List 92.
Hebrejske melodije.
Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je riša.
XVII. Luni.
O solnce brezsnih ti! ti zvezda tužnosjajna, Katere solzni žar derhteč iz dalje zre! Ti kažeš tmino scer, prognat' ne možeš je — Kak ti podobna je spomina radost tajna!
Tak sije davnost, dnov minulih zarja bleda,
Ki sveti, al ne greje z žarki brez moči;
Cuječa tuga zre, kak nočni žar blišči —
Svetlo — al daljno, jasno — al kak merzlo gleda!
XVIII.
Očitovavcu.
Bi tak lažno, kot meniš, mi bilo serce, 'z Galileje ne bili bi spodili me 5 Od vere odpadši le izbrisal bim bil Proklenstvo , ki, praviš, moj rod gaje kriv.
Ce nikdar zli ne vzmaga, je Bog so teboj! Ce le suženj greši, si ti prost i brez bloj! Ce prognanstvo na zamlji i pahne iz nebes —
V  svoji veri le živi, v sji umreti čem jez.
Več sim zgubil za vero, premožeš ko ti, Kar le B og večni ve, ki te cvesti pusti;
V  njega roko  svoj up i serce položim — Tja dežela je i žit, ki ji zanj zapustim.