj je tedaj živelo in si služilo vsak- danji kos kruha v clevelandskih pristaniščih nekaj nad 40 tisoč naših fantov in deklet. Vsi se ni- so vrnili. V domovini svojega očeta pa Alojz ni bil dolgo v civilu, kajti po izbruhu I. svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko. Znašel se je na italijanski fronti na Tirol- skem. Vojno je preživel. Ni pa odložil orožja, ko je bilo vojne konec, kajti takoj se je pridružil Maistrovim borcem, ko so osvo- bajali našo severno mejo. V spo- min na te viharne čase ima dve medalji. Na eni piše: »Ce v tem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz!« Ker je ravno beseda o Maistrovih borcih, naj dodamo, da na območju Ptuja živi še vse- ga šest borcev. Naš sogovornik Vidmar je njihov predsednik že od 1983. leta. Kar z nekakšno grenkobo je povedal, da je v ča- su njegovega predsednikovanja umrlo 21 njegovih soborcev. Po končani vojni se je Vidmar zaposlil kot orožnik. Služboval je v mnogih krajih tedanje Jugosla- vije. Nemška okupacija ga je za- tekla v Gorišnici, kjer so ga oku- patorji že 1941. leta aretirali in odpeljali v ujetništvo v veliki Re- ich, in sicer v bližino Magdebur- ga. Po letu dni ujetništva so ga izpustili. Takratne nemške obla- sti so ga v Ptuju ponovno vtakni- le v orožniško uniformo in mu dale delovno mesto pri Sv. Mar- ku, sedaj Markovcih. Tam je kmalu navezal stike s pristaši Os- vobodilne fronte. Kot nam je zaupal, je rešil precej zavednih domoljubov, da jih gestapo ni mogel aretirati, saj so se pravo- časno umaknili. Njegovo sodelo- vanje z borci revolucije pa žal ni ostalo prikrito. Našel se je izda- jalec in sredi dela so ga aretirali in odpeljali v zapore v Mariboru. Tam so ga zasliševali, mučili in mu prizadejali trajne posledice na hrbtenici. V mariborskih za- porih je dočakal tudi osvobodi- tev, kajti vseh Nemci niso uspeli odpeljati v taborišča smrti, na streljanja . . . Alojz Vidmar je tako dočakal konec druge svetovne vojne žal kot težak invalid. Potem ko mu je uspelo pred novo oblastjo do- kazati, da je sodeloval z borci re- volucije, je dobil na tedanjem Okrajnem ljudskem odboru me- sto hišnika, skladiščnika in eko- noma. To delo je nadaljeval tudi, ko je Ptuj postal občina. 1950. le- ta so ga invalidsko upokojili. KJjub temu je delo nadaljeval si- cer s skrajšanim delovnim ča- som, vendar pa je ta običajno trajal kir polnih osem ur, včasih še nekaj več. Popolnoma pa je iz- pregel leta 1969. Tako letos pote- ka tudi dvajset let, odkar je upo- kojen. Zapišimo pa še eno zanimi- vost, ki je prav tako vezana na oktober. Z ženo Terezijo sta se namreč »vzela« oktobra, in sicer 22., 1931. leta. Tako se v ljubezni in slogi »prenašata« že skoraj 58 let. Vsi jima želimo, da bi skupaj dočakala biserno poroko. FRANJO HOVNIK. ALOJZ VIDMAR, fotografiran kmalu po osvoboditvi. Trnovska vas - 7. 9. 1989: Kamilo Kronvogel, Crmlja 7; Andrej Kronvogel, Crmlja 7a; Te- rezija Pihler, Trnovska vas 15; Marija Zoreč, Ločki Vrh 34; Ivan Rajšp, Trnovska vas 62; Štefan Lovrenčič, Sovjak 10; Janez Tašner, Bišečki '^rh 39a; Dušna Rajšp, Trnovska vas 62; Janez Muršec, Tr- novska vas 39d; Antonija Korent, Crmlja 12; Janez Korent, Crmlja 20; Marija Herega, Trnovska vas 4; 14.9. 1989: Vlado Vršič, Trnovska vas 55a; Milan Ceh, Trnovska vas 45b. Središče - 12. 9. 1989: Danica Kocen, Godeninci 52; Peter Kocen, Godeninci 52; Ivan Lukman, Obrez 118; Ana Plihl, Trg talcev 1; Branko Škrinjar, Obrez 96; Anton Horvat, Godeninci 8; Julijana Horvat, Godeninci 9; Franc Trstenjak, Šalovci 30; Anica Trstenjak, Šalovci 28; Boris Bezjak, Ša- lovci 32; Marta Hanžič, Obrez 125a; Slavko Janežič, Grabe 20; Janko Masten, Obrez 103; Anton Petek, Vodravci 46; Ivan Lukman ml.. Par- tizanska 9a; Stanko Bauman, Partizanska 13; Nada Florjanič, Trno- vec 113; Zorica Rubin, Šinkova 10, Sred.; Franc Zabavnik, Slov. 5; Marija Zabavnik, Obrez 114; Majda Plohi, Breg 39, Anton Tkalec, Središče 74; Dušan Novak, Zasavci 12; Stanislav Kosi, Natašina pot 9, Ptuj; Ivana Dokša, Ljut. 2, Sred.; Borut Dokša, Ljut. 2, Sred.; Aloj- zija Horvat, Slov., Sred.; Stanko Zebec, Šalovci 15; Kristina Munda, Slov. 23, Sred.; Zvonko Rajh, Dravska 1, Sred.; Marjan Petran, Slov. 46, Sred.; Ivan Horvat, Obrez 19; Ivan Čemerin, Trg talcev 1, Sred.; Dušan Šavora, Breg 20; Irena Bujan, Godeninci 35; Marija Lašič, Obrez 86; Gizela Nemec, Šinkova 14, Sred.; Peter Vnuk, Jastrebci 12; Franc Potočnik, Dravska 5; Josip Vincetič, Macinec 53; Marija Šala- mun, Obrez 109; Tomaž Trstenjak, Šalovci 30; Marija Horvat, Grabe 38a; Jožica Planine, Trate 19; Danilo Jenžič, Grabe 8; Franc Frlež, Obrez 114. Destrnik — 14. 9. 1989: Stanko Polič, Vintarovci 76; Štefan Lenart, Destrnik 31; Marjan Kokol, Lavanjci 30; Lidija Vastič, CMD II, Ptuj; Srečko Pukšič, De- strnik 2; Albert Ceh, Levanjci 33a; Štefka Muraj, Levanjci 2; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Milena FridI, Ločki Vrh 23; Anton Zelenik, So- dinci 40a; Branko Zelenik, Svetinci 41; Alojz Hauptman, Destrnik 23; Franček Lenart, Jiršovci 51. Tam Maribor, Ptuj, september: Franc Segula, Mezgovci 61. AGIS Ptuj, september: Milan Munda, Pivkova 5, Ptuj; Milan Le- ber, Cesta O. Meglic, 4, Ptuj; Milan Furek, Videm 59; Milan Bogda- novič, Žabjak 34; Marjan Kocmut, Rotman 40. Posamezniki, september: Andrej Jančič, Krempljeva 5, Ptuj; Bo- židar Novak, Videm 39; Peter Dukarič, Slovenjegoriška I, Ptuj; Darij Komik, Muršičeva 2, Ptuj; Drago Sagadin, Slovenja vas 2; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Stanko Smigoc, Kukava 75; Dušan Požgan, Brunšvik 8; Valentin Turnšek, Zabovci 72; Tomislav Cuk, Stogovci 40; Božo Fras, Nova vas 3, Markovci; Silvo Lendero, Štuki 43; Janez Habjanič, Jurovci I; Aleksander Radolič, Kungota 10; Igor Korošec, Goriška 23, Maribor; Vlado Podvezanec, Partizanska 11, Maribor; Peter Španinger, Mejna c. 6, Skoke; Boris Fekonja, Vinogradniška 11, Hoče; Anton Falež, Stari Log 16, Pragersko; Zdravko Možina, Zih. pl. 11, Ptuj; Jože Berghauer, Ul. Janka Sernca 32, Maribor; Darko Vi- čar, Potrčeva 50, Ptuj; Drago Plohi, Ptujska 333, Maribor; Bogdan Vi- dovič, Zagojiči 5; Zvonko Španinger, Mejna c. 6, Skoke; Mirko Hor- vat, Zamušani 46; Anton Strmšek, Šikole 12; Željko Dovnik 47; Aleš Krajnc, Veljka Vlahoviča 53, Maribor; Milan Artič, Prepolje 37; Zvonko Ulaga, Videm 35; Slavko Putar, Štrekljeva 24, Maribor; Mi- lan Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Jože Pernat, Kidričeva 16, Dobrov- ce; Franc Vajs, Štrekljeva 58, Maribor; Vlado Bezjak, Miklošičeva 10,; Ptuj; Venčeslav Kacjan, Trubarjeva 7, Ptuj; Stanko Šegula, Podvinci 111; Janez Zebec, Greg. drev. 6, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha Veja 7, Ptuj; Janez Pukšič, Savci 46, Tomaž; Miran Markež, Kicar 117; Alojz Zavec, Mala Varnica 8; Igor Prejac, Fram 107/a; Stjepan Vadlja, Na Polju 11/b, Rogoza; Boris Šubernik, Rošnja 23; Ljubo Lajh, Zabovci 91/a; Marjan Feguš, Cerovec 19, Ivanjkovci; Marjana Kokol, Nova vas 11, Markovci; Anica Bedrač, Zih. pl. 11, Ptuj; Matija Kolarič, Dr. Hrovata 1, Ormož; Anton Habjanič, Cvetlična 11, Ormož; Rajko Ko- sič, Keleminova 3, Ormož; Ljubo Klemenčič, Školibrova 6, Ormož; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Branko Potočnik, Placar 54; Ga- briel Fošnjar, Štrekljeva 24, Maribor; Branko Topolovec, Trubarjeva 13, Ptuj; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16, Maribor; Boris Pšeničnik, Prušnikova 17, Maribor; Stjepan Vidic, Štrekljeva 24, Maribor; Jože Brumen, Ul. talcev 23, Dobrovce; Goran Židov, Srbska 10, Maribor; Andrej Haložan, Slovenja vas 9; Miha Jerebic, Moravci 136, Bučkov- ci; Vlado Veselic, Gorišnica 161; Srečko Šabeder, Zg. Duplek 89; Branko Majer, Pri Vrtnariji 57, Maribor; Anka Zebec, Greg. drev. 9, Ptuj; Miroslav Šimenko, Špindlerjeva 5, Ptuj; Alojz Fajt, Cesta O. Meglic 13, Ptuj; Rihard Sušnik, Žerovinci 35, Ivanjkovci. Tam Maribor, september: Daniel Cafuta, Ul. Šercerjeve brig.; Robert Novak, Ul. Nade Kovačič, Maribor; Marjan Cizerl, Zagorje I O/a; Slavko Lončarič, Brunšvik 38; Anton Vodušek, Starošince 15; Stevice Dokič, Panonska 5, Maribor; Peter Rojko, Vurberg 108; Dra- gan Ivanovič, Roze Luxemburg 23, Maribor; Ivan Žalig, Ptujska 43, Pragersko; Blagoje Orozovič, Volkmerjeva 22, Ptuj; Robert Kovačič, Cesta kurirjev NOV 38; Srečko Kuri, Novinci I; Auguštin Klobasa, Gradišče 34; Anton Beranič, Brunšvik 52; Hinko Murko, Ravna ul. 7, Maribor; Franc Selinšek, Sagadinova 3, Ptuj; Franc Curin, Koroška 74, Maribor; Roman Kramarič, Rošnja 4/a; Slavko Simonič, Brezov- ci 7; Marjan Voda, Podvinci 50/a; Darko Dobnik, Slov. vas 54; Igor Berglez, Slov. vas 39; Miroslav Vajs, Ul. svobode 42, Maribor; Bran- ko Breg, Strma ul. 6, Ptuj; Emil Spahič, Ul. br. Greif 22, Maribor; Marjan Bezjak, Vodova 21, I*tuj; Rado Matjašič, Prešernova 21, Ptuj; Anton Vučina, Grajena 26; Marjan Frangež, Župančičeva 13, Mari- bor; Jože Sok, Dornava 106; Martin CehtI, Ptujska 27, Pragersko; Branko Majcen, Grajena 6; Ivan Pahič, Prepolje 40/č; Rudolf Male- koci, Panonska 5, Maribor; Ivan Cebe, Marjeta/Dr. p. 47; Andrej Pukšič, Spuhlja 93; Miran Doki, Ramihova 15, Maribor; Miran Ogri- zek, Ul. 8. febr. 11, Miklavž; Zlatko Zaje, Marjeta 109; Marjan Jelen, Trdobojci 10, Leskovec; Franc Fekonja, Hajdoše 2/a; Martin Horvat, Klepova 27, Ptuj; Martin Tivadar, Prepolje 112; Stanko Fridauer, Lancova vas 67/2; Milivoj Drevenšek, Nova ul. 22, Miklavž; Stanko Topolovec, Jablovec 39, Podlehnik; Ivan Šegula, Juršinci 48; Borut Vauhnik, Marjeta 6/a; Franc Topolovec, Jablovec 3^; Milan Likar, Kettejeva 15, Maribor; Gabro Viderščak, Ukrajinska 41, Maribor; Marjan Šamprl, Kraigherjeva 36, Ptuj; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Janez Paradiž, Mariborska 58, Lovrenc; Mirko Vočanec, Ul. 8. marca 12, Virje; Zvonko Letonja, Orešje 4, Ptuj; Željko Buhin, Panonska 5, Maribor; Silvo Mlakar, Slovenja vas 37; Dragica Habja- nič, Starše 73; Anton Habjanič, Starše 73; Anton Habjanič ml., Starše 73; Marjan Anžel, Kratka pot 3, Ptuj; Miran Ljubeč, Zabovci 61; Bo- ris Dangubič, Selška 30, Ptuj; Jože Topolovec, Jablovec 39, Podleh- nik; Stanko Habjanič, Svetinci 21, Destrnik; Ivan Crešnik, Kajuhova 1, Ptuj; Jože Krajnc, Zg. Korena 25, Maribor; Slavica Krajnc, Zg. Ko- rena 25, Maribor; Božo Vukašinovič, Ziherlova 4, Ptuj; Janez Šmigoc, Polenci 46, Polenšak; Ivan Lebar, Polenšak 29; Darko Žižek, Na Hri- bu 2, F*tuj; Jože Kokol, Kicar 66; Milan Erhatič, Polenšak 3; Anton Tišič, Ul. Kirbiševih 73, Miklavž; Milan Raščan, Prepolje 8; Marjan Poš, Ul. Šerc. Brig. 7. Maribor; Slavko Premzl, Marjeta 80/d, Starše; Milan Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj: Ljubo Volmut, Podgorci 12, Or- mož; Branko Šeruga, Kicar 90, Ptuj; Stanko Rihtarič, Stojnci 79; Srečko Veit, Cesta zmage 92, Maribor. ELKO Maribor, obrat Ptuj, september: Stanko Eger, Kardeljeva 69, Maribor; Zlatko Blažič, Nad Izviri 5, Duplek; Franc Koražija, Brunšvik 49; Vladko Galiž, Gubčeva 22, Maribor; Zora Godec, Grajski trg 14, Rače; Boris Drozg, Klinetova 4, Maribor; Adam Galič, Na Dobravi 1/b, Miklavž; Danica Javemik, Vegova 5, Kidr.; Anica Ahlin, Jadranska 11, Ptuj; Anton Petrovič, Bukovci 154. Labod—Delta Ptuj, 3. oktobra: Roza Kumer, Placar 52; Danica Kumer, Placar 40; Nežka Hliš, Mestni Vrh 22; Marija Žaler, Kraigherjeva 25, Ptuj; Irena Žemljic, Bresnica 2; Anica Divjak, Grlinci 2; Marija Strelec, Nova vas 33; Kri- stina Meglic, Zabovci 4/b; Erna Furek, Skorba 18; Ema Toplak, Mi- klošičeva 10, Ptuj; Marija Krajnc, Cankarjeva 11, Ptuj; Vanja Žem- ljic, Nova vas 27; Rozalija Gornjec, Rotman 24; Majda Rimele, Mur- šičeva 10/a, Ptuj; Zdenka Druzovič, Ul. 25. maja 17, Ptuj; Zdenka Ju- riševič, Ul. 5. prekom. brig. 11; Silva Prosenjak, Brstje 22; Terezija Valek, Strmec 11/a; Sonja Pilinger, Spuhlja 102; Ljubica Zadravec, Kraigherjeva 33, Ptuj; Marjana Kosi, Kolodvorska 2, Kidričevo; Stanko Hriberšek, Stojnci 137; Marija Stumpf, Trubarjeva 9; Tončka Kulen, Zih. pl. 4, Ptuj; Marija Veingerl, Grlmci 4; Elizabeta Matjašič, Sakušak 1; Lea Germin, Rotman 31 ; Marija Kramberger, Prešemva 25; Alojzija Cizerl, Janež. Vrh 40. SDK Ptuj, 5. oktobra: Drago Sakelšek, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Danilo Solina Ormoška 54, Ptuj: Vlado Potočnik, C. Olge Meglic 4, Ptuj; Zdenka Pungračič, Ul. 25. maja 15, I*tuj: Silva Marin, Polenci 25; Kovinka Uverič, Ul. 25 maja 8, Ptuj. Polenšak, 5. oktobra: Franc Cvetko, Polenšak 51; Marija Osterc, Hlaponci 41. Labod —Delta Ptuj, 109. oktobra: Slavica Vidovič, Cesta kurirjev NOV 46; Marija Emeršič, Veliki Vrh 50, Cirkulane; Anton Horvat, Zlatoličje 97; Darinka Magaš, Pla- car 45/a; Ivanka Petek, Mezgovci 39; Marija Kožic, Kraigherjeva 34, Ptuj; Marija Cafuta, Pobrežje 120, Videm; Marjana Mulej, Gorišnica 123. Cirkovce, 12. oktobra: Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Franc Gorjup, Pleterje 15/a; An- ton Lumberger, Dragonja vas 24; Danilo Beranič, Pleterje 31/a; Ivan Lah, Mihovce 30; Vincenc Klasinc, Mihovce 32; Mirko Kociper, Mi- hovce 57/b; Roman Podgoršek, Dragonja vas 29; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Anton Valentan, Starošince 13; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Peter Petek, Starošince 5; Franc Paj, Pongerce 4; Štefan Her- gan, Sp. Jablane 43/d: Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Miran Fras, Cirkovce 68; Jure Novak, Cirkovce 22; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Vinko Baklan, Sp. Jablane 16; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Alojz Mlakar, Dragonja vas 18; Maks Kajzer, Cirkovce 60/a; Vilibald Krajnc, Cirkovce 48; Srečko Frangež, Zg. Jablane 11; Milan Frangež, Cirkovce 3/a; Franc Pišek, Cirkovce 68/b; Franc Novak, Cirkovce 22; Marija Trčko, Šikole 3; Franček Trčko, Šikole 3; Branko Brglez, Starošince 23; Jože Teskač, Zg. Jablane 17; Martin Golenko, Sp. Ja- blane 10; Milan Teskač, Zg. Jablane 17; Anton Golenko, Dragonja vas 32; Štefan Klasinc, Pleterje 72; Gabrijel Novoselnik, Pleterje 72; Zvonko Babic, Mihovce 63; Franc Hergan, Sp. Jablane 15; Štefan Trčko. Sp. Jablane 19; Stanko Fideršek, Cirkovce 48; Štefan Poto- čnik, Sp. Jablane 36; Emil Veler, Cirkovce 7o; Janez Celan, Šikole 19; Jurij Jurtela, Cirkovce 61/c: Franc Lah, Betnavska 29, MB; Stane Še- nica, Župančičeva 24, Prag. TEDNIK - 26. oktober 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 11 GOTOVO VAS BO ZANIMALO ... Novo v Prešernovi ulici: butik Usnje Silva Njegač, znana izdeloval- ka usnjenih oblačil iz Bukovec, je svojo ponudbo približala kup- cem. V Prešernovi ulici 4 je prejš- nji četrtek odprla majhno, ven- dar izredno privlačno trgovinico, v kateri prodaja usnjena oblačila z najnovejšo letnico in usnjeno galanterijo. Kupci bodo lahko v njej kupovali vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobo- tah pa od 8. do 12. ure. Za tiste, ki jim ponujeno v trgovini iz ka- kršnega koli vzroka ne bo prista- jalo, pa velja, da se bodo lahko oglasili vsak petek. Takrat bodo namreč sprejemali naročila po meri. Sicer pa se lahko s svojimi željami oglasijo vsak torek na se- dežu obratovalnice v Bukovcih 100 F. Butik Usnje je nova pridobitev v starem mestnem jedru, ki poča- si, a vztrajno dopolnjuje svojo ponudbo. In to na boljše. Loka- cija je izredna, saj se navezuje na novi hotel Pri zlatem noju in še bi lahko naštevali njene predno- sti. Silva Njegač je ob vpra.šanju, kaj pričakuje od nove trgovinice, bila zelo skopa in povedala, da ne veliko, saj je mesto majhno. Njeni izdelki vrhunske izdelave in z visoko modnostjo ter konku- renčnimi cenami pa bodo gotovo našli kupce. Pri ureditvi trgovinice je s stro- kovnimi nasveti in izkušnjami pomagal svobodni umetnik Da- nilo Setak. MG Moda, ki se nosi. (Posnetek: Langerholc) Novo na Slovenskem trgu 2: pri optiku Pircu brezplačni specialistični okulistični pregledi Znani ptujski optik Leon Pire sodi med tiste ptujske obrtnike. ki nikoli ne mirujeju. Pohvaliti ga je potrebno za njegovo izred- no skrb za stranke in lepo okolje. Med prvimi v Ptuju bilo je pred desetimi leti je vnesel v obrtniške vrste skrb za lep izlož- beni prostor in to neguje še da- nes. V jubilejnem 10. letu poslova- nja je svojim strankam izročil de- set očal brezplačno. Sedaj se je odločil, da bo pri njem vsak po- nedeljek od 15. ure naprej dr. Jo- sip Tačkovič, specialist okulist, in bo imel brezplačno specialisti- čno ordinacijo. Vsak lahko pride brez napotnice, in če ne želi ča- kati, se lahko na pregled, ki je brezplačen, naroči po telefonu številka 771-104 Prvič bo specia- list brezplačno in bre/ napotnice pregledoval 6. novembra. MG Novo na Trgu mladinskih delovnih brigad 2: popravilo dežnikov in senčnikov Dušan Curin iz Ptuja se je odločil, da bo popravljal dežnike in senčnike. Cene obojega so že tako visoke, da se bo splačalo stopiti v delavnico in se odločiti za popravilo. Za to delo se je navdušil pri prijatelju v Celju, kjer je za ta popravila veliko povpraševanje. Obrt je deficitarna, kar pomeni, da primanjkuje tovrstnih obrtni- kov. Mojster Bark je Dušana Cu- rina seznanil s skrivnostmi tega dela in mu tudi sicer pomagal z nasveti pri odprtju delavnice. Stranke bodo lahko dežnike in senčnike prinesle v popravilo vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 16. do 19. ure in ob so- botah od 8. do 12. ure. Poslovanje s strankami si za- mišlja tako, da jih bo z dopisni- cami obveščal, kdaj lahko pride- jo po popravljeno. Cene so kon- kurenčne, in kar je tudi razvese- ljivo, novi obrtnik daje šestmese- čno garancijo za svoje storitve. MG Curin dela v majhnem prostoru, vendar pravi, da je za začetek dovolj. (Posnetek: KOSI) Borci borcem 18. septembra so v Žetale pripeljali kar zajetno prikolico pomoči, namenjene članom ZB Žetale, ki so bili prizadeti v julijskem neurju. Pomoč za vse je sicer prihajala in še prihaja iz vseh koncev Slovenije vendar je ta bila nekaj posebnega. Zbrali so jo namreč člani ZB ptujskih in okoliških krajevnih skupnosti za svoje tovariše na ogrože- nih območjih Majšperka, Podlehnika, Ptujske Gore in Žetal. Vsak član je dobil paket oblačil, nekaj 10 kg pšenice in 1.100.000.— din gotovine. ^ Z veseljem so sprejeli vse, kar so jim pripeljali, saj jim bo še kako potrebno posebej sedaj, ko je pred vrati zima. Ni pa pomembno ome- njati samo materialne strani, važna je tudi moralna. Borci NOV so med vojno tolikokrat preizkušeno tovarištvo ohranili do današnjih dni — in prav zavest, da v nesreči nisi sam, opogumlja tudi naše ljudi, da bodo na tem področju, kjer je relief skoraj docela spremenjen, ostali tudi v bodoče. Zahvaljujemo se vsem darovalcem, kakor tudi občinskemu odbo- ru ZB Ptuj kot organizatorju in komisiji, ki je bila ustanovljena z na- logo, da pravično razdeli solidarnostno pomoč. Odbor ZB Žetale Obilna letina V Kungoti pri Kidričevem stoji grad Ravno polje, ki mu tega imena zagotovo niso dali kar tako. Kmetje in vaščani vedo, da so tod naokrog najbolj rodovitna polja, ki segajo daleč naokoli na obrobje Dravskega polja, dokler ti nosi oko. Letošnja jesen je bila še posebej rodovitna, pravijo pri Mohorko- vih v Kungoti 20, saj imajo kletne shrambe polne izredno velikih sa- dežev. Par svinj, nekaj zajcev in kokoši bo imelo čez zimo veliko dela, če bo hotelo spraviti vase vse to izobilje. Tako velikih korenov krmil- ne pese gospodar Janez še ne pomni, pa tudi sosedje naokrog verjet- no ne. V povprečju je vsaka pesa težka okoli 10 kg, vsega skupaj pa je je na obhišnem vrtu zraslo za velik voz. Tudi zelje ima izredno velike glave, da ne govorimo o krompirju, ki so ga drugod nabrali precej manj. Skratka zares obilna letina, ki bi je bili zagotovo veseli v vsaki družini. .OM Srečea gospodar Moborko s svojim vnukcem Martinom in ženo Franči- ško ob pesah, ki tehtata 113 in 12 kg. Neuradne lestvice tekmovanj MNZ Ptuj I. RAZRED 1. Boč 7 6 10 19:5 13 2. Hajdoše 7 5 1 1 11:3 II 3. Impol-Osankarica 7 4 1 2 18:8 9 4. Stojnci 7 4 0 3 14:12 8 5. Slovenja vas 7 3 2 2 11:9 8 6. Aluminij 7 3 13 14:11 7 7. Markovci 7 3 0 4 12:14 6 8. Gerečjavas 7 2 2 3 12:14 6 9. Hajdina 7 2 2 3 7:15 6 10. Pragersko 7 2 14 13:18 5 II. Skorba 7 0 3 4 5:19 3 12. Gorišnica 7 0 2 5 5:13 2 11. RAZRED ZAHOD 1. Leskovec 5 3 2 0 15:5 8 2. Mladinec 6 3 2 1 18:12 8 3. Zg. Polskava 5 4 O I 11:7 8 4. Tržec 5 2 12 7:6 5 5. Sp. Polskava 5 2 O 3 8:13 4 6. Videm 5 10 4 8:15 2 7. Apače 5 0 14 4:13 1 II. RAZRED VZHOD 1. Bukovci 5 3 2 0 14:7 8 2. Podvinci 5 3 2 0 13:7 8 3. Dornava 5 3 11 8:5 7 4. Grajena 5 2 0 3 12:11 4^ 5. Rogoznica 5 113 16:12 3] 6. Bratstvo 5 O O 5 5:26 0; Mladina j 1. Slovenja vas 6 5 10 26:10 II ] 2. Markovci 7 5 O 2 31:6 101 3. Bukovci 6 4 0 2 17:5 8^ 4. Stojnci 6 4 0 2 16:10 8 ' 5. Središče 6 4 0 2 13:11 8 6. Gerečjavas 6 2 I 3 13:17 5 7. Hajdoše 6 2 I 3 18:24 5 8. Boč(-l) 5 2 1 2 11:9 4 9. Hajdina 5 1 1 3 5:15 3 10. Gorišnica 7 1 1 5 12:28 3 11. Skorba 6 0 0 6 3:30 O Pionirji vzhod 1. Drava 4 4 0 0 53:0 8 2. Gorišnica 4 2 O 2 6:13 4 3. Markovci 3 2 0 1 5:23 4 4. Središče 3 10 2 2:14 2 5. Stojnci 4 0 0 4 2:18 O Pionirji center 1. Hajdoše 4 3 0 1 20:6 6 2. Gerečjavas 4 3 0 1 17:10 6 3. Slovenja vas 4 2 O 2 17:15 4 4. Skorba 4 2 0 2 12:13 4 5. Hajdina 4 0 0 4 3:25 O Pionirji zahod 1. Aluminij 4 4 0 0 29:1 8 2. Impol-Osankarica 4 2 1 1 10:6 5 3. Pragersko 4 112 7:17 3 4. Sp. Polskava 4 I O 3 5:12 2 5. Boč 4 10 3 8:23 2 Branko Lešnik , Zgodovina karateja (3.) Piše: Silvo Vogrinec Razvoj karateja v svetu Da bi se karate hitreje razvijal, je leta 1926 oče sodobnega kara- teja Funakoshi Gichin uvedel si- stem rangiranja do črnega pasu; to je storil po vzoru juda. Rang mojstra je nato dvignil do naziva 5. DAN, tega pa je leta 1961 nje- gov učenec Masatoshi Nakaya- ma razširil še do 8. DANA. Da- nes je najvišji nivo 10. DAN, te- ga pa nobena od obeh obstoječih svetovnih karate federacij urad- no ne priznava nobenemu moj- stru karatea. 10. DANA nimajo potrjenega niti takšne legende karateja, kot so Masatucu Oja- ma, Gogen Jamaguchi, Meitoku Jagi, Shoshin Magamine idr. predvsem zato, ker so ustanovite- lji svojih stilov ali pa potomci stilov, ki so se razvijali na Okina- wi neodvisno od Funakoshijeve- ga sodobnega karateja ali kot mu mnogi pravijo shotokana. S smr- tjo Nakayame se je 10. dan še bolj oddaljil in za mnoge tako ostaja samo nedosegljiva želja. Funakoshi je bil odločno zo- per tekmovalni karate, ker je tr- dil, da tekmovanja siromašijo pravo vrednost veščine. Kako tr- den je bil pri svoji odločitvi, zgo- vorno kaže tudi naslednji poda- tek: leta 1927 so trije njegovi učenci Hirijama, Bo in Miki za- čeli trenirati karate borbo, pri tem pa uporabili zaščitne obleke in maske iz kenda. Ta dogodek, ki se je pripetil v Cichi Tokudi, lahko vzamemo kot prvi poskus full kontakta. Funakoshi jih je poskušal odvrniti, in ko v tem ni uspel, jih je enostavno nehal poučevati. Tekmovalni karate pač ni bil v skladu z njegovim pojmovanjem bushida in karate Poti. Ko je bila leta 1955 uradno (neuradno je obstajala že od leta 1949) ustanovljena JKA (Japon- sko karate združenje), je Funa- koshijev učenec Isao Obata na- stopil kot njen prvi predsednik. Od te organizacije so se leta 1956 odcepili Obata, Egami in Hiro- noshi, ker se je karate za njihov okus pričel preveč komercializi- rati. \ Novi predsednik je postal Ma- satoshi Nakayama in je leta 1957, neposredno po smrti Funa- koshija Gichina, organiziral prvi karate turnir v Japonski. Prevla- dovalo je mnenje, da bo na tek- movanju veliko mrtvih, kar bi bi- lo povsem v skladu s tradicional- nim karatejem, ko je borba traja- la do bridkega konca. Vendar se ni zgodilo nič podobnega. V bor- bah in tehniki-katah je takrat Športni karate zmagal mladi Hirokazu Kanaza- wa. Dva dni pred tekmovanjem si je zlomil desno roko, a ga je mama pregovorila, da je nasto- pil. In ni mu bilo žal! Naslednje leto se je v finalu spet sestal s svojim starim rivalom Takayuki- jem Mikamijem (nedavno je pre- minil v Franciji). Ker borbe nista rešila niti po podaljških, so oba proglasili za prvaka turnirja. Mi- kami je nato odšel trenirat k Te- ruyukiju Okazakiju (danes je Okazaki glavni inštruktor Med- narodne shotokan karate federa- cije ISKF, ustanovljene leta 1977 v Koloradu) in leta 1959 premagal Kanazavvo v borbah in katah ter postal novi prvak. Kas- neje, ko je Kanazawa postal gla- vni mednarodni karate inštruk- tor, se je sporekel z vodilnimi iz JKA in jo zapustil. Karate se je pričel širiti v svetu v 50. letih tega stoletja, ko so ameriški vojaki postali učenci ja- ponskih inštruktorjev. Leta 1953 je SAC (Ameriška strateška zra- čna komanda) povabila mojstre japonskih borilnih veščin, med njimi tudi karateiste, v Ameriko, da bi javno prikazali svoje zna- nje. Tako se je karate prvič v svo- ji zgodovini pojavil na medna- rodni sceni. V drugi polovici 50. let je mno- go japonskih karateistov odpoto- valo v Ameriko in Evropo. Ra- zlogi so bili številni. Nekateri so bili poklicani, da bi postali asi- stenti starejim kolegom, ki so že imeli svoje šole. Druge so pova- bili, da postanejo inštruktorji, tretji pa so odpotovali samostoj- no ali pa so jih poslale njihove šole. Glede na uradne podatke JKF (Japonske karate federacije) je trenutno v svetu 211 karate in- štruktorjev, a bo ta številka ver- jetno dvakrat večja. Odkar je ka- rate prodrl v svet, je preteklo skoraj 40 let in v tem času je pri- šlo do velikih sprememb. Leta 1964 se je Funakoshijeva JKA pridružila organizaciji FAJ- KO, ki je združevala vse stile ka- rateja v svetu. Deset let kasneje so zapustili FAJKO in leta 1974 je Nakayama ustanovil lAKF (Mednarodno amatersko karate federacijo), ki je povezovala sa- mo shotokanske države. lAKF je organizirala tudi svojo evropsko zvezo z imenom EAKF (Evrop- ska amaterska karate federacijo) kot opozicijo že obstoječi EUK-i Jacquesa del Coura. Danes v svetu obstajajo najra- zličnejše karate organizacije, npr. AJKF (wado-ryu stil), IKK (kjokušikai stil), SWKU (shun- kokai), GKF (godju-ryju) idr. Zraven japonskih obstajajo še okinawske in korejske s svojimi stili in varijacijami. Septembra leta 1987 je MOK (Mednarodni olimpijski komite) priznal samo dve karate federa- ciji in pri tem bo po vsej verjet- nosti tudi ostalo. Potrdil je WU- KO — športni karate in ITKF — tradicionalni karate. MOK je de- jal, da sta WUKO IN ITKF ka- rate dva različna športa z razli- čnimi pravili sojenja. Sočasno pa se je MOK odločil ščititi forme tradicionalnega karateja, njego- vo nacionalno in mednarodno strukturo ter njegovo neodvis- nost in integriteto. Mnogi stari karate mojstri z Okinavve in nekateri Funakoshi- jevi učenci danes s strahom v sr- cu in žalostjo v očeh pravijo: »Karate umira!« Mislim, da to ne bo držalo. Umira bushido (sa- murajski kodeks časti), kar se le- po vidi na tekmovanjih, ko kara- tetisti celo igrajo, da so poškodo- vani, medtem ko je tradicionalni karate preziral bolečino in je ni priznal za nobeno ceno. Zmaga in uspeh sta pač postala po- membnejša od vprašanja časti. Trenutno doživljamo veliko transformacijo karateja, ki iz na- cionalne borilne veščine prerašča v mednarodni šport. Razumljivo je, da tak razvoj neakterih prina- ša bolečino, predvsem starim, tradicionalno orientiranim moj- strom, ki bi se s priznanjem kara- teja kot športa morali odpoveda- ti svojim nacionalnim koreni- nam, tega pa seveda ne bodo ni- koli storili. Vsaka preobrazba in revolucija je bila boleča in krče- vita. Prav to se sedaj dogaja ka- rateju. Toda Funakoshi, Nakaya- ma, Murakami in vsi stari karate mojstri, ki bodo šli za njimi, so lahko mirni. Karate, takšen, kot so ga poznali in poučevali, se je res do neke mere spremenil, a izumri ne bo nikoli! 12 - ZA KRATEK ČAS 26. oktober 1989 - TEDNIK Dober den. Nedela je, sedim na toplem jesenskem sunci kak sto- ri mačok in vam pišem tolo pismo. Najpret bi se rad v imeni vseh bli- žajočih se svetnikov zahvola bogeci in partiji, ke sta nam v zodjem tjedni zrihtala tak lepo vremen. Najboj smo se toga seveda razveselili vsi tisti kruhoborci, ki celo leto po zemlji rovlemo. Z Mico sma že tu- di pšeničko vsejala, pripravla drva za zimo, jutri pa pride na vrsto tu- di cukerica. Saj vete, to je tisti runkl, iz kerega potli v Ormoži cuker naredijo. To ovi den smo meli pri hiši srečni dogodek: krava Seka je skotnola tak močnega bikeca, ki bi skoro lahko zameja kokšnega ne- sposobnega politika ali pa gospodarstvenika. Saj vete, kak smo včosik pravli: Polovico ljudi je krava skotnola. več kak polovica pa jih krave nema. Vidite, tak vam je to. Pa še to vam morem povedati, da sem bija tudi na ptujskem festi- vali, tam, kak so zbirali najlepšo vežo vseh dvajsetih festivalov. Če glih je bila prireditev pod streho tiste ši>ortne dvorane, ki smo jo po- mogali zgraditi vsi Ptujčani. pravzaprav Udje tete naše občine, sen si vseeno nesa kre sebe marelo. pa če glih je na nebi luna svetila. Ziher je pač ziher, saj sen bija na totih ptujskih festivalih že prevečkrot mo- ker od zvunah in od znotrah. Saj vete, kak je to: vuni te dež zmoči, notri pa špricari ali pa še kaj boj konkretnega. Tak sen ploska, ke me še gnes roke bolijo, pa tudi rit od sedenja. Tudi Merkurova modna re- vija je bila vredik, samo da jaz rajši gledam tiste revije pomlad — po- letje; te manekenke več pokažejo ka v jeseni in zimi, gdo so v mantine zamotane. Eh, pa smo prišli do kunca. Saj po tudi Mica že vuli iz koče: »Lujz, pridi k obedi, popudne grema koruznico žet na njivo ...« Gdo si je zmisla tote njive in koruzo, saj človik še v nedelo nema mira pred toto nadlogo. Pa srečno. Vaš koruzni LUJZEK. RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 26. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 1730 Včeraj-danes- jutri. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 27. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glas- bo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-ju- tri. 18.00 Za konec tedna, V vrtu — vmes zabavna glasba. SOBOTA, 28. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17^ Včeraj-danes- jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba. NEDELJA, 29. oktobra: 11.00 Tedenski pregled, obvesti- la. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska odda- ja. 12.00 Opoldanski koncert. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 30. oktobra: 17.00 Informativna in zaba- vna oddaja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 1730 Včeraj-danes- jutri. 18.00 Kultura, Dogodki prek vikenda. Šport — vmes vedno lepe melodije. TOREK, 31. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glas- bo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 1730 Včeraj-danes-ju- tri. 18.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 1. novembra: NI ODDAJE POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TV LJUBLJANA IN ZAGREB PETEK, 27. OKTOBRA U 1: 10.10 Mozaik: Tednik. 11.00 D. Vasiliu: Sofija Kovalev- ska, ponovitev I. dela sovjetske zadaljevanke. 12.20 Kronika z Borštnikovega srečanja, ponovi- tev. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnenvik I. 16.45 Poslo- vne informacije. 16.50 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.40 Nejc in Tina v etnografskem muzeju. 18.25 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic: Le- nuh Poležuh 8. oddaja. 18.40 A. Lindgren: Pika Nogavička, šved- ska nanizanka, 6/21. 19.05 Ri- sanka. 19.12 Tv okno. 17.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po stopinjah, angleška dokum. serija, 3/9. 21.00 Kriminalna zgodba, 20.- zadnji del ameriške nanizanke. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Obraz za film, zabavno- glasbena oddaja. 22.40 Dečki iz Brazilije, ameriški film. LJ II: 17.00 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 19.00 Domači ansambli: ansambel Marela, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Večer Kraljevega baleta. 21.50 Satelitski programi poskusni prenosi. ZC I: 12.40 Prezrii ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Za lahko noč, po- novitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Narodna glasba. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.00 12 ožigosanih, amer. nadaljevanka, 8/12. 20.55 Koncert lepe Brene v Prištini, za- bavnoglasbena oddaja. 21.55 Tv dnenvik 3. 22.15 Kulturni maga- zin. 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine. SOBOTA, 28. OKTOBRA LJ I: 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček: Kuhalnica. 8.30 Lonček, kuhaj: Pohorska omleta. 8.35 Prgišče priljubljenih pravljic: Lenuh Poležuh, ponovi- tev 8. oddaje. 8.55 1000 idej za naravoslovce, 3. oddaja. 9.15 Pravljičar, 8. del ameriške nani- zanke. 9.35 Ex libris: 150 let fo- tografije. 10.35 Izbor tedenske programske tvornosti: Medna- rodna obzorja. 14.00 Druga god- ba: Trevor Watts Moire Music, 1/4. 14.30 Vozači, češki film. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnenvik 1. 16.45 Poslovne in- formacije. 16.48 Spored za otro- ke — ŽBIS: L. Suhodolčan: Pa- jac. 17.00 Športni dogodek. 18.30 Na pragu 21. stoletja, avstralska dok. serija, 7/17. 19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnenvik 3. 22.20 J. Lawson: Vr- tnice so za bogate, 1/4. 23.10 Klic na pomoč, ameriški film. LJ II: Satelitski programi -~ poskusni prenosi. 19.00 Kako bi- ti skupaj, oddaja TV BG. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.10 Filmske uspešnice: Živel je slepar, ameri- ški film. 22.35 Športna sobota. 22.55 Evropski kulturni magazin. 23.40 Satelitski programi — po- skusni prenosi. ZG I: 10.30 Prezrii ste, poglejte. 14.30 Ljubimec publike, sovjetski film. 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv dnevnik 1. 17.00 Narodna glas- ba. 17.30 Dramska serija, pono- vitev. 18.30 Dokumentarni pro- gram. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.15 Pozitivna nula, humoristična se- rija, 1/6. 21.05 »Harder«, ameri- ški film. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.00 Informativna oddaja za go- ste iz tujine. 23.05 Noč in dna. 1.05 Poročila. NEDELJA, 29. OKTOBRA LJ I: 8.55 Otroška matineja: Živ žav. 9.45 A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka, ponovitev 6. dela. 10.10 Po belih in črnih tipkah: Slovenska kla- virska glasba, 5. oddaja. 10.40 J. Lawson: Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka, pon. 1/4. 12.00 Kmetijska oddaja TV BG. 13.00 J. Binder: Houston — legenda Teksasa, ameriška nada- ljevanka, 3/4. 13.55 Živel je sle- par, ponovitev ameriškega filma. 15.55 Brazde vzdržljivosti, za- ključna oddaja. 16.30 Tv dnenvik 1. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Ena kuha, druga ne, amer. film. 18.30 Kronika Borštnikove- ga srečanja. 18.45 Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnenvik 2. 19,59 Zrcalo ted- na. 20.20 M. Šečerovič: Tovariši- ca ministrica, nadaljevanka TV BG, 4/7. 21.15 Zdravo (vmes po- ročila). LJ 2: _ 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 2. 16.55 Da ne bi bo- lelo: Nega nog, 4. oddaja. 20.15 Potovanja po velikih železnicah sveta, angleška dokumentarna serija, 6/7. 21.05 Razglednice, dokumentarna oddaja. 21.35 Športni pregled. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. ZG 1: 9.20 Poročila. 9.30 Ne- deljski program za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobra- ževalna oddaja. 13.00 Hči mor- skih valov, serijski film, 4/6. 13.50 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.05 Igrani film. 18.45 Risana serija. 19.08 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Balkan ekspres, dramska serija, 3/10. 21.00 Igrani film. 22.30 Tv dnev- nik. 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.55 Noč in dna. 0.55 Poročila. PONEDELJEK, 30. OKTOBRA LJ I: 10.10 mozaik: Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 10.40 Tv mernik. 10.55 Oči kritike. 11.25 Moški, ki mi je všeč, francoski film. 16.30 Tv dnenvik 1. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Mo- zaik, ponovitev: Utrip. 17.05 Zr- calo tedna. 17.20 Da ne bi bole- lo: Nega nog, 4. oddaja. 17.40 Oči kritike. 18.15 Spored za otro- ke in mlade. 18.15 Radovedni Taček: Konj. 18.25 1000 Idej za naravoslovce, 4/5. 19.05 Risan- ka. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnev- nik 2. 20.05 Maribor: Borštniko- vo srečanje, prenos. 22.05 Tv dnenvik 3. 22.20 Po belih in čr- nih tipkah: Slovenska klavirska glasba, 8. oddaja. LJ 11: 16.30 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 17.50 Stare obrti, I. del izobraževalne oddaje. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Drobno gospodarstvo: Ve- liki in mali, izobraževalna odda- ja, 2/4. 21.00 Svet na zaslonu. 22.25 Satelitski programi — po- skusni prenosi. ZG i: 9.00 Šolski program. 10.30 Poro- čila. 10.35 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.30 Prezrii ste, po- glejte. 15.10 Poročila. 15.15 Noč in dan, ponovitev. 17.15 Tv dnev- nik I. 17.35 Izobraževalna odda- ja. 18.05 Številke in črke, kviz. 18.25 Dokumentarni program. 19.13 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Povsem nenavadna zgodba, drama. 21.15 Resna glas- ba. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 In- formativna oddaja za goste iz tu- jine. 22.25 Noč in dan. 0.25 Po- ročila. TOREK, 31. OKTOBRA U I: 10.10 Mozaik - Šolska TV: Ko se korenin zavemo, 3. oddaja. 11.10 Angleščina, 23. lekcija. 15.35 Tuji jeziki, ponovi- tev: Angleščina, 23. lekcija. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Poslovne infor- macije. 16.50 Mozaik — Šolska TV, ponovitev: Ko se korenin za- vemo, 3. oddaja. 17.55 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj: Ocvrta zelenjava. 18.00 Po sledi ptice Dodo, 7. oddaja TV SA. 19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 R. Rose: Pravila zakonskega življenja, ameriška nadaljevnaka, 1/4. 20.55 Aktual- no. 22.40 Tv dnevnik 3. LJ II: 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beo- grajski tv program. 19.00 Mla- dinski pevski festival Celje, 5. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lo- ta. 20.35 Umetniški večer: Por- tret Jane Aleksander, amer. film, in Testament, ameriški film. 22.55 Kronika festivala neuvršče- nih. ZG I: 9.00 Šolski program. 10.30 Poro- čila. 10.35 šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrii ste, po- glejte. 15.10 Poročila. 15.15 No- čni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otro- ke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Znanost. 19.13 Risanka. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Igrani film. 21.40 Tv dnev- nik 2. 22.00 Kontaktni magazin. 23.30 Informativna oddaja za go- ste iz tujine. 23.35 Noč in dan. 1.35 Poročila. SREDA, 1. NOVEMBRA LJ I: Mozaik: Raglednice, do- kumentarna oddaja. 10.40 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče, pono- vitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Mo- zaik, fk)novitev. 17.30 Svet na za- slonu. 18.20 Spored za otroke in mlade, ZBlS: Kdo je napravil Vidku srajčico. 18.35 F. Milčin- ski: Zvezdica zaspanka, adapta- cija lutkovne igrice, 1/3. 19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnev- nik 2. 20.05 Pogledi. 21.20 Igrani film. 22.50 Tv dnevnik 3. 23.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 23.10 Svet poroča. U II: 17.00 Satelitski progra- mi, poskusni prenosi. 18.30 Re- gionalni programi TV Ljubljana, studio Maribor. 19.00 Kvaliteta življenja: O kvaliteti življenja da- nes in tukaj, izobraževalna odda- ja, 1/5. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Balet, opera, resna glasba ali gledališki prenos ali Športna sreda. 22.05 Izbor iz J RT sporedov ali satelitski pro- grami — poskusni prenosi. ZG i: 9.00 Šolski program. 10.30 Poro- čila. 10.35 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste, po- glejte. 15.10 Poročila. 15.15 Noč in dan, ponovitev. 17.15 Tv dnev- nik 1. 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Do- kumentarni program. 19.13 Ri- sanka. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.00 Filmski večer: Igrani film. 22.35 Tv dnenvik 3. 22.55 Informati- vna oddaja za goste iz tujine. ČETRTEK, 2. NOVEMBRA LJ I: Slovan arhitekture, 9. oddaja. 10.40 Uporabne umento- sti, 4. oddaja. 11.10 Drobno go- spodarstvo: Veliki in mali, pono- vitev 2. dela izobraževalne odda- je. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnenvik 1. 16.45 Poslo- vne informacije. 16.50 Mozaik — Šolska TV, ponovitev: Slovar ar- hitekture, 9. oddaja. 17.50 Drob- no gospodarstvo: Veliki in mali, izobraževalna oddaja, 2/4. 18.20 Spored za otroke in mlade. 18.20 Ciciban, dober dan. 18.40 Pra- vljičar, ameriška nanizanka, 9/9. 19.05 Risanka. 19.15 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 E. Reitz: Domovina, nemška na- daljevanka, 1/11. 22.10 Tednik. 23.00 Tv dnevnik 3. 23.15 Infor- mativna oddaja za goste iz tuji- ne. 23.20 Komedija na sloven- skem odru: Moliere: Zgrabite Sganarela, 2. del. LJ II: 17.00 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV LJ — studio Ljubljana. 19.00 Alpski gorksi gozd, poljudnoznanstvena oddaja, 1/5. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 žarišče. 20.30 Mali koncert ali plesni nocturno. 20.40 Oči kritike. 21.10 Mostovi. 21.40 Iz- bor iz JRT 2 ali Satelitski progr- mai — poskusni prenosi. ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 10.30 Poročila. 10.35 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrii ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Noč in dan, po- novitev. 17.15 Tv dnenvik 1. 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Serijski film. 19.30 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Politični maga- zin. 21.05 Zabavnogla.sbena od- daja. 22.05 Tv dnenvik 3. TEDNIK - ^- oktober 1989 ZA RAZVEDRILO - 13 14 — ŠPORT IN DRUŠTVA 26. oktober 1989 - TEDNIK NAMIZNI TENIS! v soboto, 21. t. m., so igralke in igralci NTK Petovia igrali na treh tek- movanjih. Pionirke, trideset iz celotne Slovenije so se pomerile v kvalifikaci- jah za TOP 20. Organizator je bil do- mači klub Petovia. Z dobrimi igrami so uspele vse tri nastopajoče pionir- ke. Tako je bila Mlakarjeva tretja v svoji skupini, prav tako Cegnarjeva v drugi in Karničnikova (mlajša sestra Lucije) četrta v tretji skupini. Mlakar- jeva in Cegnarjeva bosta lahko igrali na TOP-u v prvi skupini, in sicer od prvega do desetega mesta v Sloveniji, Kerničnikova pa od desetega do dvaj- setega mesta. TOP 20 bodo igrale na- slednji mesec na Jesenicah. Enako tekmovanje za pionirje je bi- lo v Novem mestu. Tekmovalo je 40 pionirjev iz SRS. Strašek je zasedel v Igralke in igralci NTK Petovia nadaljujejo bero odličnih rezultatov . Vse prijatelje namiznega tenisa vabimo v soboto, 28. t. m., na TOP 20 mladink SRS, kjer bodo igrale tudi tri igralke Petovie, v nedeljo pa na ekipno prvenstvo SV regije za pionirje in pionirke v športni hali Mladika. svoji skupini tretje mesto, kar je uspeh, in se je uvrstil na TOP 20, ki bo v Kranju. Žal pa to ni uspelo Kri- žetu, ki je bil v svoji skupini šesti. Lahko bi bil boljši, vendar je bil pre- malo zbran, ni dovolj upošteval na- svetov trenerja, bil pa je tudi premalo borben. Sicer pa kdor vestno in zav- zeto trenira, tudi uspešno igra. Vsem uvrščenim dekletom ter Strašku je tre- ba čestitati in jih opomniti, da samo poslušanje in borbenost nista dovolj, potrebno je tudi znanje. Znanje pa se pridobiva na treningu z vestnim in marljivim delom. Razveselile so tudi mladinki Kami- čnikova in Cerčetova, ki sta igrali na TOP-u za ČLANICE v Ljubljani. Lu- cija je zasedla odlično tretje mesto, Tanja pa šesto v drugi skupini. Naslednji dan, v nedeljo, 22. t. m., pa je bilo v Mariboru ekipno prven- stvo SV regije za mladince in mladin- ke. Mladinke v sestavi L. Karničnik, Cerče, Mlakar, Cegnar in T. Karni- čnik so prepričljivo osvojile prvo me- sto. Fantje Brodnjak, Janžekovič in Strašek pa so si priborili tretje mesto in s tem pravico nastopa med osmimi najboljšimi mladinskimi ekipami iz Slovenije. Dekleta bodo v finalnem delu osmih ekip dva dni igrala v Kra- nju, fantje pa v Izoli. V Mariboru pa so igrali tudi naši mlajši pionirji M. Brodnjak, Klajde- rič, Pišek in Rozman in si tako prido- bivali izkušnje. Za uspešne igre vsem čestitke in moto: Delo rodi sadove. 1. Pšajd ROKOMET Veliki Nedelji derbi s Krogom Rokometaši Ormoža so v šestem kolu prvenstva v prvi republiški ligi gosto- vali v Murski Soboti in s Pomurko iz Bakovec izgubili z 22:30 (16:11). Upe jim je pokopala slabša igra v obrambi. Strelci: Polak in Hedžet po 5, Rajšp 4, Za- bavnik 3, F. Šandor in Djermati po 2 ter M. Šandor enega. Veliko bolj kot na prejšnjih tekmah je tokrat šlo članicam Drave, ki so v Škofji Loki proti Alplesu osvojile točko, prvo v tem prvenstvu. Rezultat je bil 23:23 (13:14). Vodile so do konca, ko so jih domačinke ujele. Kaže, da se Dravi počasi odpira. Strelke: Mumlekova 12, Radanovičeva 5, Fridlova in Gomilško- va po 2 ter Malekova in Podpadčeva po enega. Člani Drave pa so nepričakovano izgubili v Celju, kjer jih je domača ekipa Aera premagala z 28:27. Ptujčani so vodili do zadnje minute, tudi s petimi za- detki prednosti, tekmo pa so izgubili tako zaradi ostre igre domačinov, svojih napak, kot sojenja v zadnjem delu srečanja. Strelci: Vrtarič 15, Hrupič 6, Šimac 2, po enega pa Osterc, Terbuc, Kelenc in Sagadin. Velika Nedelja je po velikih razburjenjih, prekinitvah in nešportnem obna- šanju gostov v svoji dvorani dobila derbi s iCrogom z 18:15 in se tako povzpela na vrh vzhodne skupine druge republiške lige. Strelci: Mesarec in Hržič po 4, Rajh in Zorii po 3, Sok, Gregorič, Preac in Krabonja po I. Tri zelo zanimiva srečanja V petek ob 19. uri bo v dvorani Center tekma 1. SRL med članicami Brani- ka iz Maribora in domače Drave. V Veliki Nedelji bo v soboto ob 19. uri tekma prve republiške moške lige Ormož—Usnjar, v ptujski dvorani Center pa prav tako v soboto ob 20. uri derbi druge republiške lige članov Drava—Fužinar. I. kotar OBMOČNA NOGOMETNA LIGA Dravinja—Središče 0:1! Nogometaši Središča so prijetno, nogometaši Drave pa neprijet- no presenetili. Središčani so namreč v Slovenskih Konjicah preseneti- li domačo Dravinjo in zmagali z 1:0. Zadetek je v 23. minuri dosegel Rajh. Dravi pa na svojem igrišču ni uspelo premagati slabe ekipe Šmartnega. Tekma se je končala z 2:2. Ptujčani so ves prvi polčas imeli pobudo in nekaj zrelih priložnosti. Odprlo se jim je med 50. in 60. minuto, ko so z zadetkoma Ramška povedli z 2:0. Gostje so nato po deseUh minutah prevzemanja pobude najprej znižali na 1:2, tri- najst minut pred koncem pa izenačili in bili ob koncu celo bližje zma- V vzhodni območni ligi vodi Nafta pred Kladivarjem in Dravi- njo, Središče je sedmo, Drava pa deseta. V predtekmi članov so mla- dinci Drave s 4:1 premagali vrstnike iz Šmartnega (Vrbanec 2, Kokot in Hotko). V prihodnjem kolu (nedelja popoldan) bo v Središču ob Dravi gostovala Beltinka, Drava pa bo v Mariboru igrala z Železničarjem. 1. k. REKREACIJA V DVORANI MLADIKA Ponujajo sobotne in nedeljske terminej ZTKO Ptuj se je odločila, da proste sobotne in nedeljske termine ; v dvorani Mladika nameni rekreaciji skupin iz društev, krajevnih | skupnosti, delovnih organizacij in drugim organiziranim skupinam \ od 15. novembra letos do 1. marca prihodnjega leta. Pisne prijave , sprejemajo do 2. novembra. L k. ] JUDO Klaneček peti na državnem prvenstvu v Samoboru je bilo državno prvenstvo mladincev in mladink v judu. Najboljša uvrstitev je od tekmovalcev Drave in Gorišnice uspe- la Klanečku, ki je v najtežji kategoriji osvojil peto mesto. To je tudi ena boljših uvrstitev slovenskih predstavnikov, v soboto turnir prve republiške lige Ob 17. uri se bo v dvorani Center začel turnir 5., 6. in 7. kola 1. SJL, na katerem bodo nastopile ekipe Triglava iz Kranja, Lendave, Murske Sobote in Drave. Najzanimivejši bo gotovo dvoboj Drava— Murska Sobota, saj gre za še neporaženi ekipi. 1. k. BOKS Prva revija v Slovenski Bistrici v soboto je bila v Slovenski Bistrici prva revija v boksu, ki jo je organiziral tamkajšnji novi klub. Nastopili so borci iz Maribora, Ptu- ja, Celja, Varaždina, Gradca in domačini. Za najboljšega tekmovalca so proglasili Flajšerja iz Ptuja, ki je nastopil v težki kategoriji. Od Ptujčanov so zmage dosegli še Grdina, Bele, Horvat in Jelene, Bečiri- ju pa ni uspelo. Ptujski boksarji se pripravljajo tudi na nastop na reviji borilnih športov, ki bo predvidoma 4. novembra v Ptuju. Vadijo vsak ponede- ljek, sredo in petek od 17. do 19. ure v dvorani Mladika, v tem času pa vpisujejo tudi nove člane. \, k. KOŠARKA Ptuj—Radgona 85:77 Igralci Ptuja so tekmo 3. kola SKL — vzhod v domači dvorani odlično začeli in so si v prvem polčasu priigrali 12 točk prednosti (45:33). To prednost so v 3. minuti drugega polčasa povečali za 17 točk, v nadaljevanju igre so žal malo popustili, kljub temu pa so sre- čanje odločili v svojo korist. Zmagali so z rezultatom 85:77. Zelo dobro igro sta v ptujski ekipi prikazal Cebrijan in Pajenk. Koše so dosegli: Cebrijan 24, Ploj 15, Pajenk 13, Damiš 12, Šulič 12, Filipič 4, Miran Kotnik 3 in Cobelj 2. MG MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA Velik uspeh gostov Rezultati 8. kola prvega razreda: Gorišnica —Skorba 2:0, Boč— Gerečja vas 2:2, Pragersko—Hajdoše 3:1, Slovenja vas—Aluminij 0:1, Hajdina—Markovci 0:2 in Stojnci —Impol Osankarica 0:4. Prvenstvo so končali v zahodni skupini drugega razreda. Na pr- vem mestu sta Leskovec in Zgornja Polskava z 10 točkami, tretji pa je Mladinec z osmimi. 1. k. Šesta jugoslovanska razstava fotografij 150-letnice fotografije se bodo člani Fotokino kluba DPD Sovo- bode Ptuj spomnili z organizacijo in izvedbo 6. jugoslovanske razsta- ve fotografij, ki jo bodo svečano odprii danes, v četrtek, 26. oktobra, ob 18. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. K sodelovanju so povabili 17 avtorjev iz vseh republik in obeh pokrajin. Selektor razstave mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler je odbral za razstavo 110 fotografij svobodne tematike, tako da vsak umetniški fotograf razstavlja 4 ali 6 fotografij v zbirki. Raz- stava bo na ogled do vključno 13. novembra. -OM Solistični recital japonske in slovenske sodobne glasbe z kjunasto flavto v petek, 27. oktobra, bo ob 19.30 v viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Ptuj zanimiv koncert. Klemen Ramovš bo na kljunasti flavti predstavil solistični recital japonske in slovenske sodobne glasbe. Klemen Ramovš je bil rojen v Ljubljani le- ta 1956. Tam je študiral klavir, kljunasto fiav- to in muzikologijo. Iz kljunaste fiavte je di- plomiral leta 1979 v razredu Prof. Hansa Flo- reya na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Ob koncu opravljenega študija (in ob polovi- čnem študijskem času!) je prejel na Dunaju nagrado in priznanje avstrijskega zveznega ministrstva za znanost in razvoj. Po rednem študiju se je izpopolnjeval še pri Hansu Martinu Lindeju in Ferdinandu Conradu. Od leta 1976 stalno koncertira kot solist, z različnimi orkestri in kot član več komornih sestavov, ki so mnogi nastali na njegovo po- budo. Koncerti po Jugoslaviji, Avstriji, Itali- ji, ZR Nemčiji, Grčiji, Madžarski in SSSR, radijska in televizijska snemanja so posledica njegove med ljudmi ne dovolj poznane umet- nosti. Na petkovem recitalu bomo prisluhnili skladbam japonskih skladateljev Matsudaire, Matsunage, Shimoyame in Hirose, v 2. delu pa najnovejšim skladbam Primoža Ramovša in Tomaža Sveteta. prof. Majda Eržen-Novak ORMOŽ Izobraževalni dan za slovenske in hrvaške operacijske medicinske sestre Ptujske operacijske medicin- ske sestre, ki so povezane v istoi- mensko sekcijo pri Zvezi medi- cinskih sester Slovenije, so bile že tretjič organizatorice strokov- nega srečanja. Nazadnje so bile gostiteljice leta 1983. Letos so jih povabile v Ormož iz enostavnega vzroka, ker v Ptuju ni bilo mogo- če dobiti prenočišč za udeležen- ce iz vseh slovenskih bolnišnic in bolnišnic iz sosednje Hrvaške: Cakovca, Varaždina, Reke, Siska in Zagreba. Upati je, da bo pri- hodnje srečanje že v Zlatem no- j" V imenu ptujskih operacijskih sester — v bolnišnici jih je deset — sta se pri organizaciji in izved- bi seminarja še posebej trudili Katarina Rihtar in Marta Grobovšek. Strokovne teme so letos pri- pravili zdravniki in višje operati- vne medicinske sestre iz ptujske bolnišnice. Predavatelji so bili: dr. Ljubo Toš, dr. Lojze Arko, dr. sci. dr. Milenko Stojičevič in višje operativne medicinske se- stre Jasna Ferčec, Štefka Ozmec in Katarina Rihtar. Govorili so o novostih v ope- rativni stroki, o vsajanju zob, or- ganizaciji instrumentarske službe v ptujski bolnišnici, ultrazvoku v akutni kirurgiji in o sodobni ton- zilektomiji. Operativne medicinske sestre skrbijo za sprotno izobraževanje tako, da se vsaj dvakrat letno se- stanejo. Vsakič je srečanje v dru- gem kraju, v drugi bolnišnici. Le- tošnji seminarje po ocenah ude- ležencev zelo dobro uspel. Rfvi dan je bil zgolj družabnega zna- čaja, namenjen pa je bil tudi ogledu nekatarih ormoških zani- mivosti. Petek pa je bil pravi de- lovni dan. Za uspešnost dela le- tošnjega seminarja so zaslužne tudi ptujske delovne organizaci- je, ki so s prispevki pomagale oziroma omogočile izvedbo. Za to sem jim udeleženci toplo za- hvaljujejo. MG Na letošnjem seminarju je bilo okrog 80 udeležencev. (Posnetek: Ema Žalar) TEDNIK ~ oktober 1989 OGLASI IN OBJAVE - 15 Dvorana Center je bila minulo soboto nabita do zadnjega kotička Festival 89 Izzvenel je zadnji, četrti dan letošnjega 20., jubilejnega festi- vala domače zabavne glasbe Ptuj 89, ki ga zaradi dežja niso mogli izvesti v nedeljo, 3. septembra. Spremenila se je tudi lokacija — z dvorišča minoritskega samosta- na se je prireditev preselila v športno dvorano Srednješolske- ga centra. Nekaj zadrege je bilo okoli pričetka prireditve, ker je morala biti publika zaradi nepjo- srednega radijskega prenosa v dvorani najkasneje do 20. ure. Po številu obiskovalcev bi lah- ko presodili, da Ptuj (pa tudi drugi kraji naokoli) potrebuje več takih prireditev. Brane Go- lob, novinarski kolega iz Ljublja- ne, je ob pogledu na vse obisko- valce, ki so prišli na svoj festival, samo zavzdihnil: »Rečem ti — vsa ta publika, to je resničen fe- nomen, tega ni nikjer drugje.« Fotograf festivala Mitja Langer- holz pa je nekam otožno pove- dal, da se v dvorani ne more prav znajti, ker mu je dvorišče minoritskega samostana bolj do- mače. Številni obiskovalci so že ob vhodu tiho spraševali, ali bo od- slej festival v tej dvorani, zopet drugi se niso mogli prav znajti. Robert Muhič je ves vesel pove- dal, da mu je scena tokrat zelo Rojstni kraj ansambla Slovenija je Ptuj, po številnih zlatih Orfejih iz prejšnjih let, so letos prejeli najvišje priznanje za pevske dosežke — Ko- renovo plaketo Prvi je zadnji, četrti festivalski večer nastopil ansambel Prerod iz Ptuja všeč, vendar bi se moralo okoli centra le kaj več dogajati. Da obiskovalci niso bili žejni, so poskrbeli ptujski košarkarji, ki so ves izkupiček od prodanih festivalskih priponk, revij in pi- jače namenili za vzgojo mladih košarkarjev. Drago Vovk iz tonskoproduk- cijskega studia Sraka iz Novega mesta je pred vhodom v dvorano prodajal sveže, pravkar narejene kasete uspešnic z letošnjega ptuj- skega festivala. Vmes si je pridno zapisoval melodije, ob katerih je publika še posebej vztrajno plo- skala. S po dvema skladbama se je hvaležni ptujski publiki predsta- vilo 15 ansamblov, ki so bili v preteklih dvajsetih ptujskih festi- valskih letih v vrhu glasbenega in pevskega okusa strokovne žiri- je in publike. Že med samim iz- vajanjem je bilo ob ploskanju ja- sno, za katero najbolj všečno me- lodijo se bo odločila publika. Najbolj navdušeni in tudi ga- njeni so bili ob melodiji Kadar oče praznuje v izvedbi ansambla Bratje iz Oplotnice. Na drugo mesto so poslušalci postavili skladbo Orlek kraški v izvedbi ansambla Dobri znanci iz Lju- bljane, ki jo je zelo doživeto, da so se marsikomu skotrljale solze po obrazu, zapel Franc Korbar- Cac. Tretja najbolj všečna melo- dija zadnjega festivalskega veče- ra pa je bila skladba Gosli, citre, orglice v izvedbi ansambla Slo- venija. Ves večerje zasedala tudi stjo- kovna žirija pod vodstvom Kaje- tana Zupana, urednika razvedril- nega programa Radia Ljubljana, in skrbno poslušala vokalne iz- vedbe vseh skladb. Plaketo Fran- ca Korena za pevske dosežke so prisodili pevskemu tercetu an- sambla Slovenija Jožetu in Ci- ti Galič ter Eriki Zakonjšek-Fele. Da ne bi bilo med nastopom in štetjem glasovnic preveč pra- ^.iio, so iz-£..^oaii icstivalske pri- ponke, utrip večera pa je prijet- no popestrila tudi modna revija v organizaciji trgovske delovne organizacije Emona-Merkur iz Ptuja (ljubljanska Emona je tuai generalni pokrovitelj večera) s skupino manekenk in maneke- nov iz Maribora. Publika jih je obilno nagradila z aplavzom, saj mnoge teh modelov lahko zaradi cen resnično samo gledajo. Marjan Šneberger in Nataša Vodušek sta brezhibno, kot že velikokrat do sedaj, Marjan celo vseh dvajset let, vodila celotno prireditev, ki je bila tudi tokrat v rokah Zavoda Radio-Tednik ''^"j- Vida Topolovec Foto Martin Ozmec 20. FESTIVAL DZG ŠTEVILKE IZŽREBANIH PRIPONK 21. oktobra 1989 1. 2888 — čestitka na radiu Ptuj 2. 1511 - bon v znesku 300.000 - MIP Ptuj 3. 2992 — darilna košarica bistro Julija 4. 1376 - gobelin TVI Majšperk 5. 2650 — gobelin TVI Majšperk 6. 0447 — videokaseta Panda 7. 1025 — videokaseta Panda 8. 0104 — večerja za dve osebi pri Zlati goski 9. 969 — večerja za dve osebi pri Zlati goski 10. 1733 — stenska ura Uniplast Slavik 11. 2345 — moške hlače — butik Leonardo 12. 1202 — radijski aparat z budilko 13. 148 - darilni bon 1.000.000 - KB Maribor 14. 1253 - darilni bon 1.000.000 - KB Maribor 15. 2321 — kitara Melodije Mengeš 16. 0211 — Emonina nagrada Nagrade lahko dvignete v upravi ZAVODA RADIO — TED- NIK PTUJ, Raičeva 6. Kakršna setev, takšna žetev Ce želimo prihodnje leto spraviti v kašče obilno letino pšenice, je poleg vseh drugih ukrepov potrebna tudi pravočasna setev. Za naše kraje velja, da je najprimernejši čas med petim in dvajsetim okto- brom. Pomembno je, da se posevki dovolj razvijejo in pripravljeni pričakajo zimo. Zadnji dve mili zimi sta nas nekoliko uspavali, saj smo lahko s setvijo zamujali, pa bistvene razlike v pridelku sploh ni bilo. Ker pa jeseni nikoli ne vemo, kakšna bo zima, je nujno že sedaj izpolniti vse pogoje. Eden teh pogojev je torej pravočasna setev, zara- di zamude pri dozorevanju koruze pa mnogokje setve ni bilo mogoče opraviti pravočasno. Tudi izredno toplo vreme sredi oktobra nam je dajalo upanje, da bo tako še naprej in da je za setev še čas. Res lahko še vedno sejemo, mnogokrat smo sejali še prve dni no- vembra, morda bo marsikdo tako ravnal tudi letos. Pri tem je nujno povečati količino semena na hektar in sicer za vsak teden po 20. okto- bru za petino. To sicer precej poveča stroške setve, toda za dober pri- delek se temu ne da izogniti. Zakasnela setev pa je neugodna tudi zaradi drugih neizpolnjenih agrotehničnih ukrepov. Nimamo namreč časa počakati, da se zemlja po oranju primerno sesede. Ce bi v novembru prišle izredno nizke temperature, potem pride zaradi tega do precejšnjih poškodb pridel- ka. Primeren ukrep bi bilo v tem primeru valjanje njive po setvi, teža- va pa je v tem, da naše kmetije v glavnem niso opremljene z ustrezni- mi valjarji, saj bi jih potrebovali le v izjemnih letih. Preostane nam to- rej edina možnost, da s setvijo pohitimo kar se da in da ob tem raču- namo na naklonjenost narave. (Svetuje Damjan Finžgar, diplomirani inženir agronomije.) Občinsko tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS Sobotno tekmovanje petčlanskih ekip, ki so jih sestavljali po trije člani Zveze rezervnih vojaških starešin in po dva člana Zveze sociali- stične mladine, sicer ni odpadlo, ampak da seje v lepem okolju doma krajanov v Doleni ob še lepšem indijanskopoletnem dnevu zbralo le deset ekip, nam vseeno pove, da se moramo pri nas ljudje v prostem času ukvarjati z vsemi drugimi korist prinašajočimi zadevami, le nase pomislimo bolj malo. Tekmovanje, ki ga je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Dolena pripravila občinska konferenca ZRVS, je bilo na- mreč idealna možnost za rekreacijo in prijateljski klepet; sprostitev je bila pomembnejša od tekmovalne napetosti, pa čeprav ne moremo ni- komur od tekmovalcev očitati, da se niso borili. Ampak dokler bomo s svojim osemurnim delom zaslužili, kolikor pač zaslužimo, se bomo morali sprijazniti s tem, da v svojem prostem času skrbimo za prežive- tje z obdelovanjem parcel in parcelic, z delom na črno in manj čr- no ... Kakorkoli že, vsi, ki so se zbrali na tekmovanju, so preživeli pri- jeten dan. Ekipe so tekmvoale v petih disciplinah, rezultati po posa- meznih panogah pa so: — orientacijski pohod s topografskimi nalogami: 1. Grajena; — reševanje taktične naloge: 1. Rogoznica; — streljanje z vojaško pištolo: 1. Franc Osojnik; — metanje bombe: 1. Rogoznica; — plezanje po vrvi:l. Rogoznica. V skupnem seštevku je zmagala ekipa Rogoznice pred Kidriče- vim in Francem Osojnikom. jš KOZUHALNIKI OBTOŽUJEJO Desetletje poškodb, tragedij..odgovornosti pa nobene Letos nas je Jesen razveselila kot že dolgo ne. Lepo vreme, obilni pridel- ki . . . Tuintam pa veselje oh darovih narave, za katere se je bilo sicer potreb- no med letom precej trudili, skali vest o novi nesreči s kožuhalniki. Nesreče so hude. tudi kirurgi, ki so vajeni vsega hudega, so vedno znova osupli, ko gle- dajo. '. aj Je naredil stroj. »Stroj trga kožo in jo sleče kot rokavico.« pravi dr. Ljubo Toš. predstojnik ptujske kirurgi- je Deset let že trajajo nesreče s kožu- halniki in nikomur se še ni nič zgodi- lo, razen da trpijo poškodovanci in njihove družine. Posledice nesreč so izredno hude in stroji grobo rečeno — »proizvajajo« invalide. Ce sešteje- mo nesreče desetih let, na sezono jih je okrog štirideset, jih je bilo samo v ptujski občini 400. Številka je grozlji- va. TRENUTEK NEPAZUIVOSTI . . IN NESRECA je TU Od prvega do 15. oktobra so imeli na kirurškem oddelku ptujske bolnš- nice vsak dan v povprečju tri poško- dovance s kožuhalniki. Med temi so bile štiri poškodbe izredno hude, tri poškodovance so poslali na plastično kirurgijo v Maribor in končalo se je tragično — z amputacijami. Med le- tošnjimi ponesrečenci so tudi trije otroci; podatek, ki še posebej opozar- ja. ZA MARIJO JE BIL USODEN PE- TEK, TRINAJSTEGA Marija Letonja z Ločkega Vrha se je poškodovala pri bratu. »Že \ečkrat sem delala pri kožuhalniku, mislim, da dvanajstkrat, trinajstič pa se je zgodilo. Proti koncu je šlo, trenutek nepazljivosti in stroj je zagrabil dlan. Imela sem srečo, da poškodba ni hu- da. Prepričana sem, da ne bom več delala s kožuhalnikom.« MILAN BELŠAK JE IZGUBIL PA- LEC »Prehitro bi vsak rad končal delo. Cel dan smo trgali koruzo, zvečer pa hiteli, da bi jo slekli. In se je zgodilo. Za svojo poškodbo sem kriv sam, ker sem bil nepreviden. Mislim, da me je tokratna poškodba izučila in je šola za bodočnost. V bodoče bo moje vo- dilo: če se ne da v enem dnevu, je na voljo še drugi dan. Še dobro, da imam doma sina, ki bo opravil setev, sicer bi me »nesreča« še bolj razjeda- la. Tako pa sem se sprijaznil____,« nam je zaupal Milan Belšak iz Bodi- slavec. Marija Letonja in Milan Belšak sta že zapustila ptujsko bolnišnico. Sedaj se zdravita doma. Dr. Ljubo Toš, predstojnik ptujske kirurgije, je povedal, da je vzrok za nesreče s kožuhalniki en sam, in to nepravilno rokovanje: ljudje segajo v stroj, ki teče. odstranjujejo mrežo in se- gajo vanj od spodaj. »Do danes nam je vsak povedal, da je vedel, zakaj mu je zgrabilo roko, vsak pa je bil tudi prepričan, da jo bo dovolj hitro od- maknil in da se ne bo nič zgodilo. Vsak tudi ve, čemu je mreža.« MG Nič ne kaže, da bo nesreč s ko- žuhalniki konec. Minuli konec tedna lahko brez zadrege poime- nujemo črni vikend, kar zadeva delovne in prometne nesreče. V petek so v ptujsko bolnišnico sprejeli štiri ponesrečence s kožu- halnikom, toliko jih je bilo tudi v soboto. V nedeljo jih sicer ni bilo, vendar so imeli v kirurški ambu- lanti polne roke dela. Oskrbeli so 27 poškodb, šest poškodovancev pa so sprejeli na zdravljenje. V ponedeljek pa so znova imeli po- nesrečenca s kožuhalnikom. Marija Letonja in Milan Belšak (Posnetek: KOSI) osebna hroniha Rodile so: Marija Mere, Mejna c. 13 — dečka; Sonja Luci, Vodranci 8 ~ Aleša; Anica Potočnik, Para- diž 56 — deklico; Irena Hliš, Za- grebška 19 — Mojco; Ivanka Novak, Javnik 2, Podvelka — deklico; Vekoslava Mesarec, Drakšl 6 — deklico; Anita Gre- gorinčič, Mekotnjak 13, Ljuto- mer — Moniko; Terezija Strelec, Bukovci 14 — Nina; Marta Magdič, Lahonci 48 — deklico; Sabina Kozel, Potrčeva 50/a — Majo; Alenka Breznik, Ivanjkov- ci 7 — dečka; Pavla Cajnko, Podgorci 102 — dečka. Poroke: Jožef Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju 125, in Zvonka Pleter- šek, Mihovce 60/a; Igor Novose- lec, Stojnci 145, in Zlatka Weiss- bacher. Ob Železnici 4; Vilko Koderman, židanškova 5, in Su- zana Arambašič, Hreničeva 3. Umrli so: Martin Horvat, Brstje 28, roj. 1906, umri 14. oktobra 1989; Marija Hentak, Podvinci 106, roj. 1902, umrla 14. oktobra 1989; Julijana Šauperi, Bistrica pri Limbušu 51/b, roj. 1910, umrla 15. oktobra 1989; Franc Toplak, Sovjak 15, roj. 1934, umrl 15. oktobra 1989; Alojzija Rašl, Cesta 8. avgusta 16, roj. 1932, umria 18. oktobra 1989; Marija Kozel, Mala Varnica 41, roj. 1906, umrla 13. oktobra 1989; Franc Kolednik, Pobrežje 21/a, roj. 1915, umri 19. oktobra 1989; Franc Vidovič, Krčevina pri Vurbergu 107, roj. 1919, umrl 19. oktobra 1989; Rozalija Fajt, Paradiž 73, roj. 1905, umrla 19. oktobra 1989; Maks Bračič, Tr- žeč 52, roj. 1929, umri 21. okto- bra 1989; Bogomir Moran, Kve- drova 3, roj. 1922, umri 20. okto- bra 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Na- taša Vodušek in Milena Zupa- nič ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in upra- va: Radio-Tednik, tel. (062) 771-281 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 550.000 di- narjev, za tujino 970.000 di- narjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se temeljni davek ne plačuje. ČRNA KRONIKA DVA MRTVA PRI STANOŠINI V soboto, 21. oktobra, ob 8,45 je na magistralni cesti pri Odleh- niku prišlo do čelnega trčenja dveh osebnih avtomobilov. Pri tem sta dve osebi izgubili življe- nje, trije pa so bili lažje ranjeni. Do nesreče je prišlo zaradi tega. ker je turški državljan 19-letni Nazmi Cclik, ki je vozil od Kra- pine proti Podlehniku, pri Stano- šini začel prehitevati osebni avto. ki je vozil pred njim. Prav tedaj je iz nasprotne strani, pravilno po svoji desni, pripeljal z oseb- nim avtom zastava 101 Ramadan Goč iz Bora v SR Srbiji. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem je 58-letna Terezija Goč, žena voz- nika, dobila tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrla. Hudo ranjenega moža 64-letnega Ramadana Goča pa so prepeljali v ptujsko bolnišnico in tam je še isti dan zvečer umrl. Voznik v turškem vozilu in dva njegova sopotnika pa so bili le lažje ranjeni. Medicinsko pomoč so jim nudili v ptujski bolnišnici. HLDA POŠKODBA ZARADI BEGA Po lokalni cesti od Lancove vasi proti Dražencem je v soboto zvečer okoli 23,40 peljal osebni avto 15-letni P. O. V križišču z lokalno cesto pri Selih je naletel na patruljo milice in ta ga je ustavljala s svetlečim loparjem. Fant se ni ustavil, temveč je z vso hitrostjo zapeljal mimo. V Dra- žencih ga je v blagem ovinku za- čelo zanašati, zavozil je na ban- ki no in potem trčil v ograjo sta- novanjske hiše Draženci 58. Hu- do poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišiiico. TRCIL v OGRAJO MOSTU Od Ormoža proti Tomažu se je v petek, 20. oktobra, popoldne peljal z osebnim avtomobilom Štefan Hozjan od Tomaža. V na- selju Lešnica ni zvozil ostrega ovinka, verjetno zaradi nepri- merne hitrosti, zato je trčil v ograjo mostu. Pri tem se je sopo- tnica Štefka Šalamija od Tomaža hudo poškodovala in so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. HUDO RANJEN OBLEŽAL POD PRIKOLICO Prejšnjo sredo je Alojz Maj- cenovič iz Hrastovca, KS Zavrč, vozil osebni avto od Ptuja proti Varaždinu. V Hrastovcu ga je v blagem ovinku zaneslo na desno bankino, od tam pa nazaj na ce- sto, kjer je trčil v tovornjak vlači- lec, s katerim se je nasproti pri- peljal Milan Kodrič iz Stojncev. Udarec je bil tako močan, da je Majcenoviča vrglo iz vozila. Hu- do ranjen je obležal pod prikoli- co in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. TRCIL v ROB PRIKOLICE Prav tako prejšnjo sredo se je po cesti skozi Spuhljo proti Ptu- ju peljal z osebnim avtomobilom Ervin Habjanič iz Ptuja. Na rav- nem delu ceste v Spuhlji je trčil v rob prikolice tovornjaka, ki ga je vozil Marjan Rob. Pri trčenju se je Habjanič hudo poškodoval in so ga prepeljali v ptujsko bolniš- nico. DVAKRAT GORELO OSTRE- ŠJE V sredo, 18. oktobra, okoli 21. ure je začelo goreti ostrešje go- spodarskega poslopja v Vinta- rovcih, last Franca Murka. Po približni oceni je škode za več kot 80 milijonov dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo. Požar je nastal tudi na ostrešju gospodarskega poslopja Franca Kamenška v Dežnem. Poleg ostrešja je zgorelo še 1500 kg se- na, več raznega orodja in opre- me. Škodo so ocenili na več kot 100 milijonov dinarjev. Požar je nastal zaradi neustrezno izpelja- ne dimne cevi.