O, H. Šalamun:  Ptuj.
759
i

f-v-^H^:.^.-:1'^',:?^.,:^-
. '......"¦"
Gornji Ptuj.
beške kraljice bil slovenski Stajer rešen ljutega sovražnika. Steber je dne 8. grudna leta 1664. blagoslovil mestni župnik Ciprijan pl. Collonia sredi posvetne duhovščine, redovnikov in na tisoče broječega ljudstva. „Da bi pa spominik ne bil le spomin prejete milosti, ampak tudi izvir še večje pobožnosti in neomahljivega zaupanja do Marije", ustanovil je isti grof z blago svojo soprogo Marijo Barbaro, rojeno grofico Traut-mannsdorf, dne 1. prosinca leta 1672. z glavnico 500 gld. pri njej slovesne veČernice dvajsetkrat v letu, namreč: Na novega leta dan, na sv. treh kraljev, na svečnico, na praznik oznanjenja, obiskovanja, ynebovzetja, rojstva in čistega spočetja device Marije, potem na velikonočno, binkoštno in ,žegnansko' nedeljo, ob praznikih sv. Jurija, sv. Antona Pad., sv. Petra in Pavla, sv. Ožbalda, sv. Frančiška Serafinskega, sv. rožnega venca, sv. Katarine, sv. Barbare in na božič. Ob imenovanih dnevih naj bi po končanih veČernicah v minoritski cerkvi šla procesija „praecedentibus ceroferariis" k stebru zunaj na trgu stoječemu in ondi naj bi se po antifoni „Salve Regina" (Ceščena si kraljica) popevale, kadar je mogoče, „solemniter et musi-caliter", drugače pa „choraliter", lavretanske litanije. Po teh so se opravljale molitve v čast devici Mariji, za cesarja in mir, in med anti-fono: „Nos cum prole pia benedicat virgo Maria" je pokropil duhovnik ljudstvo z blagoslovljeno vodo ter mu naposled podelil z znamenjem svetega križa blagoslov.1)
Sin blagega grofa Jurija Friderika Sauerja, Franc Anton, je dal steber leta 1714. vkusno obnoviti, Vincenc grof Sauer pa gaje 1. 1791. izročil meščanom2), ki so ga v novejšem času dali zopet prenoviti; vsako soboto večer in pred kakim velikim praznikom se prižge še sedaj pred stebrom luč.
1)   Izvirna ustanovna listina na pergamenu v mino-ritskem arhivu v Ptuju.
2)   Napisi na stebru,
Na florijanskem trgu se nahaja drugi visoki steber s podobo sv. Florijana, katero so meščani 1. 1745. dali postaviti, ker je leta 1744. ogenj uničil 79 hiš. Nekaj let potem, 1. 1761., so ga obdali s podobami raznih svetnikov in pri-prošnjikov v raznoterih težavah; ker je pa v teku Časa vse oslabelo, zato so za podobo dali napraviti novo podnože-ter so podobo sv. Florijana nanj postavili dne 6. listop. leta 1856., podobe svetnikov, devet na številu, so pa odstranili,  ker so bile že krhke.
Da je bilo mesto za Rimljanov jako veliko, posnemamo iz najdenih kamenitih spo-minikov, rakev, srebrnega, zlatega in bakrenega denarja, iz ilnatih posod, svetilnic, doprsnih podob ter tudi iz mnogovrstnega orodja iz železa, brona in jekla.
Le nekoliko teh stvarij jemljemo v misel; obširnejše popisovanje pa podajajo zgodovinarji Gruter, Kindermann, Muchar, Krabel in Sim. Povoden.
Obilna je zbirka zlatega, srebrnega in bronastega denarja, kateri se je tukaj našel od konzula Kvinkcija in Furija.
Posebno veliko so našli cesarskih denarjev. Znamenitejši cesarji, katere nam kažejo denarji, so: Octavianus Augustus (27 pr. do 14 po Kr.), Tiberius (14—37), Galigula (37—41), Nero (54 do 68), Vespasianus (69—79), Domitianus (81 do 96), Nerva (96), Traianus (98—117), Ha-drianus (117—138), AntoninusPius(i 38—161), Marcus Aurelius (161-—180), Aurelius Verus (161), Commodus (180—190), Septimius Se-verus (193—211), Julia Domna, njegova soproga; Caracalla (211—217), Geta (2i2),Helio-gabalus (218-—-222), Julia Maesa, Alexander Severus (222—235), Gordianus III. (238—244), Philippus(244-—249),Decius (249—25 i),Trebo-nianus Galla (251—253), Gallienus (259—268), Solonius; Victorinus (259—-267), Posthumus (261—267), Tetricus sen. 267), Claudius Go-thicus (268—270), Quintillus (270), Aurelianus (270—275), Severina; Tacitus (275 — 276), Pro-bus (276—282), Diocletianus (284—305), Con-stantinus Ghlorus (292—306), Galerius (292 do 305), Severus (305—307), Maxentius (306 do 312), Licinius sen. (307 — 322), Licinius Filius (317—323), Constantinus Magnus (303 do 335), Dalmatius (335—337), Constantinus II. (317 — 337), Constans (335-—350), Constan-tius II. (335-—361), Julianus Apostata (361 do 363), Helena, Jovianus (363 — 364), Valenti-nianus I. (364^—375), Valens (364), Gratianus (378—383), Theodosius Magnus (379—395), Flavius Victor (384), [Roma Gothorum (493)], Leo III., Constantinus V. (717—741), Constan-