'ZcJcuJshL
TEDNIK
Socialistična zveza v osnutkih novih občinskih statutov
TRBOVLJE, 18. OKTOBRA 1962 e ŠTEVILKA 43
LETO XV e 20 din
Na začetku občinskih konferenc organizacij Zveze komunistov v Zasavju
Smo pred občinskimi konferencami organizacij Zveze komunistov v vseh štirih zasavskih občinah. Najprej se bodo sestali člani ZK s področja zagorske občine (in to v nedeljo, 21. oktobra), pozneje člani ZK s področja občin Trbovlje in Litija (v soboto, 27. oktobra) in nazadnje člani ZK z območja hrastni-ške občine (v ponedeljek, dne 29. oktobra).
V ZAGORJU OB SAVI so se dogovorili, da bodo na občinski konferenci organizacije ZK razpravljali zraven drugega o problemih metod dela in vloge članov ZK v družbe-no-političnem življenju občine. V TRBOVLJAH bo tekla
Sestali so se na prvo zasedanje
TRBOVLJE - V sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so se sestali včeraj na prvo zasedanje člani nove Zasavike komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Več o tem v prihodnji številki.
osrednja beseda o vprašanjih rasti in problemov v ZKJ, o družbeno politični aktivnosti članov ZKJ, o proučevanju gradiv III. in IV. plenuma CK ZKJ in pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, o vprašanjih utrjevanja delavskega samoupravljanja in o nekaterih aktualnih gospodarskih nalogah, zraven tega bodo pa na občinski konferenci organizacije ZK sprejeli stališča do gospodarskih nalog članov ZK, tako do združevanja, proizvodnega sodelovanja, večanja proizvodnje itd. V LITIJI pa računajo, da bodo v poročilih in razpravi posvetili največjo pozornost problemom izgradnje Zveze komunistov Jugoslavije in idejnemu nivoju članstva, zraven tega pa še o nalogah članov ZKJ pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. Iz teh dveh osrednjih vprašanj bo odsevalo vprašanje idejne in politične enotnosti članov ZKJ, pri čemer bodo dali poseben poudarek tudi izpolnjevanju sklepov III. in IV. plenuma CK ZKJ ter pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ.
V HRASTNIKU bodo na občinski konferenci organizacije ZKJ razpravljali o nadaljnji izgradnji organizacije ZKJ s posebnim ozirom na vse naloge članov ZKJ v gospodar. organizacijah, vprašanje idejne enotnosti in ideološkega izobraževanja. V poročilih bo nakazana tudi metodika dela občinskega komiteja ZK, osnovnih organizacij ZK in aktivov članov ZK v preteklem obdobju. O poročilu, ki bo podano na občinski konferenci organizacije ZKJ hrastniške občine bodo pred-(Nadaljevanje na 4. str.)
V	predosnutku nove Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije med drugim piše:
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična zveza občanov, je najširša politična opora in ob lika samoupravljanja delovnih ljudi.
V	Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije občani:
—	načenjajo in obravnavajo gospodarska, družbeno-poli-tična, zunanjepolitična in druga splošna vprašanja z raznih področij družbenega življenja; vsklajujejo razna ali različna mnenja, da se najdejo rešitve, ki pomagajo h krepitvi samouprave, uveljavljanju pravic in interesov človeka in občana in k napredku socialističnih in demokratičnih odnosov;
—	uresničujejo pravico prostega izpovedovanja svojih stališč in mnenj ter pravico kritike dela volilnih organov in upravnih organov;
•‘red dnevi Je obiskala Zasavje tovarišica Lidija Sentjurc V Zagorju Je prisostvovala tudi sestanku izvoljenih delegatov za volitve članov nove skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. — Na sliki: tovarišica Lidija , Sentjurc govori političnemu aktivu zagorske občjpfc *
Kaj je delovna in kaj je samoupravna organizacija
V PREDOSNUTKU USTAVE SREČAMO OBA NAZIVA: DELOVNA ORGANIZACIJA IN SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA. V CEM JE RAZLIKA?
Delovno organizacijo se ustanovi kot podjetje ali drugo gospodarsko organizacijo oziroma kot ustanovo ali drugo organizacijo za opravljanje dejavnosti na izobraževalnem, kulturnem, zdravstvenem področju, na področju socialne zaščite in drugih družbenih služb.
Vse delovne organizacije, ne glede na to, kdo jih Je ustanovil, temeljijo na načelu družbenega samoupravljanja in imajo enak položaj (predosnutek ustave čl. 13).
Zatorej obsega termin delovna organizacija vse organizacijske oblike, ki se formirajo na temelju združenega dela in samoupravljanja. Predosnutek je določil ta pojem — kot poudarja obrazložitev v predosnutku ustave — na podlagi enotnosti družbe-no-ekonomskega položaja človeka in s lem družbe-no-političnega bistva različnih tipov in oblik delovnih organizacij. Od tod je ped pojmom delovne organizacije razumeti tako podjetja in druge socialistične gospodarske organizacije (banke, zadruge, trgovinske in obrtne delavnice itd.), kot tudi ustanove in druge organizacije, ki opravljajo svojo dejavnost na prosvetnem, kulturnem, zdravstvenem področju, na področju socialne zaščite in drugih družbenih služb. Toda delovni kolektivi v državnih organih, družbenih organizacijah in /druženjih niso delovne organizacije v smislu predosnutka ustave.
Samoupravna organizacija je širši pojem. V njem je predvsem razumeti delovne organizacije, toda predosnutek razume s tem izrazom tudi tiste organizacijske oblike družbenega dela in družbene dejavnosti, ki se uveljavljajo kot samoupravne institucije, čeprav niso formirane kot podjetja, ustanove, družbene službe in podobno. Sem prištevamo zbornice, skupnosti ipd.
—	uresničujejo družbeno kontrolo nad delom organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo družbene funkcije, posebno glede zagotovitve javnosti in odgovornosti v njihovem delu;
—	dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega življenja; zagotavljajo čim popolnejše uresničevanje svojih volilnih in drugih pravic in volilnih aktivnosti;
—	se borijo za bolj humane odnose med ljudmi, za ustvarjanje in razvijanje pravil socialistične morale ter za odpravo zaostalosti, birokratizma, zlorab, samovolje, drobnolastniške sebičnosti in anarhičnosti ter drugih škodljivih pojavov v družbenem življenju.
In kaj je zapisano e vlogi Socialistične zveze delovnih ljudi v osnutkih novih občinskih statutov zasavskih občin?
V osnutku novega občinskega statuta občine Hrastnik, ki so ga že objavili In dali v javno razpravo, v VIII. poglavju -Vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva v občinski samoupravi« piše:
Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini je osnova Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Organizacija Socialistične zveze uresničuje vsestransko sodelovanje z občinsko skupščino, z njenimi organi in organi delavskega in družbene^ ga upravljanja kakor tudi z vsemi družbeno-političnimi in drugimi družbenimi organizacijami v občini ter jim pomaga pri izpolnjevanju njihovih nalog.
Komisija za izdelavo novega statuta občine Lilija je v osnutku statuta, ki še ni objavljen in dan v javno razpravo, med drugim zapisala:
Naloge vseh družbeno političnih organizacij — med katerimi štejemo za osnovno organizacijo SZDL — op. pisca — je, da v skladu s svo-" jimi statuti in pravilniki' de^ lajo na razvoju družbene zavesti državljanov. Vse organizacije imajo pravico, da občinskim organom kot tudi občinski skupščini predlagajo posamezne mere in akte, kateri bi doprinesli do napredka v poslovanju posameznih organov komune aU kako drugo korist.
Organizacija SZDL nastopa kot široka tribuna državljanov, kjer se izoblikujejo stališča in predlogi, ustvarja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aktivi članov ZK
(Nadaljevanje s 1. strani) javno mnenje in utrjuje neposredna socialistična demokracija.
V osnutku novega statuta občine Zagorje ob Savi (ki prav tako kot osnutek novega statuta občine Litija še ni objavljen in dan v javno razpravo) je v poglavju »Vloga družbeno političnih organizacij v občinski samoupravi« zapisano: jJružbeno-politične organizacije imajo pravico pobude in nadzorstva pri določanju in izvajanju občinske politike. Pri tem pa ne morejo odločati o zadevah iz občinske pristojnosti in odvzemati pristojnosti občinskim organom.
V osnutkih novih občinskih statutov občin Hrastnik, Litija in Zagorje ob Savi je predvidena možnost, da lahko sklicujejo zbore občanov občinske ali krajevne organizacije Socialistične zveze, pri čemer so v Zagorju ob Savi dodali v osnutek še določilo, da zlasti tedaj, kadar se razpravlja o poročilih organov družbenega samoupravljanja ter o volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti. Osnutki novih občinskih statutov teh treh zasavskih občin pa tudi predvidevajo možnost, da se lahko skliče na zahtevo občinske ergani-zaeije SZDL tudi referendum
—	kot obliko neposrednega sodelovanja, ki omogoča občanom neposredno sodelovanje pri opravljanju zadev e področja družbenega, gospodarskega in političnega življenja v občini (definicija referenduma je iz osnutka novega statuta občine Hrastnik
-	op. pisca).
V osnutek novega statuta občine Hrastnik so v hote-
njih, da se zagotovi sodelovanje občinske skupščine z občani, da se čimbolj uveljavljajo samoupravne pravice občanov, in z namenom, da se pospeši razvoj družbenega upravljanja, predvideli, da ima občinska organizacija SZDL pri delu občinske skupščine in njenih organov zlasti	naslednje	pravice:
predlagati občinski skupščini in njenim organom sprejetje predpisov ali izvršitev posameznih ukrepov", s katerimi bi se lahko izboljšala organizacija upravljanja in zagotovil napredek občine; zahtevati od občinske skupščine in njenih organov, da pred sprejetjem aktov, o katerih občani neposredno odločajo, dobi te akte v predhodno obravnavo; sodelovati pri predlaganju kandidatov za volitve v organe občinske skupščine in organe družbenega upravljanja; staviti vprašanja o delu občinske skupščine in njenih organov, zahtevati pojasnila in dobiti nanje odgovore; zahtevati in dobiti analize, sklepe in priporočila, ki jih občinska skupščina in njeni organi dajejo o svojem delu in o nalogah občine, to poročila o izvrševanju družbenega plana in proračuna, ter seznanjati občinsko skupSitno in njene organe s svojimi sldepi .priporočili in stališči ter vplivati na izboljšanje njihovega dela.
Socialistična zveza delovnega ljudstva mora sodelovati z občani, vsemi družbenimi organizacijami in društvi to jim pomagati pri izpolnjevanju njihovih nalog. Vse druge družbene organizacije v občini sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju občinske politike preko občinske organizacije SZDL.
(Konec prihodnjič)
Ze III. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je naglasil, da bi pomenila vsaka počasnost v razvijanju metod na sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov, da organizacije ZK Jugoslavije zaostajajo za potrebami družbenega razvoja. Vztrajanje na starih oblikah in metodah dela bi povzročilo, da bi širina dejavnosti in idejno-politični vpliv članov Zveze komunistov znatno zaostajala za objektivnimi možnostmi delovanja, številne sile članov Zveze komunistov pa bi ne bile zadosti izkoriščene.
Ugotovljeno je, da je še vedno manj organizacij ZK, v katerih so še močno vidni ostanki starega načina dela. Vendar pa je vzporedno s tem tudi ugotovljeno, da v Zasavju vse bolj uveljavljajo-tudi nove — sodobnejše oblike delovanja članov in organizacij Zveze komunistov, med katere je mogoče šteti v prvi vrsti aktive članov Zveze komunistov, tako stalne kot občasne.
Medtem ko v LITIJI ugotavljajo, da so aktivi članov ZK (tako aktiv članov ZK -odbornikov obč. LO; uslužbencev občinskega LO; prosvetnih delavcev; gospodarstvenikov, predsednikov delavskih svetov in direktorjev; mladih članov Zveze komunistov in postaje LM) v dosedanjem delu pokazali premalo iniciativnosti v delu, saj so se največkrat sestajali le na pobudo občinskega komiteja ZK, in je le enkrat prišla pobuda samih članov ZK, da se sestane aktiv članov ZK — telesnovzgojnih in športnih delavcev, v ZAGORJU OB SAVI zatrjujejo, da Je dalo dosedanje delo aktivov članov Zveze komunistov zadovoljive rezultate. Na področju zagorske občine de-
lujejo stalni aktivi članov ZK pri občinskem LO, aktiv vodilnih članov ZK v gospodarstvu in aktiv članov ZK pri centralnem delavskem svetu Rudnika rjavega premoga Zagorje. Občasno pa sklicujejo tudi sestanke aktiva elanov ZK - prosvetnih delavcev. V načrtu pa imajo, da na področju zagorske občine v prihodnje ustanovijo še nekaj občasnih aktivov članov Z K.
V TRBOVLJAH delujejo stalni aktivi članov ZK pri delavsko-prosvetnih društvih Svoboda, pri ŠD Rudar in na postaji LM. Redno pa sklicujejo občasne aktive članov ZK, tako vodilnih tovarišev iz gospodarskih organizacij, zdravstvenih delavcev, prosvetnih delavcev oziroma še posebej tam, kjer za določeno področje ni osn. organizacije ZK oz. tam, kjer je potrebno koordinirano delo dveh ali več osnovnih organizacij ZK. V Trbovljah ugotavljajo, da je fc<)lj uspešno delo občasnih aktivov članov ŽK. — Omeniti velja, da so npr. v okviru rudniškega komiteja ZK v Trbovljah delovali občasni aktivi članov ZK, in sicer aktiv članov ZK v samoupravnih organih, aktiv vodstvenih članov sindikalnih podružnic, aktiv tehničnega kadra, aktiv mladih članov ZK in aktiv odbornikov zbora proizvajalcev pri občinskem LO. Občasni aktivi pa delujejo še v nekaierih drugih trboveljskih gospodarskih organizacijah.
Med vsemi zasavskimi občinami imajo najbolj razvejan sistem stalnih in občasnih aktivov članov ZK na področju občine HRASTNIK, kjer deluje skupno kar 41 stalnih oziroma občasnih aktivov članov ZK.
Stalni aktivi članov ZK delujejo za odbornike zbora
Delovni dogovor ObSS Trbovlje
Minuli teden, v petek popoldne, je bil v predavalnici Delavskega doma VII. redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah. V temeljitem poročilu predsednika ObSS Pavla Kovača so bili obdelani ter nanizani problemi, s katerim so se in s katerimi sc še bori ObSS ter podružnice sindikata. V raz-
»ZASAVSKI TEDNIK,, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja uredniški odbor g Glavni urednik Stane ŠUŠTAR 0 Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK 0 Tiska OP -Gorenjski tisk. v Kranju 0 Uredništvo in uprava TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11; telefon 8S-191. poštni predal 82 0 Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 660-13-3 146 0 Letna naročnina 726 din (z dostavnino) mesečna 666 din (z dostavnino) 0 Nenaročenih rokopisov In fotografij •e vračamo
pravah, ki so bile konstruktivne in nadvse realne in v katerih sta spregovorila tudi predsedfiik OSS tov. Verbič in predsednik ObO SZDL Trbovlje, tov. Borštnar.
V trboveljski komuni je bilo doslej in je še nekaj gospodarskih organizacij s slabo notranjo organizacijo dela. To pa je neposreden povod, da delavci niso tako izkoriščeni, oziroma da v delovnem času ne opravijo tega, kar bi lahko in kar bi mogli. Včasih je pa to tudi povod za razna medsebojna trenja v organizacijah ter vzrok zastoja ali pa kopičenja proizvodov. V takih gospodarskih organizacijah bi morali sindikati odigrati svojo vlogo, seveda če so toliko močni, kar jim pa lahko zagotovi le močan in idejno enoten sindikalni kader ,ki je večinoma ravno v teh gospodarskih organizacijah dokaj šibek in neenoten. Vse to pa škodi ugledu sindikalne podružnice, ki ne more izvajati niti cenovnih na-
log, ki se postavljajo pred nje, po drugi strani pa škodi tudi gospodarski organizaciji, ker imajo nenehne težave na nekaterih področjih svojega delovanja.
Glede poglabljanja delavskega in družbenega samoupravljanja je zavrtana pot ponekod le formalnega značaja. »Odgovorni gospodarski činitelji,« je podčrtal predsednik OSS tov. Verbič, »morajo spoznati, da to ni fraza, temveč odraz našega časa in družbe. Družbeno in delavsko samoupravljanje naj bo odraz delovanja neposrednega proizvajalca, ki upravlja družbena sredstva. Kje so vzroki vse prepočasnega poglabljanja delavskega in družbenega samoupravlajnja, vemo, in zato je jasno, da nam tistega ,kar so že drugi ugotovili, ni treba ponavljati, in da se moramo lotiti dela, ki nas bo ponekod pripeljalo do čudnih ugotovitev in da bodo nekateri gospodarski čini-tclji skušali dokazovati kaj
drugega. Toda pot delovanja sindikalnih organizacij, se pravi neposrednih proizvajalcev, je jasno začrtana. Jasno je, da se morajo sindikati boriti za vse tisto, kar je začrtano, in da morajo prikazati veliko večjo samoiniciativnost kot doslej.«
V razpravi je bila jasno zastavljena tudi beseda o nekaterih funkcionarjih po g® redarskih organizacijah, ki vse preveč pojmujejo svoje delo v negativnem smislu besede. Jasni) je bilo tudi povedano, da v gospodarski organizaciji ni direktor tisti, ki lahko o vsem določa, ne da bi se posvetoval z odgovornimi organi družbenega in delavskega upravljanja, ki so ponekod potisnjeni le v izvrševanje manj važnih ali pa celo povsem nepomembnih nalog. Podrčtano je bilo, da je potrebno, da sindikalne podružnice opravljajo prvenstveno v takih gospodarskih organizacijah tisto, poslanstvo, ki se postavlja pred nje.	i
proizvajalcev oziroma občinskega ljudskega odbora, za tehnično inteligenco, za prosvetne delavce, postajo LM, uslužbence občinskega LO; v vseh tovarnah so še aktivi članov ZK - članov organov samoupravljanja in vodstev sindikalnih podružnic; delujejo pa še aktivi članov ZK v športnih društvih in delavsko prosvetnih društvih Svoboda. V Hrastniku ugotavljajo, da je delo aktivov članov ZK precej odvisno tudi od metodike dela osnovnih organizacij Zveze komunistov, v kolikor osnovne organizacije ZK zbirajo določena gradiva in jih proučujejo. Tako je tudi ugotovljeno, da najbolje delata aktiva članov ZK v Steklarni V Hrastniku In v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah. Člani teh aktivov se redno sestajajo pred vsakim zasedanjem samoupravnih organov in na zasedanjih teh organov zavzemajo enotna stališča. Zdaj sd pa v Hrastnika prizadevajo, da bi bolje zaživel aktiv Banov ZK -odbornikov zbora proizvajalcev pri občinskem LO, čeprav se člani tega aktiva že zdaj redno shajajo pred vsako sejo občinskega ljudskega odbora in razpravljajo o posameznih zadevah, ki so na dnevnem redu sej.
Dosedanje delo aktivov elanov ZK v vseh štirih zasavskih občinah - v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku — kaže, da bo treba še bolj izkoristiti, in vzbuditi zanimanje za delo članov ZK v okviru aktivov članov ZK, hkrati pa aktive tudi kadrovsko okrepiti. Nobenega dvoma ni. da so aktivi članov ZK pomembna oblika dela. n katero je mogoče doseči pri posameznih članlk ZK večji interes za proučevanje in reševanje določenih problemov. Seveda bo pa potrebno, da bodo v prihodnje mimo občinskih komitejev Zveze komunistov posvetila več pozornosti aktivom članov ZK tudi poverjeništva občlnukih komitejev ZK, hkrati pa tam. kjer aktivov še ni, sklicevala člana Zveze komunistov po posameznih področjih za reševanje določenih problemov. Seveda se ob vsem ne sme pozabili na večjo skrb za kvalitetnejše delo aktivov članov ZK.
Pa tudi osnovne organizacije ZK se bodo mbrale v prihodnje čvrsteje odločati za ustanavljanje občasnih aktivov članov ZK, saj so aktivi že v mnogih primerih postali stalna in uspešna oblika sestajanja in dela članov ZK na posameznih področjih. — Zlasti dobre uspehe so dosegli v zadnjem času na področju litijske občine aktivi članov ZK za proučevanje gradiva IV. plenuma CK ZK Jugoslavije, ki so temeljito aplicirali ugotovitve plenuma na razmere v litijski občini in sprejeli vrsto nalog za od-pravo nekaterih ugotovljenih slabosti.
- Merila« UrovSEK
Osemmesečna realizacija plana
Prejšnji leden so spustili v Steklarni v Hrastniku - kakor smo že bili poročali v zadnji številki v redno obratovanje novo 12-lončno peč. Naša slika je bila posneta samo uro po začetku rednega obratovanja in prikazuje steklarje, ki so prvi dan delali pri novi peči - in seveda tudi novo 12-lončno peč
Naslednje leto začetek rekonstrukcij e
Ze pred leti je sklenil delovni kolektiv radeške Tovarne dokumentnega in karl-nega papirja, da Je nujno potrebna rekonstrukcija obstoječih objektov In naprav. Toda šele predlani so uspeli s posojilom na zveznem investicijskem natečaju, tako da imajo sedaj zagotovljena sredstva za rekonstrukcijska dela. Dosedanja dnevna zmogljivost te edine tovarne v Jugoslaviji, ki Izdeluje specialne vrste papirja, je 10 ton papirja.
Za rekonstrukcijo tovarne bo predvideno potrebno okrog 1,5 milijarde sredstev, tovarna bo pa tudi sama prispevala znatna finančna sredstva. V tovarni je zaposleno sedaj okrog tristo delavcev, po rekonstrukciji pa pričakujejo, da se bo število zaposlenih povečalo za približno 9 do 10 odstotkov. Nov papirni stroj jim bo dobavila neka francoska firma ter stroja za dodelavo specialnih vrst papirja, tako da se bo zmogljivost tovarne povečala za 100 odstotkov in ravno tako tudi bruto dohodek. Pričakujejo, da bodo po rekonstrukciji lahko uredili tudi obstoječi strojni park.
Sedaj so v teku razna zemeljska raziskovalna dela, ki jih izvaja Geološki zavod iz Ljubljane, ter priprave za izdelavo elaboratov. Da bi sc pa zagotovila sredstva za nemotena rekonstrukcijska dela, je delovni kolektiv Papirnice prešel na temeljito varčevanje z denarnimi sredstvi. Tako so med drugim tudi sklenili, da v naslednjih dveh letih ne bodo gradili nobenih stanovanj in upajo, da bodo tu prihranili več milijonov.
Glede na to, da Je Papirnica, kot že omenjeno, edina
jugoslovanska tovarna specialnih vrst papirja, in da še ne zadovoljuje vseh potreb na domačem tržišču, si delovni kolektiv prizadeva, da bi v najkrajšem možnem času izvršil vsa rekonstrukcijska dela. Tako upajo, da bodo že spomladi lahko začeli s pripravljalnimi rekonstrukcijskimi deli, v drugem polletju 1964. leta pa naj bi po predvidevanjih slekla po-
skusna proizvodnja. Mimo tega pa so začeli v tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah že osvajati nekatere nove vrste specialnih papirjev, ki smo jih doslej uvažali. Z 20 ton specialnih vrst papirja bodo prihranili državi znatna devizna sredstva, ki so bila doslej potrebna za nakup posebnih vrst papirja v tujini.
-ek
Zadnji rezultati o osemmesečnem gospodarjenju in izpolnjevanju plana industrije in proizvodne obrti v trboveljski komuni dajejo kar zadovoljive rezultate. Zlasti zadovoljive uspehe je opaziti v obeh dveh gospodarskih panogah v avgustu. Nekoliko nižjo proizvodnjo kot v juliju je v tem mesecu zaslediti le pri Elektrarni. Celotna industrija dosega v prvih osmih mesecih letni plan z 67,8 odstotka oziroma 101,4 odstotka. Izmed posameznih gospodarskih organizacij je na prvem mestu Elit z 79,9 odstotka oziroma 119,8 odstotka letnega plana.
Kot je znano, je pa v tem obdobju dosegla najsiabše rezultate Tovarna pohištva. To stanje se je sicer v zadnjem mesecu precej izboljšalo, toda kljub temu dosega ta gospodarska organizacija plan na osnovi fakturirane realizacije le s 54,2 oziroma 81,3 odstotka letnega plana. Mimo Tovarne pohištva je izpad plana v panogi industrije opaziti edino še pri Elektrarni, ki dosega plan le s 87,4 odstotka.
V proizvodni obrti je stanje dokaj slabše. V celoti dosega ta panoga letni plan 96,1 odstotka ,kar je za 2,5 odstotka pod planom. Najuspešnejše podjetje v tej panogi je podjetje »Meso«, ki je v tem obdobju doseglo letni plan s 75,6 odstotka. Tudi v tej panogi so se zaloge povečale za 18,4 odst. proti prvemu polletju. Zaloge v tej panogi so se povečale pri vseh podjetjih razen podjetja »Meso«, ker so se znižale za 20 odstotkov.
Zastarel strojni park
Nedavno tega smo obiskali delovni kolektiv radeške tovarne »Peta«. V kakih težavah je bil še nedavno tega ta kolektiv, je znamo. O tem, kako sedaj gospodarijo, in o načrtih za prihodnost nam je pa pripovedoval tehnični vodja tovarne Franc Gospodarič.
Ze uvodoma je poudaril, da je bila v povojnih letih proizvodnja pet izredno donosna dejavnost, da se pa v zadnjih letih opaža občuten padec naročil teh prej tako iskanih artiklov. »V primerjavi z lanskim polletjem in letošnjim istim obdobjem smo ugotovili, da je padel odstotek naročil za 50%. Da smo zaradi tega v precejšnjih težavah, je jasno, saj imamo zelo zastarel strojni park, tako ,da je skoraj nemogoče misliti na uspešno preusmeritev proizvodnje. Toda kljub temu smo že lani preusmerili del proizvodnje na enostavne stružene artikle lesne galanterije — čepe, valje, sušilna stojala in razne vnste pohištvenih nog.
Zaradi vedno slabšega plasmaja lesenih pet — ki jih izdelujejo okoli petsto vrst in ki jih vse bolj izpodrivajo pete iz kovin in umetnih mas, so v podjetju preusmerili pro-
izvodnjo na izdelovanje raznih galanterijskih izdelkov za domači in tuji trg: kuhinjske valje, razne oblike struženih nog za pohištvo.
Zelo dobre možnosti so v izvozu. Minula dva meseca so izvažali 40 do 50% proizvodnje, v tem mesecu pa kaže da bodo še veliko več.
Zaradi vedno večjega povpraševanja za nekatere njihove izdelke in zastarelosti strojnega parka je začel delovni kolektiv »Pete« letos razpravljati o možnostih rekonstrukcije ali pa adaptacije obratnih prostorov in strojnega parka. Tako računajo, da bi za predvidena dela rabili 30 do 40 milijonov din, pripravljajo se tudi že načrti za rekonstrukcijo, opravljajo pa tudi zemeljske raziskave in meritve. Glede na to, da bodo že v letošnjem letu ustvarili znatna sredstva .upajo, da bi že naslednje leto lahko najeli potrebne kredite. Hkrati z rekonstrukcijskimi deli pa bi uredili tudi obrate za galanterijske izdelke, za katere bi morali dobiti tudi nove stroje, ker ti izdelki že počasi osvajajo domače tržišče. Tako gredo sedaj trenutno kar dobro v promet pete ter neka-
teri galanterijski izdelki.«
Tov. Gospodarič je pa zaključil: »Kljub precejšnjim težavam, s katerimi se bori naše podjetje, tako glede obratnih prostorov, strojnega parka, ter zlasti v zadnjem času tudi s problemom kadra, ki je večinoma nekvalificiran, upamo, da bomo v najkrajšem času lahko rešili vsaj glavna vprašanja. Delovni kolektiv si pa krepko prizadeva, da bi z lastnimi močmi postavil nove temelje, in to zlasti v preusmeritvi na galanterijske izdelke«, — ek.
Prve svetilke že za tržišče
(ma) ZAGORJE - Ta teden bo TEVE »Varnost« iz Zagorja poslala na tržišče prve pošiljke fluorescentnih svetilk v »S« izvedbi, in to v glavnem za potrebe kemične industrije. - Iz TEVE »Varnost« bodo poslali prve fluorescentne svetilke v »S« izvedbi tovarni LEK v Ljubljani, Naftagasu iz Novega Sada, Jugopetrolu iz Beograda in OKI — Organsko kemični industriji Zagreb.
Na tržišču vlada že zdaj — precejšnje zanimanje za nov izdelek te zagorske tovarne.
V	primerjavi s prejšnjim mesecem oz. s polletjem so se v industriji povečale zaloge. Tako so se v primerjavi s 7. mesecem povečale za 4,6 od« stoika, v primerjavi s pol let« jem pa za 5 odstotkov. Naj« višji porast zalog je pa opazi« ti pri Strojni tovarni, in sicer za 11,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem. - ek.
J. S.
Prosta izbira zdravnika in še kaj
■ V zadnjem času ,e mogoče vse češče ugotavljati, da so v zasavskih občinah doka] napačno doumeli izbiro zdravnika. Ker v temeljnih določilih o prosti izbiri zdravnika niso bili navedeni pogoji n roki za to, in ker tudi dosedanje skupščine Zavodov za socialno zavarovanje niso s vejete podrobnejših navodil za izvajanje oz. uporablan e možnosti proste izbire zdravnika, je prišlo do vrste izkoriščanj socialnega zavarovan a in skladov socialnega zavarovanja s strani zavarovancev.
Posamezniki so namreč zaradi neurejenih vprašanj okr:-g. proste izbire zdravnika hodili od zdravnika do zdravnika in zahtevali za razne mogoče n nemogoče bolezni in poškodbe bolniški stalež. Zato ni čudno, če so v vseh štirih zasav-skih občinah začeli pred meseci ugotavljati, da nenehno raste odstotek izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod.
Zaradi tega stoji pred novo skupščino Zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in pred Komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja za področja občin Ljubljana Moste — Polje in Litija, da že na začetku mandatne dobe sprejmejo dopolnilne predpise o proSti izbiri zdravnika k pravilnikom o uveljavljanju zdravstvenega zavarovanja ter s tem onemogočijo izkoriščanje socialnega zavarovanja in skladov socialnega zavarovanja, na drugi strani pa, da tako dosežejo v celoti svoj smisel temeljna načela o prosti izbiri zdravnika.
Ob tem je treba tudi zapisati, da so samoupravni organi nekaterih zasavskih gospodarskih organizacij v zadn em času že sklenili zaradi tega, ker še niso dopolnjena temeljna načela navodila o prosti izbiri zdravnika, da lahko njihove proizvajalce — zavarovance sprejmejo v bolniški stalež le določene ambulante, medtem ko pa lahko zdravniško pomoč nudijo vse tfmbu-lante. Tako so o tem razprav-Hali v Steklarni v Hrastniku in na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik-
V	TrbovHah pa razmišljajo) na Rudniku celo o ambulanti zaprtega tipa.
(ma)
Zbori zavarovancev so razpravljali
Problemi službe
družbenega knjigovodstva
biti samo šc potrebno opremo za okulistično ambulanto.
V ZAGORJU OB SAVI so
V septembru in v začetku oktobra je bilo v vseh štirih zasavskih občinah — Trbovlje,
Zagorje ob Savi, Hrastnik in Litija - skupaj 131 zborov zavarovancev pred volitvami članov novih skupščin komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja.
Iz razprav z zadnjih zborov zavarovancev na področju občin TRBOVELJ in HRASTNIKA izhajajo med drugim
tudi naslednja vprašanja: za- _______ ____________
kaj je v splošnih ambulantah r||| so pa §e na potrebo po iz-
jetja, saj je bilo treba n. pr. zbore zavarovancev za trgovinske, obrtne in prometne
V drugi polovici leta 1960 jih je vodila ta banka. Tako je bila ustanovljena Služba so se posli Službe družbene-druzbenega knjigovodstva pri ga knjigovodstva razširili od Narodni banki, podružnici v industrijskih gospodarskih v	v - — v > »v _	■Trbovljah. Zaiadi rGor§ciiii“ orsanizapi i tip	fr/w
Z„ti^stZbpo cerTbii'1 prlj^ivat	“ ^mke organizacije, druž-
ustanovitvi enotne zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za tri zasavske občine — Trbovlje,
Hrastnik in Zagorje ob Savi.
Zraven tega so opozorili še na nujnost, da se določijo ostrejše mere za izkoriščevalce socialnega zavarovanja, opozo-
cer je mia pa razprava zivah- leto 1961 ne more šteti kot hpn„
nejša na zborih zavarovancev leto nemotenega poslovanja.	in	’ n' n
„	___ _______, Z J svcte in ostale uporabnike
premalo izkoriščen delovni čas (pozen začetek dela v ambulantah in predolgi odmori na račun malic); zakaj je treba v zobozdravstvenih ambulantah tako dolgo čakati, da se pride na vrsto; zakaj je omejen vpis na medicinsko fakulteto — oddelek za stomatologijo In zakaj ni bolj diferencirano plačevanje prispevka za socialno zavarovanje zaradi prekoračenja določenega števila bolnih in ponesrečenih. Zraven tega so na zborih ostro obsodili izkoriščanje skladov zdravstvenega in socialnega zavarovanja, razpravljali o nekaterih še "nerešenih vprašanjih nadomestila osebnega dohodka za delovne invalide, o potrebi po laičnem nadzoru bolnikov In večjemu sodelovanju zdravstvene službe z gospodarskimi organizacijami, zavodi In ustanovami, o tem, da je treba organizirati službo za nego na domu, o kategorizaciji bolnikov v bolnicah, o tem, da so nekatera zdravila premalo učinkovita in še o nekaterih drugih vprašanjih; na zborih zavarovancev na področju občine Hrastnik pa o nujnosti po ureditvi okulistične ambulante, za katero je že določen prostor. Mogoče bi bilo dobiti tudi zdravnika — okulista, treba bi pa bilo do-
boljšanju kvalitete zdravstvenih storitev.
Na področju občine LITIJA bi veljalo zlasti omeniti težave v zvezi s sklicem zborov zavarovancev za manjša pod-
v manjših gospodarskih organizacijah. Na zborih na področju litijske občine so razpravljali o bodočem načinu financiranja socialnega zavarovanja, o načinu plačevanja nadomestila za 30 dni, o obiskih v ambulantah, ki naraščajo prve dni v tednu, o skupnem odkrivanju tistih, ki izkoriščajo socialno zavarovanje in podobno kot v Trbovljah in Hrastniku — o potrebi po večjem sodelovanju zdravstvene službe z gospodarskimi organizacijami.
letu uSv^rno"1 ^ Občnega promoz^h"’"0 danski predpisi, kar je tudi Ko je začela Služba druž-zahievato podrobno prouči- benega knjigovodstva delova-tev le-teh, zato je bila učin- ti, je bilo čutiti, da. je po-kovitost interne kontrole vse- manjkanje prakse in ttro-kakor nekoliko okrnjena. kovne izobrazbe uslužbencev Po reorganizaciji bank je v določeni meri omejevalo Služba družbenega knjigo- izboljšanje kvalitete dela, vodstva izročila podružnici predvsem v predhodni kon-Narodne banke uporabnike troli Poseb(nc na]ogc_ ki jih Premoženja znii- Zakon 0 druibcnem knjig0_ območja, od Komu- vodstvu narekuie SDK so
hovega
nalne banke v Trbovljah je pa prevzela vse uporabnike družbenega premoženja, ki

Nova brastniška cesta od železniške postaje do rudnika bo kmalu v celoti nared
Izobraževanje v STT
Na zača^cu občinskih konferenc organizacij Zveze komunistov v Zasavju
(Nadaljevanje z 2. stran?) hodno razpravljali na sestankih osnovnih organizacij ZK Jugoslavije, sklicali bodo p* tudi posvetovanja s člani ZK Jugoslavije po posameznih področjih in na katerih bodo med drugim razpravljali o Integraciji, rotaciji, nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja, arondaciji, kooperaciji in drugih aktualnih vprašanjih. Omeniti jSe velja, da predlagajo v Hrastniku za nov 25-članski občinski komite ZK kar 17 novih članov, povprečna starost predvidenih članov za nov občinski komite pa je nekaj nad 31 let. V novem ObK ZK bo po predlogu kar 20 članov ZKJ, ki so obiskovali razne politične šole, 7 članov pa mlajših od 25 let, in 7 tehnikov.
M. LIPOVŠEK
V	Strojni tovarni v Trbovljah posvečajo veliko pažnjo strokovnemu izobraževanju kolektiva, ky so ugotovili tudi na zadnji letni konferenci ZK tega podjetja. Trenutno ee šola v večerni TSS 34 članov delovnega kolektiva, šest jih pa obiskuje Visoko tehniško šolo.
V	letošnjem letu predvideva zadevni plan izobraževanje članov kolektiva za potrebe posameznih sektorjev
Kredit za trajna obratna sredstva
(ar) HRASTNIK - Steklarna v Hrastniku se je udeležila natečaja za kredite za trajna obratna sredstva, in sicer za najetje posojila v ta namen v znesku 80 milijonov din z rokom vračila 8 let ob 6 odstotnih obrestih. Da se tovarna lahko udeleži natečaja, potrebuje garancijsko izjavo, ki sta jo dala podjetju oba zbora ObLO Hrastnik na nedavni seji.
v tečajih in seminarjih, In sicer da obiskuje 54 slušateljev seminarje oz. tečaje od 3 do 30 dni izven podjetja, v tovarni pa tudi od 3 do 30 dni. Dvanajst članov kolektiva je obiskovalo v I. skupini angleški tečaj po intenzivni učni metodi. Letošnje leto štipendira tovarna 9 študentov, od katerih jih Sest obiskuje fakulteto.
Konferenca je ugotovila, da tovarna posveča zadostno pažnjo strokovni izobrazbi, vse premalo pa ideološko-po-litičnemu Izobraževanju člae nov ZK, V tej zadevi je komite ZK tovarne ukrenil vse potrebno in tudi pripravil program političnega izobraževanja vseh članov ZK. V bodočem delovnem programu bodo posvetili vso skrb tudi večernim in drugim političnim šolam ter raznim drugim oblikam izobraževanja in kadrovanja.
Doslej 1e razne politične šole in tečaje obiskovalo 46 elanov, zb letošnje leto je pa
predvidenih 13. Mimo strokovnega izobraževanja posvečajo v delovnem programu vso skrb tudi idcološko-političncmu izobraževanju ne samo članov ZK, temveč vsem članom kolektiva.
Za potrebe izobraževanja so v letošnjem letu predvideli v Strojni tovarni 5 in pol milijona dinarjev.	ar
narekuje sledeče:	služba družbenega
knjigovodstva kot kontrolor, kot družbeni knjigovodja in statistik ter kot analitik.
Kot že omenjeno, ee je z
reorganizacijo bank v 1. 19*1 zelo povečal obseg poslovanja podružnice NB v Trbovljah oziroma SDK. Omeniti velja, da že v Komunalni banki niso bila zasedena vsa predvidena delovna mesta v Službi družbenega knjigovodstva. Kader, ki so ga prevzeli s posli družbenega knjigovodstva, je bil mlad in neizkušen. Toda kljub povečanemu obsegu poslovanja pa se število zaposlenih v naknadni kontroli in finančni inšpekciji ni povečalo, ker niso mogli dobiti ustreznega strokovnega kadra. Obseg poslov ni tolikšen, da bi morali delo drobiti v predhodno konfrolo in knjigovodstvo koristnikov, toda s tem, da sta delovali šc naprej samostojni organizacijski enoti, so s koncentracijo dela obdržali kvaliteto dela.
Prav tako pereč problem je mehanizacija dela. Jasno jc, da mehanizacija, s katero razpolaga Služba družbenega knjigovodstva. ne ustreza i >-trebam. Stroji, ki jih je Služba družbenega knjigovodstva prevzela od Komunalne banke, so ic v precejšnji meri izrabljeni in bi jih bilo treba zamenjati. V zvezi z mehanizacijo pa predstavljajo poseben problem stroji na štiri računske operacije, saj razpolaga NB le z enim takim, precej starim in že Izrabljenim strojem. — ek
RAZPRAVA
O NAGRAJEVANJU
(D.T.) ZAGORJE - Pred dnevi je upravni odbor zagorske kmetijske zadruge razpravljal o nagrajevanju kmetijskih tehnikov. Dosedanji način nagrajevanja namreč ni več ustrezal, ker je bil zastarel in nestimulativen. Osebni dohodek kmetijskega tehnika je bila do zdaj mesečna nagrada, s čimer jc bila pravzaprav zatrta vsaka iniciativa, ker-sc mesečna na-
grada hi spreminjala z zvezi s prizadevnostjo posameznika.
Nov način nagrajevanja pa predvideva osnove za delovna mesta, od prizadevnosti posameznika pa bo odvisen gibljivi del osebnega dohodka. Prav bi bilo, da bi v kmetijski zadrugi v Zagorju razmislili tudi o novem sistemu nagrajevanja ostalih kmetijskih proizvajalcev.
Obračun dela prosvetnega društva Čeče
(MAD) CECE — Pred ča- nastopil, med drugim tudi na novljen sklad za pospeševa- doma vključiti še ostala dru-
som je bil v Čečah občni občinski pevski reviji. Dru-zbor domačega Prosvetnega štvo je pripravilo tudi štiri društva, ki se ga je udeleži- predavanja, šahisti pa so se
lo precej mladih članov, pogrešali so pa starejše društvene člane in predstavnike ostalih društev in organizacij.
Na občnem zboru so ugotovili, da so člani društva izpolnili sprejeti program dela. Dramska sekcija je pripravila dve enodejanki, z Marinčevo komedijo »Poro-čel se bom s svojo ženo« pa nastopila na občinski dramski reviji ter gostovala v Hrastniku in na Partizanskem vrhu. Lani eo pa pripravili skupaj s šolarji tudi uspelo proslavo 80-letnice
srečali s šahisti iz Bobna.
Težava v delu društva pa je: primeren prostor! Vse seje in sestanki so največkrat v šoli ali pa v gostilni. Odbor Prosvetnega društva si je prizadeval, da uredi z lastnico krajevne dvorane odnose zaradi uporabe dvorane. V tem pa ni uspel. Lastnica dvorane ne proda, za najemnino pa stavi izredno visoke pogoje. Tako se vse bolj poraja potreba po gradnji kulturnega doma. O gradnji govorijo že nekaj časa, vendar doslej še ni bilo storjenega nič, ker ni sred-
nje kulturne dejavnosti prebivalci Čeč upajo, da se bodo našla potrebna sredstva za gradnjo doma na Čečah. Seveda pa se bodo morala v prizadevanja za _ zgraditev
štva irr organizacije v vasi. V novem domu se bi lahko v prihodnje namreč razvijalo vse kulturno in politično življenje prijazne vasice pod Mrzlico.
šole v kraju. Pionirski pevski štev. Ker je bil pri občin-zbor je letos petkrat javno ekem ljudskem odboru usta-
Pravilnik za obračun po delovnem učinku
Seja izvršnega odbora ObO SZDL Litija
(ma) LITIJA — V petek je 13 KO PZDL v mesecu nabila v Litiji seja izvršnega vembru. Zdaj so pa že v teku odbora občinskega odbora predkonferenčni sestanki čla-SZDL, ki se je je zraven nov SZDL v 21 podružnicah drugih udeležil tudi sekretar KO SZDL na področju litij-OO SZDL inž. Levstik.	ske občine. Zraven tega je
Na seji so najprej razprav- tudi dogovorjeno, da bodo Ijati o pripravah na konte- kar v 42 vaseh na področju renče krajevnih organizacij občine Litija predvolilni se-SZDL, pri čemer so sklenili, Stanki članov SZDL, na ka-da bodo konference v vseh terih bodo v glavnem razpravljali o predosnutku nove Ustave in o osnutku novega občinskega statuta. Na predvolilnih sestankih bodo pa člani SZDL izvolili tudi nova vodstva podružnic KO SZDL in delegate za konference KO SZDL.
V Zagorju pripravljajo seminar
(ma) ZAGORJE - Občinski odbor SZDL v Zagorju ob Savi je formiral posebno skupino družbeno-političnih delavcev, ekonomistov in pravnikov, ko bo najprej na enodnevnem seminarju pro« učila predosnutek nove Ustave, pc... eje pa vodila javne razprave o njem. Na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi smo pa še izvedeli, da bodo začeli z javnimi razpravami o predosnut-ku nove Ustave na področju zagorske občine prihodnji teden.
Priprave na razpravo o predosnutku nove • Ustave v Litiji
(ma) LITIJA - V Litiji so pri občinskem odboru SZDL ustanovili politični aktiv, ki bo v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL pripravil načrt za javne raz*
| V tovarni zidakov prt Termoelektrarni v Trbovljah eo že potrdili pravilnik za obračunavanje učinka dela za
proizvodnjo zgotovljenih iz-
ampok se zaračunava za vsakega posameznika, ki je zajet v obračun, na mesečni osnovni dohodek z odstotkom, ki je bil dosežen v celotni
delkov. Namen nagrajevanja mesečni proizvodnji zagotov-po učinku je, da se zaintere- Ijenih izdelkov. Izračun učin-
kov. Pri izračunu proizvodnje se uporablja diferencialni faktor po delovnih mestih od 1,5 do 2,5.
V primeru izpada obratovanja, ki ga je zakrivila malomarnost ali kaj drugega,
Konferenca mladine TEI Izlake
(M. G.) IZLAKE - Predzadnjo soboto je bila na Izlakah konferenca mladinskega aktiva Tovarne elektro-
prave o predosnutku nove Ustave in tudi pripravil aktualno gradivo iz predosnut-ka nove Ustave, ki utegne zanimati občane na posameznih področjih.
Za tovariše, ki bodo vodili javne razprave o predosnutku nove Ustave in, o osnutka
sira vsakega posameznika, da ka dela je neposredno odvi- lahko obratni delavski svet na porcelana. Dosedanje delo v novega občinskega statuta,
ko«! r>a XlmvrnXai	< n	ren Azi zl nmzona nraiTumlnifl nanrlInn nkra ( n-mjl (n »n	*	-	__
ee bori za čimvečjd dvig proizvodnje. Obračun učinka dela ni deljen na več Skupin,
sen od dosežene proizvodnje, ki se izračunava povprečno po številu proizvedenih zida-
prcdlog obratovodje na osno- aktivu ni bilo najboljše, če- bodo pripravili poseben sevi sklepa disciplinske komi- prav ^ na	konferenci	minar, ki se ga bodo udele-
sije odvzame prizadeti osebi 6prejeK vrsto skiepov. Sekci- žili člani političnega aktiva izračunani iznos po učinku za je> k; ^ jih ustanovili, so le Pri občinskem odboru SZDL dobo 1 do 6 mesecev. Tudi delno zaživele. Člani strelske in občinskem sindikalnem članom kolektiva, ki neopra- družine so do prvega tekmo- svetu, ki pa bo organiziral ...	- vanja ki je bilo v Zagorju, javne razprave v gospodar«
pridno trenirali in osvojili skih organizacijah, zavodih
vičeno izostanejo od dela, se za 1 dan odsotnosti odtegne 20
odst. od obračunanega učin-	tretje mest0. Šahovska sek-	in ustanovah. V seminarju
ka, za	2 dni odstotnosti 50 %,	cija je sjabo delala. Dramska	bodo	začeli z delom ta	teden,'
za tri	neopravičene izostan-	sekcjja je pa skupaj s teren-	delo	pa bo potekalo v	obliki
ke pa	prizadeti član kolekti-	skjm mladinskim aktivom
va nama pravice do obračuna naštudirala kmečko dramo, s po učinku za tisti mesec. - ar. katero je Wtlkrat uspe&10
nastopila na domačem odru.
Zdaj je mogoče upati, da bo delo v prihodnje uspešnejše. Na konferenci so namreč sklenili, da bodo poživili žili z glasbeno šolo v Hrast- delo v vseh sekcijah, posve-niku. Nov način upravljanja tili več pozornosti ideološko-in boljše poslovanje sta za- politični vzgoji članov in htevala ta ukrep. Obe šoli sklenili, da bodo ustanovili
bosta imeli skupno adminl- družino Počitniške zveze, za ______________________
stralivno poslovanje, druga- katero vlada med člani IMS Tako se bo tudi mladina za« če bo pa pouk v Radečah še precejšnje zanimanje.	gorske občine vključila v jav-
Skupna glasbena šola v Hrastniku (ar) HRASTNIK - Glasbeno Solo v Radečah so zdru-
razprav.
i
Zagorska mladina se pripravlja na razpravo ! o predosnutku Ustave i
(D. T.) ZAGORJE - V okvi-i ru razprav o predosnutku nove Ustave pripravlja občinski komite LMS v Zagorju Tribuno mladih, na kateri bodo mladi občani razpravljali o predosnutku nove Ustave.
Zagorsko trgovsko podjetje -Potrošnja« je uredilo v Toplicah samopostrežno trgovino, ki jo gospodinje iz Toplic
rade obiskujejo
nadalje ločeno tamkaj. V Radečah je sedaj 33 učencev, v Hrastniku pa 133. Za novega direktorja Glasbene šole je bil imenovan Viktor Malovrh.
Oddelek Tehniške srednje šole v Zagorju (ma) ZAGORJE - Prejšnji teden so v Zagorju začeli z rednim šolskim delom na strojnem oddelku Tehniške srednje šole — odseku za odrasle. Ker se je ob prvotnem razpisu prijavilo premalo slušateljev za elektro-oddelek, so zdaj vpis za šolanje na tem oddelku podaljšali do danes, žetrtka, 18. ok- članov vodstev KO SZDL. iobra.	Govorijo pa tudi o pripravi
Matična šola TS:Ž v Zagor- poročil za bližnje konference ju ob Savi — odseka za od- p*-’:;ižnic KO SZDL in sa-rasle je Tehniška srednja m'l, krajevnih organizacij šola v Ljubljani.	SZDL.
„	ne razprave o predosnutku
Sestanki vodstev	nove ustave.
KO SZDL	Tudi občinski odbor SZDL
(ma) ZAGORJE — V teh Zagorje pripravlja široko za-dneh so na področju litijske snovano javno razpravo o občine v teku sestanki vod- predosnutku nove Ustave. V, štev KO SZDL. Taki sestanki ta namen bo formiral poseb-so bili zadnji petek v KO no skupino družbeno-politič-SZDL Litija, Sava in Dole, nih delavcev, -ekonomistov in zadnjo soboto pa v KO SZDL pravnikov, ki bodo najprej Vintarjevec.	sami proučili na krajšem se-
Na sestankih vodstev KO minarju predosnutek nove SZDL razpravljajo o podrob- Ustave, pozneje pa ga posre-nem planu javnih razprav o dovali ostalim občanom Za-
predosnutku nove Ustave in osnutku novega statuta občine, zraven tega pa še o nekaterih kadrovskih vprašanjih okrog priprave nevih
gorja.
Najprej TE Trbovlje II
(ar) TRBOVLJE - Delavski svet Termoelektrarne Trbovlje je na zadnji seji sklenili' da sc najprej začne z gradnjo termoelektrarne II, nato se bodo pa lotili rekonstrukcije kotlov v stari elektrarni.
Center za napredek gospodinjstva
v Trbovljah v novih prostorih
(A. B.) TRBOVLJE — Ze zdrave prehrane, kakor tudi dolgo časa smo čutili, da je sodobnega gospodinjstva in
Zobna obolenja so se zmanjšala
(ma) ZAGORJE — Na zatiljem posvetovanju prosvetnih delavcev zagorske občine je ientist France Golob govoril tudi o negi zob šolskih otrok in pri tem naglasil pomen uporabe flour tablet. Ugotovljeno je, da je uživanje teh tablet v Zagorju ugodno vpli- potrebno, da dobi Center za oblačenja. V prostorih, ki
valo na zmanjšanje obolenj zob pri šolski mladini in sicer kar za 40%.
Predlagano je bilo, da naj
napredek gospodinjstva nove prostore, ker se le na ta na- izobrazbi čin lahko poživi osnovna de- dinj, se javnost Centra, namreč vzgo-
že nekdaj služili vzgoji in naprednih gospo-bo razvila danes širša dejavnost v pogledu
bi še v prihodnje nadaljevali ja izobraževanje potrošni- razbremenitve žena in raz-
s to akcijo, za katero naj bi starši prispevali po 100 dinarjev za to preventivno akcijo,
ka v smislu naprednega gospodinjstva.
Občinski ljudski odbor v
o čemer naj bi se pomenili Trbovljah z razumevanjem
spremlja delo Centra, zato je odobril sredstva za adaptaci-
vojnih- teženj gospodinjstva, kar ima važen družbeno gospodarski pomen.
Upajmo, da bo postal Center za napredek gospodinjstva res center, ki bo s svojo
jo prostorov v bivši gospo- dejavnostjo skrbel za kar
prosvetni delavci s starši.
Garancija za Tovarno
kemičnih izdelkov	dinjski Šoli (v vrtcu na Vo- najširšo povezavo ljudi na
(ar) HRASTNIK - Na zad- dah). Tako se bo že 1. oktobra terenu, ker bo le tako lahko nji seji obeh zborov občin- Center preselil od Volkarja izpolnjeval svojo važno na-
v nove prostore.	logo.
V prenovljenih prostorih bodo tečaji, predavanja in seminarji, tako s področja
skega ljudskega odbora v Hrastniku so sprejeli proti-izjavo, ki jo je zahteval OLO Ljubljana za najeto posojilo. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku bo namreč najela pri Splošni gospodarski banki LRS v Ljubljani posojilo za dokončno rekonstrukcijo tovarne, in sicer 50 milijonov dinarjev za redno udeležbo, ler 230.000 din za financiranje še nepokritih podraži-ev. Garancijsko izjavo izda >LO Ljubljana, občinski LO ' Hrastniku pa protiizjavo za laprošeno posojilo.
Zagorski invalidi so v zadnjem času precej delavni. Z izkupičkom veselice, ki so jo priredili za Dan vstaje, So pripravili skupinski izlet na Kočevski Rog in si spotoma ogledali bolnišnico v Jelen Dolu, Bazo 20 in muzej NOV v Dolenjskih toplicah. V začetku septembra so pa poslali 12 članic na klimatsko zdravljenje v Crtkvenico, s pomočjo sindikata zagorskih rudarjev. — Na sliki: članice ZVVI iz Zagorja na zdravljenju v Crikvenici
Je zanimanje
za športno življenje
zamrlo?
(M. G.) IZLAKE - O delu TVD Partizan Izlake že dolgo ni bilo slišati. Ves interes za športno življenje je
Skrb za defektne otroke v Hrastniku
Prav prijetno se počutijo so defektni otroci vsak dan otroci v posebni šoli v Hrast- doma, v šoli se pa počutijo niku za defektno deco. Sola prijetno ter dosegajo v po-namreč n7'iS*5i’*popolni prav l€po deluie- v tei ^ta- uku določen napredek in
novi je trenutno 33 otrok iz uspeh.
imajo tudi prehrano. Tako služila otrokom, k! obisku-
tna zamrl. Seveda pa tega niso krivi sami mladinci oz. telovadci, pač pa tudi vaditeljski kader, ki je prenehal z delom.
Pričakovati pa je, da bo v prihodnje delo v društvu , ,	izboljšalo. Na osnovni šoli na
ivetnih delavcev v Zagorju	Izlakah je začel	poučevati
o večkrat poudarjali potrebo	učitelj ^ poučuje	tudi telo_	27.000 din mesečno,	sedaj	pa
>o ustanovitvi kluba prosvet-	vadbo’ Pripravljen	pa je va-	obiskujejo ti otroci	takšno
lih delavcev, v katerem bi	d;t:	izlačarie	'	šolo v Hrastniku.
V Zagorju klub prosvetnih delavcev
ZAGORJE — Na sestankih indikalne podružnice pro-
Hrastnika, med njimi šest iz Radeč.
Do nedavnega so morali te otroke iz Radeč pošiljati v šolo v Celje, nekatere tudi v Ljubljano. V šoli v Celju je plačevala hrastniška občina za vsakega teh otrok po
Ker število takih otrok narašča, bo nujno treba v kraju za vzgojno varstveno ustanovo urediti še prostore, kjer je sedaj gospodinjski center in šiviljski tečaj, da bo varstvena ustanova lahko
jejo pomožno šolo, v času, ko pouka ni.
V tednu otroka so priredili tej deci tudi obdaritev, in sicer je vsak otrok dobil v darilo copate. Svet za varstvo družine in otrok pri ObLO Hrastnik se trudi, da napravi vse potrebno, da se bodo defektni otroci počutili v šoli in varstveni ustanovi kakor doma.
ar.
e redno shajali. Na področ-u zagonske občine je nad 90 >rosvetnih delavcev, Id pa se iestajajo bolj poredko. Zara-li tega je bilo predlagano, da laj bi se na določen dan v nesecu zbirali prosvetni de-avci s posameznih šol v prodorih delavske univerze v cslopju SIC.
diti tudi Izlačane.
Slaščičarna tudi na Dolu
Za otroke iz Radeč so organizirali prevoz otrok z red-
Delo prosv. društva
(ar) HRASTNIK — Pekarna nim avtobusom, kjer jih vsa-in slaščičarna v Hrastniku ko jutro pričaka za to dolo-bo odprla na Dolu novo po- čena tovarišica in ostanejo slovalnico slaščičarne. Tako otroci v šoli do 11. ali 12. bodo lahko tudi tamkaj vsak ure. Ker pa odhaja avtobus
(AZ) DOLE — Po poletnem so
dan kupovali raznovrstne sveže slaščice in ostalo pecivo.
v Radeče šele ob 14. uri, počakajo otroci ta čas v otroški varstveni ustanovi, kjer
Ijo, 21. oktobra, 1.1. ob 8. uri. počitku so člani upravnega — V društvu je najtežje ma-odbora prosvetnega društva terialno vprašanje, ker ni od začeli z	aktivnim	delom,	nikoder nobene	pomoči, v
Imeli 60 že dve seji, na kate- dvorani pa ni niti stolov. Za rih so govorili o potrebah in dejavnost društva se niti ne željah za delo na kulturno- zanima SZDL, ki je v prvi prosvetnem področju v seztP vrsti poklicana za to. V novi ni 1962/63. Odbor je že spre- sezoni bo nujno potrebna jel okvirni plan dela. V novi večja povezava s političnimi sezoni bodo še bolj poživili organizacijami, sicer bo delo klubsko življenje. Na zadnji onemogočeno, seji so napravili podrobni V mesecu oktobru so na plan dela	kluba. Pripravili	Dolah pri Litiji	spet redne
so tudi vse potrebno za občni televizijske predstave. Med zbor društva, ki bo	v	nede-	tednom si ljudje	lahko ogle-
__________	1	dajo dve ali tri	oddaje, ob
nedeljah pa je televizor odprt pri vseh prenosih. Tako bomo nadomestili tisto, kar
. ,	, ,,	.	smo zamudili poleti zaradi
nicah so se prevažali z levega d j	lju
Čoln so podmlnirali (M. V.) Kresnice — V Kres-
na desni breg Save s čolnom uslužbenci in drugi, ki so hodili v službo v Kresnice, Litijo, Ljubljano in drugam.
Šolske zadruge
(AZ) DOLE — Člani šolske
Prejšnji torek zvečer pa so zadruge osnovne šole na nepridipravi zaminirali čoln, Dolah pri Litiji so že pozimi ki je služil za prevoz, tako da izdelali načrt dela in ee po je zdaj potopljen na dnu Sa- njem ravnali. Posadili so ve. Zaradi tega so v sredo zemljišče šolske zadruge s zjutraj mnogi zamudili služ- čebulo. Obdelovali so jo pod bo. Sele v petek so se potem strokovnim vodstvom in do
lahko prepeljali čez Savo v Verneku s čolnom, ki so ga menda dobili iz Laz.
segli prav lep uspeh. Pridelek je obilen in ga morajo sedaj še prodati. Cisti dobl-
V Kresnicah bo treba zgra- ček bodo porabili za ekskur-diti most čez Savo. To vpra- zije in izlete, in takrat bodo
šanje rešujejo že nekaj let. Le z zgraditvijo mostu čez
Prejšnji teden se Je prt regelarijskih delih pri potoku Medija na Lokah (Investitor del Savo v Kresnicah bo odpadlo delo. je Rudnik Zagorje) pripetila nesreča. Voda iz Medije je zalila bager, ki je v viliko nepotrebr- ' ‘•ar’« in godr-pomoč delavcem pri regulacijskih delih	'	njr '
pozabili, da je bilo treba včasih resno poprijeti za
Tudi za prihodnjo pomlad so napravili plan dela.
gtf
^ % Alt
i M

T

irspi^


sas
Tak je pogled na separacijo z začetka Okrogarjeve kolonije. Opravljeno je že precej, dela
Ureditev vprašanja zaposlitve in nadomestil za delovne invalide - kopače
Notranja ureditev odnosov
v ekonomskih enotah
silec funkcije upravljanja« Želimo in hočemo torej uvei. Ijaviti sistem neposredne de« lavske samouprave. Tak;en sistem pa narekuje ustrezne oblike in metode upravljanja«] ki bodo slehernemu proizva«' jalcu omogočile, da bo aktiv-« j n ju sodeloval že pri oblikova«! nju vsebine gospodarske po« I litike podjetja kakor tudi prt' njenem izvajanju.
Osnovne oblike decentrali« zirane delavske samouprave so danes postale ekonomske« obračunske in predračunske enote. Toda pri tem ne gre za administrativno dccentra-« lizacijo v obliki mehaničnega! prenosa pristojnosti od cen-« tralnih organov upravljanja na ustrezne organe saino« uprave v ekonomskih enotah« temveč tudi za tako imeno« vano demokratizacijo funkci« je upravljanja. Gre v bistvu
Trenutno je na Rudniku Zagorje zaposlenih 120 delovnih invalidov, ki imajo po zakonu o invalidskem zavarovanju pravice do ustrezne zaposlitve glede na njihovo zmanjšano delovno zmožnost. Od tega je 115 takih invalidov, ki imajo pravico do nadomestila za zaslužek na manj plačanem delovnem mestu. Delovnih mest za invalide je na rudniku 60, na teh pa je lahko zaposleno le 90 delavcev. Iz tega je razvidno, da je na rudniku premalo delovnih mest za zaposlitev vseh invalidov.
10. septembra je upravni odbor na svoji seji sprejel
navodilo za razporejanje invalidov na delovna mesta na podlagi določb pravil podjetja. To navodilo naj bi omogočilo delovnim invalidom, da:
#	se jih pravilno razporedi na delovno mesto z ozirom na njihovo preostalo delovno zmožnost in pravico do kategorije delovnega mesta, t. j., če je bil pred invalidnostjo kvalificiran, naj tudi po invalidnosti dobi ustrezno kvalificirano delovno mesto;
•	sc ustrezno zaposli (iste invalide, ki so se s prekvalifikacijo usposobili za opravljanje tistega dela, za katerega so se usposobili in da
• se pravilno zaposli z ozirom na njihovo prednostno pravico n. pr. tiste delovne invalide, ki so pred upokojitvijo in bi bili zaradi slabše zaposlitve prikrajšani pri pokojnini.
Sklenjeno je pa tudi, da je mogoče delovne invalide razporediti na delovna mesta Z odločbami po predhodnem posvetovanju z vodji ekonomskih enot, da ne bi priš-lo do nepotrebnih nesporazumov in drugega.
Ker na zagorskem rudniku primanjkuje primernih mest za zaposlitev delovnih invalidov, so zbori zavarovancev in (Nadaljevanje na strani 19)
Pravni predpisi, ki urejajo nom v letu 1953. Pomembna organizacijo, pravni položaj določila pa vsebujeta glede in upravljanje naših podjetij, nadaljnjega razvoja delavske-so neposredni odsev družbe- ga samoupravljanja tudi za-nih in ekonomskih odnosov, kon o delovnih razmerjih in Toda ti odnosi se nepreneho- sredstvih gospodarskih orga-ma razvijajo in spreminjajo, nizacij.
ganov. To pa pomeni, da delavci upravljajo s podjetji še vedno posredno (razen v primerih, ko kolektiv šteje manj kot 30 članov).
Danes je v polnem razmahu proces nadaljnje decentralizacije in demokracije delavskega samupravljanja. Skratka, težimo za tem, da v središče upravljanja pritegnemo slehernega proizvajalca oz. člana delovnega kolektiva, da bo nastopal kot neposredni no-
ža način in metode, v kakšni meri in s kakšnimi sredstvi’ aktivizirati proizvajalce na njihovih delovnih mestih iui od lam navzgor do central«! nih organov upravljanja «4 podjetju, da se v tem nmksi-4:-malno angažirajo	nji ho val'
ustvarjalna moč in interesi' ter da se razširi njihova teh«' nološka in družbena zavesti !
V zvezi z decentralizacije delavske samouprave pa sai
(Nadaljevanje na strani 18|
skratka — so vedno nekoliko pred zakonodajno ureditvijo. To velja danes šc posebno za oblike in melode delavske samouprave v naših podjetjih, ker delavska samouprava ne sme postati statičen sistem, temveč družbeni proces, ki se nenehno razvija.
Prvo zakonsko ureditev delavske samouprave smo dobili z zakonom o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih v letu 1950. Temeljna načela oz. pravice kolektive do samouprave so dobile ustavni značaj z ustavnim zako-
Toda vsa dosedanja zakonodajna ureditev delavske samouprave šc vedno bolj ali manj temelji na tistih organizacijskih oblikah in pristojnostih, kot jo je uredil že omenjeni zakon o delavskem samoupravljanju iz leta 1950, ko naj bi delovni kolektivi upravljati in gospodarili s pomočjo delavskih svetov in upravnih odborov kot svojih centralnih predstavniških or-
Osrednji delavski svet je zasedal
Potrebe - zahteve - želje?
Vsem članom kolektiva Rudnika Zagorje je znano, da je CDS podjetja imenoval petčlanski redakcijski odbor kot sodelavca pri našem lokalnem listu »Zasavski tednik«, da v imenu kolektiva in za kolektiv občasno objavlja najaktualnejše probleme, sklepe, napotke, obvestila, pojasnila, zanimivosti, uspehe in neuspehe podjetja in jih na ta način posreduje kolektivu.
žal mora redakcijski odbor ugotoviti, da je pri tem važnem in odgovornem delu vse premalo pobud in predlogov prav iz vrst članov kolektiva. Odboru ni jasno, ati ste z dosedanjim načinom podajanja aktualnosti podjetja zadovoljni. Mogoče bi bilo treba dati nekaterim problemom več poudarka, druge prikazati bolj podrobno; morebiti je treba osredotočiti pozornost jamskim problemom, proizvodnim nalogam, tehnološkemu procesu 1. p. Ati je bila problematika samoupravljanja, nadaljnje decentralizacije, ekonomike podjetja in razvoja ekonomskih enot premalo nakazana in obdelana Kaj pa proizvodni plan in njegova realizacija? Mesečni obračuni uspešnosti gospodarjenja in njih problemi?
Odbor vam bo vsekakor hvaležen, če ga boste opozoriti na njegove kratkovidnosti ati napake, saj ravno avtokritika in kritika odpravljata slabost.
Odbor vabi vse člane kolektiva, da prinašajo direktno ali indirektno preko organov upravljanja ter Internih političnih organizacij svoje želje, potrebe in zahteve, kaj je treba v delu odbora še dopolniti in izboljšati. Vsaka vaša pomoč v navedenih oblikah bo odboru zelo dobrodošla. — Odbor.
Dva posnetka
Vzporedno z rekonstrukcijo separacije so na zagorskem rudniku uredili tudi vprašanje prevoza premoga z obrata Kisovec do separacije. Medtem ko so preje prevažali premog po ozkotirni železnici, ga zdaj s tovornjaki s prikolicami. Tak prevoz je hitrejši in cenejši
Fluktuacija in gibanje zaposlenih je za podjetje resen problem, če ugotovimo, da se v enem letu izmenja 25% članov kolektiva. Iz kadrovske evidence je razvidno, da se je na rudniku, če ne upoštevamo tistih, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi odsluženja kadrovskega roka in upokojitve, od 1. januarja do 31. junija 1962 izmenjalo 162 delavcev. To je očiten prikaz velike fluk-tuacije na našem rudniku, da je v primerjavi z nami za isto razdobje na rudniku Velenje fluktuiralo le 107 delavcev. Upoštevati je tudi to,
q pomanjkanje družinskih stanovanj, ki postaja vedno bolj pereče;
^ vpliv plačevanja hrane v menzah, ki je zlasti zelo občuten za delavca s sorazmerno nizkimi zaslužki in to predvsem na nekvalificiranih delovnih mestih;
g) nepravilni odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, v nekaterih primerih tudi med starejšimi in novimi delavci (starejšimi po stažu).
Upravni odbor je na svoji seji dne 10. 9. 1962 po pregledu stroškov v menzi rudnika ugotovil, da so stroški zaskrbljujoče narasli, in da
bene težave novincev, ki se zelo težko prilagodijo delu v jami.
Zainteresirati bi bilo potrebno vse nadrejene in starejše delavce, da bi ti bolj upoštevali novince in njihove začetne težave, da bi jih vzpodbudili in da bi bili strpni v času, ko se le-ti prilagajajo na življenje in delo v -jami.
Problem fluktuacije je vprašanje celotnega kolektiva, zato bi morali angažirati vse upravne organe, kakor tudi vse posameznike za reševanje tega problema.
Na podlagi analize fluktua-
Tovornjak s prikolico je pripeljal premog z obrata "Kisovec do tekočega traku na začetku separacije. Premog kar hitro pade v bunker, od tu na tekoči trak in kmalu zatem je že na separaciji
Se malo in tudi prikolica tovornjaka bo prazna. Potem pa spet na pot — šofer s tovornjakom In prikolico. In še in še — kar naprej brez prestanka. Premog mora biti pravočasno na separaciji
Problematika fluktuacije pri rudniku Zagorje
da ima Velenje večji stalež kakor naš rudnik.
Po priznanih kvalifikacijah je fluktuiralo:
kvalificiranih delavcev 60, polkvalificiranih delavcev 19, nekvalificiranih delavcev 83; Skupaj vse delavcev 162.
Od teh je bilo:
samskih 110, poročenih 52; Skupaj 162.
Način prenehanja delovnega razmerja:
po sili razmer (umrli) 2, na lastno željo (odp. del.) 118, samovoljni odhod 33, preizkušnja 9; Skupaj 162.
Pregled delovnega staža pri rudniku tistih delavcev, ki so fluktuirali, je takle:
1 mesec zaposlitve 48 delavcev, 2 meseca zaposlitve 10 delavcev, 3 mesece zaposlitve 1 delavec, 4 mesece zaposlitve 8 delavcev, 5 mesecev zaposlitve 9 delavcev, 6 mesecev do 1 leta 20 delavcev, nad eno leto 66 delavcev; Skupaj: 162 delavcev.
Prikaz fluktuacije po starosti:
od 18 do 20 let starosti 39 delavcev, od 20 do 25 let starosti 43 delavcev, od 26 do 30 let starosti 37 delavcev, od 36 let dalje 18 delavcev; Skupaj: 162 delavcev.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da povzročajo fluktu-acijo v glavnem mladi samski delavci ter poročeni, ki so ločeni od družine. Neznatno pa je gibanje poročenih delavcev, ki stanujejo v rudniških stanovanjih ali v bližnji okolici.
Vzroke odhoda, ki jih navajajo delavci pri odhodu, in ki so ugotovljeni, so naslednji:
pretežno fizično delo in težiti delovni pogoji (novinci teže in ne znajo slediti tempu starejših);
£ sorazmerno z drugimi •"lanogaml prenizek zaslužek, zlasti na nekvalificiranih delovnih mestih, kateri niso neposredno na proizvodnji;
je tudi to eden od vzrokov, da delavci zapuščajo naše -podjetje.
Zaradi tega je predlagal UO CDS, da sprejme sklep tako, da abonenti plačajo stroške živil in 2 din na dan za manjkajoči jedilni pribor. Režijske stroške v višini 100% pa krije podjetje iz sredstev namenjenih za osebne dohodke (do sedaj so abo-nentje plačali 25% režije, 75% pa rudnik).
Da bi znižali režijo naše menze na minimum, delamo na adaptaciji kuhinje v internatu v Kisovcu. Po opravljeni adaptaciji kuhinje bomo imeli v Kisovcu »Na jašku« skupno menzo za učence in naše samce, menzo »Pri Šepetu« pa bomo ukinili. S tem bomo zmanjšali stalež za 2 osebi. Z omenjenim zmanjšanjem bi se hrana pocenila za cca 14%.
CDS je predlog v celoti sprejel.
Pri odnosih ni problem toliko v tem, da bi bili odnosi grobi, sovražni ali podcenjevalni. Kaže, da je problem bolj v tem, da pri nekaterih nadrejenih in starejših manjka znanja in razumevanja za materialne, fiziološke in druž-
(D. T.) ZAGORJE - Upravni odbor sklada za šolstvo pri občinskem LO v Zagorju ob Savi je na svoji zadnji seji razpravljal o stekanju sredstev. Ugotovljeno je bilo, da se prizadevanja upravnega odbora in občinskega I.O, da bi v sklad dotekala sredstva iz 1% prispevka iz sklada za kadre gospodarskih organizacij. Doslej sc je zbralo namreč le za 16% predvidenih sredstev. Skoraj vse manjše gospodarske organizacije so svoje obveznosti do sklada izpolnile ,od večjih pa le Lesno
cije delovne sile iz podjetja je UO sprejel naslednje sklepe in zadolžitve:
•) skrbeti in fonsirati gradnjo družinskih stanovanj v okviru finančnih zmogljivosti podjetja; pristojne službe naj v zvezi s tem poiščejo vse možnosti tako glede gradnje kot financiranja;
b) tehničnemu nadzomi-škemu kadru in tudi ostalim članom kolektiva UO naroča, da izboljšajo odnose do novodošlih delavcev ter jim nudijo vso potrebno pomoč, jih seznanjajo s procesom dela, dajejo navodila o varnosti pri delu, skrbno in strpno spremljajo njihovo uvajanje na delovnem mestu in jim dajejo vsa ostala potrebna navodila In pojasnila na njihovih delovnih mestih.
Kakšne uspehe in rezultate pa bomo dosegli v doglednem času pri reševanju tega problema, t. j. zmanjšanja fluktuacije, bomo kolektiv potom Našega lista obvestili, ali so sprejeti sklepi in priporočila kaj pomagala k rešitvi tega aktualnega problema, kateri nas red-ovira, da ne dosegamo enakomerne proizvodnje.
industrijsko podjetje In Industrija gradbenega materiala.
V sklad se je steklo le 69% predvidenih sredstev. Zaradi premajhnega doteka sredstev upravni odbor ne more v redu poravnati iv:jih obveznosti do občinskega sklada za šolstvo. Obveznosti do sklada so prece'šnje, ker mora zagorska občina prispevati v ta namen 10 milijonov sredstev, zbrano jih je pa le 16%.
Vse kaže, da bi morali imeti organi samoupravljanja več razumevanja za probleme šolstva!
Sredstev premalo
Prih odnje leto bo na razpolago več sredstev za družbeni standard
Zvezna ljudska skupščina je sprejela na letošnjem julijskem zasedanju spremembe nekaterih zakonov. Na osnovi teh sprememb je bila znižana premogovnikom stopnja obresti od poslovnega sklada od 4 na 1%, za izračun izrednega dohodka je pa postavljena višja osnova, tako da našemu rudniku v letošnjem letu najbrž ne bo treba plačati prispevka od izrednega dohodka.
Te spremembe oziroma olajšave v delitvi dohodka premogovnikom nam bodo omogočile, da bomo oblikovali letos nekaj več skladov kot prejšnja leta. Družbena skup-
nost nam je s temi ukrepi nudila vse možnosti za doseganje čimvišjega čistega dohodka in s tem v zvezi osebnih dohodkov in skladov. Se-
sti obračunavanja in plače-« vanja 1-odstotnega splošnega prometnega davka. Ta olajšava stopi v veljavo res šele 1. I. 1963, dala nam bo pa le
R U D A R
daj je odvisno le od dobrega in pametnega gospodarjenja, koliko bodo znašala razpoložljiva sredstva. Pozabiti tudi ne smemo na najnovejši ukrep ZIS, po katerem so premogovniki oproščcd obvezne-
Kako poteka proizvodnja
Rudnik je letos produciral do konca septembra okrog 20 tisoč ton premoga več kot v istem razdobju lanskega leta, to je več, kot si je zadal za nalogo za ta čas.
Tudi storilnost na odkopih, v jami in drugod je bila letos po vseh jamskih obratih za enake odnose večja kot sama proizvodnja. Znatno manjšo storilnost in proizvodnjo pa izkazuje letos površinski kop na Dobrni, kjer je plazovje zaradi slabega vremena, terena in slojnih prilik oviralo normalno eksploatacijo sloji-šča.
S tehničnimi izboljšavami na rudniški separaciji proti koncu letošnjega polletja so nadalje dosegli, da sc je znatno zmanjšala proizvodnja premogovega prahu, za katerega je najmanjše povpraševanje na trgu, s čimer se je zvišala vrednost ostalih vrst premoga.
Letošnji uspehi v proizvodnji so tem pomembnejši, ker so bili doseženi v težjih prilikah kot lani. Težke slojne razmere na odkopih v spodnjem VII. polju, pritiski in vodni vdori v Plesko polju, stare proge na čelu v Lakon-ci, vdori vode in mulja na čela zahodnega polja Južnega sklada v ojstrški jami In Sedmlci v jami Hrastnik, obiranje ostankov sloja med gramozom v D polju ter mnogo jalovinskih del in nenormalnih prilik pri prehajanju z odkopavanjem pod obzorje 505 na Dolu — vse to je povzročilo letos mnogo prekinitev in te*av v proizvodnem procesu, ki pa jih je kolektiv s svojim vsestranskim prizade n "cm uspešno prebrodil.
j tem. i'j so obdržali proizvodne kapacitete na zadovoljivi višini s hitrim in pravočasnim pripravljanjem novih delovišč v jami Trbovlje, Hrastnik in Dol, je bilo mogoče, da so vsi jamski obrati lahko znatno presegli svoj proizvodni načrt in lanske
povprečke. Z uvedbo koncentriranega preveza na VII. obzorju v Hrastniku in z dvoetažnim izvozom v glavnem šahtu so ustvarili na tem obratu znatno ugodnejše proizvodne prilike. Boljše izkoriščanje izvoznih kapacitet v glavnem šahtu v Hrastniku bodo pa dosegli s skorajšnjim akončanjem naprav stojnega jaška, posebno še, ker so jamski objekti že skončani. Z izgradnjo jamskih mlinov v krovnih plasieh, slojih v poljih z vodnimi vdori na Oj-strem in v Trbovljah, ki so deloma že v gradnji, nameravajo nategniti vodne vdore iz produktivnih delovišč in s tem vplivati na izboljšanje odkop n ih prilik.
Letos doseženi proizvodni rezultati so tem pomembnejši, če upoštevamo, da mora rudnik delati z močno izrabljeno in zastarelo separacijo, ki je večkrat negativno vplivala na proizvodnjo v rudniku in tudi na tržišče.
Odpiralna dela na novih predelih slojišča, ki zagotavljajo normalno proizvodnjo premoga za daljšo dobo, pa so letos potekala v vseh jamskih obratih komaj zadovoljivo, to pa zaradi težav z .delovno silo, predvsem zaradi povečanih izostankov z dela. Odpiranje slojišča v Terezija polju pod koto 205 kakor tudi slojišča v Plesko polju 290/330 bi- lahko kljub težavam hitreje napredovalo, če bi bilo na razpolago več ljudi. Tudi na obratu Hrastnik zaostajajo odpiralna dela južnih predelov slojišča v D in Južnem polju, t. j. izgradnja prečnie na V. in VI. obzorju. V jami Ojstro so že v teku pripravljalna dela za .izgradnjo ri-e strojnice na Ojstro jašku na Savskem obzorju, ki bo šele omogočila začetek odpiralnih del na IV. obzorju. Na Dolu so namesto z odpiranjem slojišča Moravskega sektorja nad koto 470 začeli z odpira-(NadaJjcvanje na 10. str.)
v prihodnjem letu določena sredstva, s katerimi bo kolektiv lahko sam razpolagal.
O potrebi oblikovanja čim-večjih sredstev v skladih je venomer govora na sestankih kolektiva, na zasedanjih in sejah organov delavskega upravljanja itd., tako da o nujnosti tega ni treba še posebej razrpavijali.
Vsem je znano, kako pereče je stanovanjsko vprašanje. Trenutno stanovanjska izgradnja ne dohaja potreb po njih. Množina oz. število stanovanj je pa odvisna od naše lastne udeležbe na izgradnji. Upravna odbora stanovanjskega sklada v Hrastniku in Trbovljah sta že letos postavila kot pogoj za odobritev posojila EO-odstotno udeležbo podjetij. Pa tudi v interesu podjetij je, da je njihovo lastno financiranje izgradnje stanovanj čim večje, ker se na ta način znižujejo obveznosti iz posojil. Na drugi strani se pa s tem omogoči sprostitev sredstev občinskega stanovanjskega sklada za druga manjša podjetja, ki tudi potrebujejo stanovanja in so sedaj gradila malo, ker so vsa sredstva porabile večje gospodarske organizacije.
Pri formiranju skladov ne smemo pozabiti tudi na druge potrebe delovnega kolektiva. Življenjska raven posameznika se ne ugotavlja samo po zneskih, napisanih na vsakomesečnih plačnih kuvertah, temveč z drugimi pogoji, ki vladajo v občini. O stanovanjih smo že govorili, tu pa je še zdravstvena služba, stanje v šolstvu, preskrba prebivalstva, kulturno in športno Izživljanje, ureditev mesta, vodovodov Itd. Vse to uživajo člani delovnega kolektiva, ki pa ob tem ne smejo pozabiti, da so tudi občani z določenimi pravicami in dolžnostmi. Skrb nas vseh je, da po svojih možnostih vsi sodelujemo pri urejanju teh vprašanj, reševanje teh pa nam bo služilo in omogočilo nenehno višanje našega življenjskega standarda.
Na vsak način je potrebno, da večji del ugodnosti, ki nam jih je letos priznala naša skupnost pri delitvi dohodkov. uporabimo za formiranje skladov in s pametno uporabo lc-tch skrbimo za neposredno zboljšanje življenjskih pogojev članov kolektiva in občanov.
(ek)
Sprelete sklepe tudi uresničiti
Pred dnevi so se zbrali na letnih konferencah člani Zveze komunistov z vseh obratov Rudnika rjavega pre-moga Trbovlje—Hrastnik. Na konferencah v Trbovljah in Hrastniku so v poročilih in razpravah obravnavali vrsto problemov. Mimo drugega so na konferencah konkretno ocenili stanje v ZK na rudniku Trbovlje—Hrastnik v smislu zaključkov III. in IV. plenuma CK ZKJ ter pisma IK CK ZKJ.
Ker vsebujejo zaključki obeh konferenc obilo gradiva za delo članov ZK na rudniku Trbovijc-Hrastnik v prihodnjem obdobju, smo se odločili, da v pričujoči šitevilki »Rudarja« prinesemo nekaj najvažnejših misli iz zaključkov letnih konferenc.
NOVE METODE DELA V ORGANIZACIJO DELA IN PRILAGAJANJE DOSEŽENIM TEHNIČNIM IZPOPOLNITVAM
V poročilu in sami razpravi je bil dan poseben poudarek vlogi komunistov pri reševanju gospodarskih vprašanj. Pri našem bodočem delu bomo morali komunisti, predvsem vodilni kader, misliti bolj na ekonomiko gospodarjenja v podjetju. Vse bolj kot doslej bo potrebno pridobivati kvalitetnejši premog, boljšo zrnatost, in zniževati proizvodne stroške in to tudi za ceno nižje proizvodnje in nižjega staleža zaposlenih. Dosledneje bo treba proučevati vse možnosti boljšega poslovanja podjetja v iskanju novih metod v organizaciji dela in jih prilagajati doseženim teh-' ničnim izpolnitvam. Investicije naj se osredotočijo v prihodnjih letih na najnujnejše načrtne raziskave in jamska odpiralna dela. Posebno skrb bo potrebno posvetiti najbolj problematičnemu objektu rudnika, t. j. rekonstrukciji separacije. Glavni smoter delovanja komunistov na rudniku naj bo skrb za doseganje vsakodnevnih planskih nalog in skrb za doseganje čimvečje realizacije. Posebno skrb bo treba posvetiti večanju produktivnosti dela, ker le na teh osnovali bo mogoče dosegati višje finančne rezultate in vzporedno s tem zviševati osebne doliodke proizvaj?'cev. S tem pa bomo ustvarjali boljše življenjske pogoje neposrednih proizvajalcev in boljše razpoloženje ljudi v našem kolektivu.. Komunisti se bomo morali energično boriti proti vsem negativnim pojavom v podjetju, ki zavirajo nemoteno poslovanje. Vsekakor bo treba zavzeti ostrejši kurz proti nediscipliniranim članom kolektiva, še posebno proti neopravičenemu izostajanju od dela, namišljenim bolnikom, neupravičenim nezgodam itd. Ti pojavi gredo v tako skrajnost, da povzročajo v finančnem pogiedu škodo podjetju, istočasno pa znižujejo osebne prejemke članom delovnega kolektiva rudnika.
Prevelika demokracija med nadrejenimi in podrejenimi v proizvodnem procesu je mnogokrat ovira za uspešno izvrševanje planskih nalog in dosego plana, zato je izvrševati svoje delovne naloge z zavestjo, da smo vsi skupaj odgovorni za uspešnejše poslovanje podjetja.
Nadaljnja naloga komunistov rudnika naj bo usmerjena tudi na vprašanju socialističnega sistema nagrajevanja, »vsakemu po njegovem delu«. Vsekakor bo potrebno delati na tem, da se ustvarijo pravilni razponi med najvišjimi iti najnižjimi osebnimi prejemki, vsekakor pa bo potrebno korigirati minimalne osebne prejemke zaposlenim članom našega kolektiva. Pri slehernem zviševanju osebnih dohodkov pa moramo prvenstveno misliti na to, da se sporedno z zviševanjem osebnih dohodkov zvišuje produktivnost dela, zavzemanje za delo slehernega člana kolektiva ter stremeti za čim uspešnejšim poslovanjem v podjetju in sporedno ustvarjati čim višji čisti dohodek podjetja.
Delavsko samoupravljanje, Id se je krepilo in razvijalo kot posledica načrtnih prizadevanj In Jasne politike Zveze komunistov na rudniku, se mora še nadalje razvijati. V ta namen bo treba še nadalje razvijati gospodarski sistem ter ustvarjati ugodne pogoje za vedno večjo Indatlvo neposrednih proizvajalcev. Ekonomske enote bo potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno neposredno samoupravljanje, da bo delovnemu človeku omogočeno, da svoj materialni položaj nenehno izboljšuje na podlagi sadov svojega dela ekonomske enote, katere član je, kakor tudi celotnega kolektiva. Zato moramo skrbeti, da bo pravilnik o delitvi čistega dohodka pri rudniku vseboval res socialistične principe, ki bo zainteresiral slehernega člana kolektiva za zavest skrbnega gospodarjenja v podjetju.
Stalno moramo širiti krog zavednih upravljalcev In skrbeti, da bo delovni človek tam, kjer dela, kakor tudi tam, kjer živi, stremel za čim večjim uveljavljanjem pri * upravljanju.
Ne bo dovolj sprciemati samo sklepe oziroma stališča, marveč se bo treba tudi v praksi boriti za njihovo izvršitev. Delo komunistov ir.ora priti do veljave zlasti v samo-
Sklepe uresničiti
upravnih organih, predvsem takrat, kadar gre za ekonomiko gospodarjenja, ali se odloča o ključnih vprašanjih proizvodnje in razvoja podjetja. Z družebenimi sredstvi, ki so nam dana na razpolago, moramo upravljati kar najbolj racionalno in pametno v interesu vsakega posameznika, ekonomske enote, podjetja kot celote in v korist vse skupnosti.
SLEHERNI PROBLEM OBRAVNAVATI OZIROMA OCENJEVATI
S STALIŠČA ZVEZE KOMUNISTOV
Posebna pozornost pri bodočem delu v Zvezi komunistov rudnika naj bo usmerjena na iskanju in razvijanju sodobnejših metod dela. O tem nam je dal III. plenum CK ZKJ dovolj napotkov oziroma smernic, naša naloga je, da se naše bodoče delo razvija po principih III. plenuma, če hočemo z boljšimi metodami dela utrditi Zvezo komunistov. Vsekakor bomo še naprej razvijali delo s komunisti po aktivih in obravnavali tiste probleme, ki so najbolj aktualni, da jih čimprej rešimo.
Mimo tega bo nujno treba imeti razgovore ali posvetovanja s komunisti, ki delujejo na enem in istem področju družbeno-političnega dela. Predvsem naj uspe tako v rudniških komitejih ,ZK kot v osnovnih organizacijah, da se sleherni problem (vprašanje okrog gospodarjenja, negativni pojavi v proizvodnji ali v ZK, dejavnost političnih organizacij in ostali pojavi) obravnavajo oziroma ocenjujejo s stališča Zveze komunistov. Skratka, kaj so komunisti napravili, da do teh problemov ne bi prišlo, oziroma kaj bi morali napraviti in kaj morajo napraviti, da se problemi čimprej rešijo. Izredno važno za nadaljnjo rast Zveze komunistov je, da se na sejah rudniških komitejev ali sestankih osnovnih organizacij, aktivih, razgovorih, posvetovanjih itd. sprejemajo stališča na demokratično centralistični osnovi in kot taki sprovajajo v življenje preko vseh tistih komunistov, ki so ta stališča sprejemali.
Pri našem bodočem delu bomo morali uspeti, da ne bo sestanka ali seje, kjer ne bi bila sprejeta stališča oziroma sklepi. To se pravi, vsak sestanek komunistov mora prinesti določene zaključke (sklepe), za katerih izvršitev se morajo boriti komunisti. Sprejemanje sklepov, kontrola izvrševanja sklepov in sama Izvršitev sklepov je važnega pomena za nadaljnjo rast in ugled Zveze komunistov, ki pozitivno vpliva na boljše delo, na zaupanje do te organizacije in pravilno vzgojo mladih kadrov v Zvezi komunistov. Za dosledno izvajanje teh principov se bodo morali boriti tako rudniška komiteja ZK kot sekretarji oziroma sekretariati osnovnih organizacij ZK. še nadalje pa je potrebno dati poseben poudarek pravi vlogi rudniških komitejev ZK in sekretariatom osnovnih organizacij. Prvič, da naj bodo ti kolektivni organi, ki bodo kolektivno reševali razne probleme in kolektivno odgovarjali za 'pozitivno ali negativno delo v Zvezi komunistov. Več pozornosti bodo morali ti organi posvetiti nadaljnji utrditvi in rasti Zveze komunistov in se boriti, da postane Zveza komunistov tista, ki bo sposobna v kakršnem koli momentu enotno nastopati in reševati še tako zapletene probleme pri našem podjetju.
MISLITI NA IDEOLOŠKO IN IDEJNO RAST
fT ANISTVA
V ZVEZI KOMUNISTOV
Važnost vsebinskega dela v Zvezi komunistov v bodoče naj bo skrb ne samo rudniških komitejev ZK, marveč tako sekretarjev, sekretariatov OO ZK, kot tistih, ki so 'na kakršnem koli vodilnem položaju v našem podjetju, da se vsebinsko obogatijo seje komiteja, sestanki s komunisti po osnovnih organizacijah, aktivih, posvetovanjih, konferencah itd. Vsebinsko dobro pripravljene seje ali sestanki bodo v ideološkem smislu oboroževall naše člane in Jih obenem usposabljali za sposobnejše delavce pri reševanju raznih važnih vnalog.
Na podlagi izkušenj in poudarka v poročilu, se bodo morale OO ZK, kakor tudi rudniškega komiteja ZKS bolj posvetiti notranjim problemom, ki izvirajo z gledišča nasploh. Ce pa hočemo situacijo v notranjosti Zveze komu-. nistov urediti, bomo morali stremeti za tem, da čimbolje pripravimo sestanke, seje ali konference, ker bomo le na tak način pritegnili In zainteresirali članstvo, da bodo z večjim interesom prihajali" na sestanke, seje Itd., obenem pa pričakovali več uspešnejšega dela od komunistov ozir. osnovnih organizacij, kar bo Istočasno krepilo tudi delo rudniških komitejev ZKS ln vse ostale organe navzgor. Razen tega bo potrebno misliti, da bodo sestanki v ZK res zaradi nastajajočih problemov, za katere bi moral Imeti Interes sleherni komunist, da se tl do kraja obdelajo in realizirajo. Seveda bodo morali komunisti v takšnih vprašanjih enotno nastopati. Sekretariat OO morajo vsak problem ali pojav obravnavati s konkretno pripravljeno dokumentacijo.
|i
JO _• JZasavskJJedaik * St. ti • 18. 10. 19»
Upravno poslopje Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah
Kako poteka proizvodnja
(Nadaljevanje z 9. str.) njem sloja zahodnega sektorja med višino 403 in 250 ter ■^srednjem sektorju med višino 403 in 470. Na tem obratu je v načrtu tudi skorajšnji začetek odpiralnih del v stojišču Kotnega polja nad višino 250.
Raziskovalna dela na novih stojiščih, ld so potekala na vseh obratih po delovnem načrtu, so dala o novih zalogah premoga pozitivne in negativne rezultate. Horizontalna vrtina z etaže v Kadunji je dognala, da premogovni sloj se-
verneje ni razvit. Vrtine v spodnjem VII. polju so pa ugotovile, da je slojišče pod nivojem II. etaže. Raziskovalne proge v VII. Hopfen polju in v zgornjem Plesko polju 330/360 so prinesle samo delno pozitivne uspehe. Rezultati raziskav južnega dela slo-jišča s prečnicami na V. in VI. obzorju v Hrastniku so pa vsi pozitivni. — Raziskovalni nadkop z II. obzorja v globino v južnem delu Zahodnega polja jame Ojstro je proti pričakovanju ugotovil, da leži sloj severneje, kot so raču-
nali. Raziskovalne proge v sloju na Dolu na višini 470 in poljih B in C srednjega sektorja so ugotovile mnogo ugodnejše slojne in eksploa-tacijske prilike med obzorjem 505/470 in pod obzorjem 470, kot je bil to primer nad višino 505.
Vrtina, ki jo je letos zavrtal Geološki zavod iz Ljubljane na južnem bregu potoka Brnice in je izkazovala globino 730 m, je bila negativna, ker je prešla neposredno iz miocenskih v triadne sklade. Druga vrtina, ki se še vrta in je označena kot Brnica 12, je pa prinesla pozitivne rezultate, saj je naletela na skoraj 90 m debele premogovne plasti v globini 400 do 500 metrov in pod njimi ponovno na krovne plasti.
Za letošnje zadnje četrtletje pričakujejo na rudniku podobne rezultate v proizvodnji kot v prejšnjem četrtletju. — Proizvodne prilike v jami Trbovlje bodo pa močno odvisne od pravočasnega prehoda z odkopavanjom iz severnega čela v Kadunji na novo čelo v polju Terezija 2 ln iz sedanjega čela 4/260 v Plesko polju na novo čelo v Podaljšku. — V jami Hrastnik računajo, da se bodo odkopne razmere znatno popravile po prehodu z odkopavanjem sloja D In Južnega polja pod V. obzorje in z vključitvijo A polia v prolz7.-odnjo. — V jami Ojstro, kjer so pripravljena vsa polja za odkopavanje, bodo pa proizvodni uspehi odvisni od organizacije hitrejših napredkov odkopnih front, posebno v polju Frlč ln v Južnem skladu. Pričakujejo nadalje, da se bodo odkopne razmere v dol*lkl jami z izboljšanjem slojnih prilik pod sedanjimi etažami v srednjem sektorju v zadnjem četrtletju še nadalje popravile.
Voziček za vozičkom črnega alata
Doklej še-in zakaj?
Na Hudniku Trbovlje —
, Hrastnik se že nekaj časa vodijo živahne diskusije o tako imenovanem dodatnem prispevku, ki ga določa 56. člen uredbe o financiranju socialnega zavarovanja za prekoračen procent iz-ostalih zaradi bolezni in nezgod. O tem zlasti pogosto razpravljajo samoupravni organi, pa tudi sindikati, predvsem pa o tem vprašanju razpravljajo proizvajalci sami, kar niti ni čudno, saj so le-ti najbolj prizadeti, ker ta dodatni prispevek obremenjuje posredno tudi njihove dohodke. Dodatni prispevek se določi podjetju takrat, kadar so bolezni ali nezgode vzrok neizvedeni ali premalo dosledno izvedeni zdravstve-no-tehnični ukrepi za varstvo zaposlenih oseb.
Naredbodaj alec je v členu 56 zasledoval v bistvu pravi-
len smoter. Podjetja naj z doslednimi varstveno-tehnič-nimi ukrepi in s preventivno službo zagotove čim varnejše delo svojim delavcem. To je vse lepo in prav, toda pri določanju tega procenta bi se morala upoštevati tudi nekatera druga dejstva, ki jih tudi ni moč spregledati in bi se po vsej logiki morala upoštevati pri določanju dodatnega prispevka, predvsem v težki industriji, v rudarstvu in železarnah, kjer je že po naravi dela možnost nezgod in obolenj večja kot v ostalih industrijah.
Da je podjetje izvršilo s svoje strani v pogledu varstveno-tehničnih ukrepov vse, nam povedo ,tudi spodaj navedene številke, ki predstavljajo planirana in porabljena sredstva za osebno zaščito delavcev.
	1957	1958	1959
	din	din	din
a) planirano	45,000.000	80,000.000	80,000.000
b), porabljeno	49,465.000	90,033.194	85,957.600
od tega za:			
osebno zaščito	14,849.559	51,021.907	34.739.500
tehnično zaščito	3,978.119	4,096.806	2,732.000
higiensko zaščito	30,462.870	34,671.834	48,004.000
'okrepčila	r?4.876	242.647	482.000
	1960	1961	1962
	din	din	din
a) planirano	80,000.000	85,000.000	
b) porabljeno	84,115.000	96,411.000	46,224.153
od tega za:			
osebno zaščito	33,969.000	31,754.337	12,283.685
tehnično zaščito	1,254.000	1,440.121	676.694
higiensko zaščito	46,895.000	57,055.401	32,586,076
okrepčila	1,997.000	6,171.830	677.698
strežba svojcev:,,max lie nudi zavarovancem tdga zakon?
Zakoni so sicer zato, da če jih državljani kršijo, da se kaznujejo, ne moremo pa kaznovati podjetja zato, če se zdravnik drži zakonskih določil!
Ne moremo iti tudi preko dejstva, da nosijo precejšnjo odgovornost za visok odstotek izstalih tudi nepošteni delavci, ki grobo izkoriščajo prosto izbiro zdravnika. Smatramo, da tudi tega ni krivo podjetje, ampak da je treba urediti to vprašanje kje drugje, ne v podjetju.
Če celotno zadevo okrog plačevanja dodatnega prispevka temeljito preštudiramo, bomo ugotovili, da v nekaterih primerih naletimo na velika protislovja. Prvo tako protislovje je prav gotovo to;-da se v določen odstotek 6,7 štejejo tudi bolezni in poškodbe izven dela, na katere podjetje prav gotove nima nobenega vpliva^
Drugo protislovje je, da se v ta odstotek računajo tudi bolezenski izostanki, ki so nastali zaradi pretepov po gostilnah in ne vem še kje, čeprav zavod za soc. zavarovanje v teh primerih zahteva preko sodišča povrnitev nastalih stroškov.
če zakon govori o tem, da je dodatni prispevek tisti faktor, ki naj regulira ali stimulira organe podjetja za čimvečjo skrb, da bi varnost in zdravje zaposlenih ne bila ogrožena, potem sl tega ne moremo zamišljati drugače, kakor da je podjetje dolžno
Iz prednjega je razvidno, da je podjetje porabilo za varstveno-teh nično zaščito od leta 1957-1861 ne planiranih 340 milijonov din, ampak 405,982.907 din, kar je znatno več. Podjetju torej ne gre očitek, kvečjemu pohvala, saj so dostikrat morali poseči po drugih skladih, ker so bila planirana sredstva v ta namen premajhna.
Nastane vprašanje, kako naj sedaj vateladimo na eni strani res veliko prizadevnost kolektiva v pogledu zdravstvenega varstva delavcev, na drugi strani pa plačevanje dopolnilnega prispevka Zavodu za socialno zavarovanje za prekoračen odstotek izostalih zaradi bolezni in nezgod.
Za obdobje april — september t. 1. je podjetje plačalo 4 % dopolnilnega prispevka zavodu za soc. zavarovanje od neto osebnih dohodkov v višini 20,527.249 din. Po dosedanjih izračunih pa bo moralo podjetje predvideno plačati za obdobje oktober — december nadaljnjih 14 milijonov 938.000 din ali skupno april — december 35,46*248 din. Kam to vodi?
Hudniku Trbovlje — Hrastnik je dopusten procent bolnih, ki je določen s 6,7, če se Pa ta odstotek prekorači, je podjetje že obvezno dolžno plačati dodatni prispevek. Ne moremo trdili, da je kljub
znatnim sredstvom, iti jih podjetje vlaga za izboljšanje delovnih pogojev, bilo storjeno že vse, res je pa, da tudi pri določanju kriterija za plačevanje tega prispevka ni vse v redu — vsaj ne s 6tališča kolektiva, ki to plačuje.
Iz zapiskov Zdravstvenega doma v Trbovljah smo ugotovili, da je bilo pri podjetju izostalih zaradi bolezni in nezgod od 1.1. do 30. VI. 1962 57.502 delovnih dni.
Od tega števila odpade na tuberkulozo 2.882 dni, na gripo 5.436 dni, na poškodbe izven dela 8.363 dni, na strežbo svojcev 320 dni, na infekcije in spolne bolezni 20 dni, skupaj 17,027 dni.
Za zgoraj navedene od dela izostale, to je 17.027 dni nima podjetje prav nobenega vpliva, ne s sredstvi ne s kontrolo, zato se nam zdi tembolj čudno, zakaj se navedeni izostali jemljejo v poštev za izračun procenta bolnih.
Kako naj podjetje dopove delavcu, da sc doma ne sme poškodovati? Kaj naj podjetje stori za preprečitev tuberkuloze oziroma, kaj naj napravi, da ne bo prišlo do epidemije gripe, ki se pojavlja po vsem svetu in celo pri narodih, ki so v medicinski znanosti dosegli višek? Drugo vprašanje je
sprovajati v prakso vse tiste mere, ki neposredno tangi-rajo delovno mesto in njegovo okolje, ne pa tudi, kar se dogaja izven tega _ območja.
Ne moremo prav tako iti mimo tega, da zraven vseh ostalih mer in ukrepov, ki jih podjetje stori za izboljšanje razmer v podjetju, za izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih oseb, daje znatna sredstva za gradnjo zdravstvenih objektov, za štipendiranje zdravnikov, stomatologov in ostalega zdravstvenega osebja, za kar kolektivu ni žal sredstev, ven-dr ■ nas boli in tišči samo eno vprašanje — zakaj dodatni prispevek?
Jamske stojke — 1/3 vse proizvodnje STT
Struktura proizvodnje v Strojni tovarni v Trbovljah se je zaradi potreb na trgu precej spremenila, vendar kljub temu proizvodnja jamskih jeklenih stojk in oporja za rudnike zajema eno tretjino vse proizvodnje tovarne. Ze letošnje leto so nameravali pričeti z gradnjo posebnega obrata za izdelavo jamskih stojk in oporja, vendar so izvršitev te namere zaradi nekaterih zadržkov preložili na prihodnje leto. Ta obrat bodo uredili v prostorih, kjer ima sedaj podjetje »Elit« svojo livarna.
Sklepe uresničiti
V bodoče bo treba misliti na ideološko in idejno rast članstva v Zvezi komunistov, če hočemo v ideološkem pogledu oborožiti naše komuniste, obenem pa odstraniti razna zastarela pojmovanja pri komunistih, ki mnogokrat povzročajo neenotnost v Zvezi. Pred seboj moramo imeti gradivo III. plenuma, IV. plenuma CK ZKJ in pismo IK CK ZKJ. S tem gradivom bo potrebno seznaniti slehernega člana ZK tako, da bo vsak član vedel, kakšne naloge se postavljajo pred njega v današnjih pogojih družbenega razvoja. Mimo tega je treba vztrajati, da se akcijski program ideološkega in idejnega dela v Zvezi komunistov za sezono 1962-63 dosledno izvrši. Program zajema seminarje o družbeno-ekonomskih in političnih vprašanjih, in to posebni programi za komuniste, ki delajo na skupnih področjih politične dejavnosti. Organizirani bodo seminarji: za člane komitejev, sekretarje OO in vodilne politične in strokovne kadre, nadalje seminar za člane sekretariatov OO, seminar za vse neaktivne člane ZK, za mlajše člane, za člane ZK v samoupravnih organih, za člane ZK sindikalnih podružnic in rudniškega odbora sindikata in za člane ZK tehničnega kadra pri rudniku. Skratka, rečeno je, da se lotimo usposabljanja komunistov za tista področja, kjer komunisti aktivno delujejo, in za tista vprašanja, ki so važna za pravilno in smotrno delo tako organizacij in organov samoupravljanja.
Posebno skrb morajo bodoči komite in sekretariati osnovnih organizacij posvetiti mladinski organizaciji in poiskati najboljše oblike dela za izboljšanje stanja v organizaciji Ljudske mladine.
KREPITI PREDANOST DO ZVEZE KOMUNISTOV
Za nadaljnjo rast Zveze komunistov na rudniku je izrednega pomena, da se usmerimo na notranjo krepitev dela s komunisti. Pri tem je vsekakor važno, da damo poseben poudarek utrjevanju discipline, čutu odgovornosti, samoiniciatlvi pri reševanju raznih važnih nalog, obenem pa moramo krepiti predanost do Zveze komunistov. Drugo vprašanje, ki je še posebno važno, ko govorimo o utrjevanju Zveze komunistov je, da aktiviramo tudi vse tiste člane za družbeno politično delo v podjetju ali za delo v okviru komune, ki so bili doslej pasivni do družbenopolitičnega dela. Vse bolj kot doslej se bomo morali komunisti rudnika boriti za stališča in načela, ki jih sprejemamo na demokratično centralističnih osnovah. Komunisti rudnika morajo imeti svoja lastna progresivna stališča. Pod nobenim pogojem pa ne smemo dovoliti, da bi se v vrste Zveze komunistov vnašala razna socializmu tuja stališča, da so primeri, da nekateri člani ZK zelo radi zapadajo in osvajajo taka stališča, ki nimajo nič skupnega z našim nadaljnjim progresivnim družb, razvojem. Poseben poudarek pri našem bodočem delu pa bo treba dati enotnosti akcije komunistov rudnika pri reševanju raznih vprašanj. To se pravi, da bo potrebno več dela po vprašanju Idejne vzgoje s članstvom ZK, da se utrjuje enotnost akcije komunistov pri rudniku.
Rudniški komiteji. ZK in osnovne organizacije ZK naj obravnavajo in v zvezi s tem odpravljajo vse slabosti v Zvezi komunistov, ki so se v zadnjih letih vrinile v vrste ZK. Te slabosti so: komoditeta, familjarnost, primitivizem, neaktivnost, sektaštvo, protekcionaštvo, iskanje privilegijev preko ZK itd. To so pojavi, ki slabijo čvrstino naše Zveze, zato bo naloga vseh komunistov, da s primerno kritiko odstranjujemo te pojave iz vrst ZK.
SPREJEMANJU ČLANOV — VSO POZORNOST '
Posebno skrb bodo morale osnovne organizacije ZK in komite posvetiti nenehnemu sprejemanju novih članov v ZK. Pri sprejemanju v ZK je treba upoštevati družbenopolitično aktivnost posameznika, ker bomo le na podlagi tega kriterija uspeli utrditi Zvezo komunistov. Pod nobenim pogojem ne smemo priti do tega, da bi se osnovne organizacije ZK zaprle vase in šle v drugo skrajnost, da preko leta ne bi sprejele nobenega v članstvo ZK„ kar smo opazili v času, ko smo pričeli govoriti o novih kriterijih sprejemanja.	o
V zvezi z novo politiko sprejemanja v ZK je potrebno spremeniti tudi kriterij izključevanja iz ZK. Sekretariati osnovnih organizacij ZK naj nenehno spremljajo neaktivnost članov ZK, se z njimi razgovarjajo" o njihovi neaktivnosti i nee ugotovijo, da ne bo mogoče aktivirati posameznike, naj se črtajo iz članstva ZK. Vzporedno s tem pa bo potrebno tudi več kazenskih ukrepov proti tistim članom, ki kvarijo lik komunista ati odstopajo v idejnem pogledu.
Kadrovskim vprašanjem bo morala Zveza komunistov posvetiti posebno skrb. Vso pozornost bo potrebno posvetiti vzgoji in dviganju mlajših perspektivnih kadrov, katere bomo postavljali na odgovornejša mesta, ker bodo 10 na ta način dobivali prakso za drožbeno-politično delo. Vzporedno z vzgojo perspektivnih kadrov v ZK bo nujno mislili na sistematično rotacijo kadrov, še posebno za
(Nadaljevanje na 12. strani)
Sklepe uresničiti
(Nadaljevanje z 11. strani)
vodilne funkcije, kot so sekretarji osnovnih organizacij itd.
Rudniški komite ZK je sicer v zadnjem obdobju posvetil skrb za perspektivni kader, vendar bo treba z njo še nadaljevati in doseči tisto, kar zahteva tudi III. in IV. plenum CK ZKJ. Važno je tudi, da rudniška komiteja ZK posredujeta, da se preobremenjeni člani ZK razbremenijo tako, da bodo vsaj člani ZKS in sekretarji OO ZK razbremenjeni, ker se bodo le na ta način posvetili izrecno delu v Zvezi komunistov.
Komunisti, ki delujejo v organih samoupravljanja ali v kadrovski komisiji pri delavskem svetu, naj zavzemajo takšna stališča, da se tudi v podjetju usmerja zdrava kadrovska politika. Treba bo začeti z načrtno politiko kadrovanja, razvojem in vzgojo perspektivnih kadrov, štipendiranjem kadrov po dejanskih potrebah, premeščanjem obstoječih kadrov na odgovornejša delovna mesta, šolanjem kadrov za pridobivanje kvalifikacij in izobraževanjem o družbeno-ekonomski h in političnih vprašanjih vodilnega in srednjega strokovnega kadra v podjetju. Komunisti, ki so zaposleni v tej službi, in tisti, ki so člani kadrovske komisije ali člani organov samoupravljanja, naj pokrenejo vse, da se v našem podjetju lotimo načrtne kadrovske politike.
Ob obisku vlaka -Bratstva in enotnosti- so si gostje, ki so prišli v Trbovlje .ogledali jamaki obrat Trbovlje, pred vhodom v jamo pa so se slikali s trboveljskimi radarji
Za uspešno samoupravljanje je potrebna ekonomska izobrazba
Naš sistem delavskega in družbenega samoupravljanja je privedel do tega, da imamo povsod številne organe delavskega in družbenega upravljanja. Nujno za vse te organe je pa, da delujejo kot kolektivni organi in da morajo probleme, o katerih odločajo, vsestransko in temeljito poznati. Prav tako je za uspešno delo organov samoupravljanja potrebno, da se
ljudje, ki v teh organih delajo, zbližajo in se med seboj spoznajo in da nenehno skr-be za vsklajevanje svojih pogledov na posamezna vprašanja, namreč kako jih najbolje in najpravilneje rešiti. — Zato pa je vsem tem organom in tudi ostalim članom naših kolektivov potrebno širše in globlje strokovno znanje, pri čemer pa ne mislim le na sposobnosti v sami pro-
izvodnji. Dvojna vloga delavcev v podjetju — proizvodnja in upravljanje — terja od njih ne samo strokovno, temveč tudi gospodarsko znanje, torej ne samo strokovno izobrazbo za določeno delovno mesto, marveč tudi družbe-no-ekonomsko znanje, kajti da bo sistem samoupravljanja uspešneje deloval, je nuj-
mero ekonomske izobrazbe. Vsak član delavskega sveta v podjetju naj torej izrazi svoje mnenje in soodloča o vseh vprašanjih poslovanja podjetja. Med drugim tudi, da soodloča o razdeljevanju o ustvarjenih sredstvih in o delitvi osebnih dohodkov itd. Zato morajo imeti vsi ti organi določeno znanje, to je, da lahko živo posegajo v raz-o zaključkih, ki so za
Gasilska četa rudnika Trbovlje - Hrastnik
na rudniku v celoti preko služba.
Kakor doslej vsako leto smo tudi letos v tednu požarne varnosti posvetili večjo pažnjo požarni varnosti po rudniških obratih. V ta namen smo pregledali in kontrolirali vse hidrante in ročne gasilne aparate po vseh obratih. Pri hidrantih v rudniških jamah, kjer so bili le-ti prej opaženi z lesenimi zaboji, je dala rudniška uprava na prošnjo gasilskega društva te opaže nadomestiti z betonskimi opaži in železnimi pokrovi, ker je zelo	štvu
važno, da so hidranti ob po-	avto	(jcep),	ki	je
trebi zanesljivo uporabni.	t>rtopne	rudniške
Kontrolirali in izločili c« o ob tej priliki vse slabe ročne
gasilne aparate, katerih je noči redna gasilska dežurna
150. Pri vseh smo napravili strogo kontrolo in vse neuporabne zamenjali z novimi aparati.
Kolektive, ki so zaposleni na posameznih obratih oz. deloviščih, kjer so nameščeni ročni gasilni aparati, smo podučili o ravnanju in uporabi teh aparatov ob morebitnem izbruhu požara.
Nič več 45-urni delovni
teden
(ar) TRBOVLJE - Nadalje
je bil sprejet sklep, da se v času polnega obratovanja Termoelektrarne ukine 45-ur-ni delovni teden, kadar pa ne bo potrebe po polnem obratovanju, ee ponovno uvede 45-umi teden. Ta sklep je v veljavi od 1. septembra 1962 dalje.
Uprava rudnika je nadalje želju. Tam se vse prebival-preškrbela gasilskemu dru- Btvo zbira okrog gasilcev, še kar dobro ohranjen Nujno potrebno bo, da pri-za težko stojni forumi priskočijo ga-objeikte, nilskemu društvu v tem pokol so na primer zalivalne gledu na pomoč, postaje v Retju in kotna po- Da se člani gasilskega dru-ečaja na Pleskem, velike važ- šiva v prostem času čimbolj nosti, kamor je s težjimi in zadrže v gasilskem domu, je večjimi tovornjaki težko pri- društvo z lastnimi sredstvi ti. Na vseh teh mestih ima- in s prostovoljnimi prispevki
mo nameščene hidrante in za prvo silo tudi potrebne gasilne cevi. Nujno potrebno je le, da je nekaj moštva izurjeno z ravnanjem in uporabo teh hidrantov.
Kakor do sedaj imamo pa-
no, da ima večina članov — organov upravljanja določeno Pravo
delo in življenje delovnega kolektiva važni in odločilni. Čeprav o vseh teh vprašanjih Izdajajo odločbe organi samoupravljanja - delavski svet in upravni odbor - pa Istočasno sodelujejo v najrazličnejših oblikah in ukrepih glede upravljanja in vodenja podjetja In njegove politike tudi vsi ostali člani kolekti-vseka- va. Prav zato je nujno po-kader, trebno, da si vsak delavec pridobi določeno ekonomsko znanje. Precej pozornosti temu, kako na poljuden način prenesti ekonomsko izobrazbo na samoupravne organe in tudi ostale člane de-v lovnih kolektivov, je posve-pode- tilo naše delavsko časopisje.
Se vedno se dogaja, da se posamezniki pritožujejo nad delom delavskega sveta, da so njegove seje še vedno predolge, da sc na sejah pogosto razpravlja o vzporednih problemih, pa tudi. da se na njih sprejemajo razni važni zaključki brez podrobnejše razprave. Te pripombe sicer lahko pripisujemo slabim metodam dela organov samoupravi 'anja, največkrat pa te pripombe pričajo o pomanjkljivi ekonomski razgledanosti In Izobrazbi delavca. To vprašanje je namreč v naših podjetjih še vedno preeej zanemarjeno. Povejmo namreč.
Najbolj pereče vprašanje gasilskega društva je kor mlajši gasilski kajti mladina se ne zanima za gasilstvo, zlasti ne v industrijskih centrih, kjer ima mladina možnost vstopiti v druge organizacije, ki ji lahko nudijo več zabave in razvedrila kot gasilci. Več zanimanja za to je na
kupilo televizijski aparat. S tem je tudi vsak dan več članov z.t primer potrebe v gasilskem domu v pripravljenosti. Pa tudi tamburaški zbor starih gasilcev, ki ;e preko poletja počival, je
etici vsakih 14 dni _ redne zdaj spet začel z rednimi gasilske vaje, v gasilskem vajami, da z njim društveno da so formulacije posameznih domu je pa podnevi in po- življenje bolj poživimo.	določb često zapletene In tež-
ko razumljive, pa včasih tudi dolgovezne. Pa tudi sistematično podajanje te ati one snovi je še vedno zel# pomanjkljivo, neizdelano, prav tako posvečamo še zelo majhno pozornost zunanjemu videzu oziroma obliki posameznih predpisov. Organom delavskega samoupravljanja ne bi smelo biti vseeno, Če so ob vsak dan bolj razviti in razčlenjeni organizaciji dela v proizvodnji preveč indiferentni do vprašanja ekonomske izobrazbe samega sebe is ostalih članov kolektiva. Naj navedem primer, ki zgovorno potrjuje potrebo ekonomskega izobraževanja. Pred nedavnim sem se razgovarjal s predsednikom DS kolektiva, ki šteje okrog 300 ljudi. Zanimal sem se za delo delavskega sveta tega kolektiva. — In tovariš predsednik mi je takole potožil: — Hudo mi je, ker naši člani pridno razpravljajo le tedaj, kadar gre za delitev dohodka po EE (dobička alt viška), zelo malo pa, kadar je treba obravnavati druga važna vprašanja v podjetju.
Na vprašanje, kaj misli o tem, mi je odgovoril, da to sicer razume, ker članom delavskega svela mnoga vprašanja niso jasna, zato raje molče, kakor pa da bi ga -polomili«,
Ta slabost izvira predvsem Iz tega, ker naše strokovno šolstvo še močno zaostaja za razvojem In napredkom našega gospodarstva in rastjo novih družbenih odnosov. Iz vsega navedenega pa lahko povzamemo, da je pomanjkljivo ekonomsko znanje velika zapreka za nadaljnji boljši razvoj našega delavskega in družbenega samoupravljanja. — L. J.
Lepo je bilo
letovati
Živahen vrvež, smeh in dobra volja sta potihnila v naših počitniških domovih na Rabu in Bledu. Konec je z letovanjem, konec z vsem prijetnim za letos. Medtem ko so se vrata našega počitniškega doma na Bledu zaprla že 6. septembra, je zadnja skupina dopustnikov zapustila sončno obalo Raba šele 20. septembra.
Zanimalo bo marsikoga, kako je letos potekalo letovanje. Kot prejšnja leta je tudi letos vodila letovanja posebna komisija, imenovana od UO rudnika, medtem ko je razporejanje samih dopustnikov in družbeni nadzor nad temi domovi opravljala ko misija, ki jo je imenoval rudniški odbor sindikata.
prevoz v letu 1963 znatno izboljšal s tem, ker bo na tej relaciji trikrat dnevno vozila večja ladja z zadostno zmogljivostjo.
Z letovanjem na Rabu in Bledu smo za letos končali. Na okoliških planinskih vrhovih, na Partizanskem vrhu, Mrzlici, Kalu in drugod pa uživajo še mnogi dopustniki zadnje sončne jesenske dni.
Ko urejamo vtise in pripombe številnih dopustnikov, ki so letos letovali širom po naši domovini, se iz vseh teh pripovedovanj in doživetij vleče kot rdeča nit ugotovitev: Lepo je bilo in na veselo svidenje ob letu.
-ak.
Del obrata Novi Dol Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik
Delo te komisije iii bile lahko. Težko je bilo ugoditi neštetim željam številnim dopustnikov; vendar se je z obojestransko prizadevnostjo in uvidevnostjo rešilo vedno prav in v zadovoljstvo vseh.
V	počitniškem domu na Rabu se je v letošnjem letu, t. j, od 11. junija do 20. septembra v 10 izmenah zvrstilo skupno 1.346 članov kolektiva, žena, otrok in upokojencev, ki so jim organi upravljanja omogočili letovanje pod enakimi pogoji kot ostalim članom kolektiva. Od navedenega števila pa jih je letovalo preko 100 brezplačno. To so bili večinoma starejši in zaslužnejši člani kolektiva, med njimi celo 19 upokojencev.
V	počitniškem domu na Bledu pa je trajala letos sezona letovanja od 22. junija do 6. septembra. Vendar se je v teh pičlih 76 dnevih tudi tu zvrstilo 212 dopustnikov, članov kolektiva, žena in otrok.
Glede same oskrbe v obeh domovih v glavnem ni bilo nikakih pripomb. Nasprotno, dopustniki so bili polni hvale in laskavih priznanj o sami hrani in postrežbi, sploh o vsem, kar zadeva udobno letovanje. Ce izvzamemo nekaj koristnih pripomb glede izboljšanja samega načina letovanja, ki jih bomo v prihodnje radi upoštevali, lahko trdimo, da je letovanje v letošnjem letu doseglo zaželen uspeh in namen. Bilo pa je nekaj kritičnih pripomb glede samega prevoza dopustnikov na Rab in obratno, kot tudi samega prevoza iz Jablance na Rab in nazaj, Ce upoštevamo dolgo pot, ki znaša iz Hrastnika na Rab npr. 620 kilometrov, je razumljivo, da pride pri vsem tem do raznih nepredvidenih nevšečnosti, katerim pa se bo v prihodnje še z boljšo organizacijo letovanja dalo odpo-moči. Tudi sam prevoz iz Jablance in nazaj je bil predmet številnih upravičenih kritik. Po napovedi pristojnih činiteljev pa se bo ta
Z obratne konference na strojnem obratu
V sredo popoldne bo obratna konferenca — je sklenil sindikat. Razgovor bo o gospodarjenju na rudniku in razpravljali bodo o vprašanjih strojnega obrata.
Dva dni prej je bil sklican modizmenični sestanek osebja, na katerem so analizirali vzroke nezgod in obenem apelirali na vse člane kolektiva, da se zanesljivo udeleže konference, na kateri se bodo najbolje seznanili s problemi, ki nastajajo v podjetju v zvezi s produkcijo premoga in kako jih najbolje rešiti.
Obisk konference je bil polnoštevilen. Manjkali so samo bolniki- in dopustniki ter popoldanska delovna tretjina. Konference se je udeležil tudi pomočnik glavnega direktorja.
Po uvodnih besedah predsednika sindikata je spregovoril pomočnik direktorja ter izčrpno poročal o finančnem stanju rudnika. V svojem poročilu se je dotaknil vseh tež-koč, ki nastajajo v podjetju, poročal je o proizvodnji in prodaji premoga, o materialnih stroških rudnika in tudi, da rudnik kot celota dosega svoj proizvodni plan. Kritično je pa ocenil visoko število neopravičenih izostankov in število nezgod oziroma bolnikov. Tako je omenil, da imamo v kolektivu ljudi, ki zbolijo, kadar hočejo, in tudi take ,ki se namerno sami poškodujejo. Poudaril je, da je treba vsem tistim, ki so res bolni, nuditi vso pomoč, si-mulante bo pa treba iz podjetja odstraniti, kajti rudnik ni socialna ustanova, ampak podjetje, ki se mora zelo truditi, da izpolnjuje svoje planske naloge.
K razpravi o tem poročilu se je oglasilo več diskutan-
tov, ki so plodno ocenjevali prilike na rudniku, bili pa tudi kritični. Kolektiv strojnega obrata sicer nima tako visokega staleža bolnikov in nezgodnikov kot na rudniku v splošnem, je pa res, da bi se marsikatera nezgoda, preprečila, če bi pri delu vsi dosledno uporabljali razna zaščitna sredstva. Neopravičenih izostankov na strojnem obratu ni, ker kdor hoče biti med tednom kdaj prost, lahko to pove dan prej, in ni nikjer rečeno, da je samo nedelja lahko prost dan, če kdo potrebuje dopust.
Na rudniku deluje obilo strojev in razumljivo je, da remontna dela na strojnih napravah podražujejo ceno premoga. Dolžnost kolektiva strojnega obrata je pa, da stroj vsakokrat popravi tako, da bo dolgo sposoben za delo. Da pa bo res tako, je treba apelirati na vse tiste, ki upravljajo te stroje, da z njimi pravilno ravnajo, kajti prav od tega je tudi odvisna življenjska doba stroja. Vsak stroj, ki je družbena last, je potreben prav take nege kot stroj, ki je last posameznika. Paziti je pa tudi treba, da se nobenega stroja ne preobremenjuje, kajti vsaka preobremenitev nujno vodi k okvaram raznih njegovih delov.
V razpravi je bilo nadalje omenjeno, da je naša naloga, pomagati tudi drugim podjetjem, v kolikor je to v naši moči. Da zadosti tem potrebam, rudniški strojni obrat res pomaga tujim strankam, s čimer tudi razbremeni stroške rudnika. Tako je ta obrat žc delal za Tovarno apna v Kresnicah, pomagal je Kemični tovarni v Hrastnku pri njeni rekonstrukciji, prav tako nudi usluge Rudniku v Zagorju, Komunali, podjetju
»Zasavje«, »Metaliji«, »Elit« in tako dalje. Seveda je pa primarna naloga strojnega obrata popravilo rudniških strojev, zato morajo tuje stranke pogosto čakati na izvršitev tega ali onega naročila.
Omembe vredna pripomba v razpravi je bila tudi, da je treba skrbno paziti na orodje in vse orodne stroje. Vsako izposojeno orodje se mora po končanem delu vrniti orodjarni, da je takoj na razpolago drugim.
Več pripomb je bilo tudi glede medsebojnih odnosov v kolektivu obrata. — Dolžnost starejših delavcev je, da mladi, poučujejo, ti pa morajo imeti prav tako do drugih tovariški odnos. Za prepire v obratu ni časa. Enako nujna, kot so pravilni odnosi med osebjem, je tudi disciplina, posebno samodisciplina. Kdor je discipliniran do sebe, bo discipliniran tudi do drugih — je dejal eden od prisotnih, takozdo delavnice, do podjetja in skupnosti. Vsakdo mora vedeti, da ima vsaka institucija ali podjetje pravila, ki se morajo spoštovati. Vedno se je treba spomniti izreka, ki pravi:	»Kadar iščeš svoje
pravice, se spomni tudi svojih dolžnosti:« Ce se bomo tega zavedali, ne bo zamujanja ob prihodu na delo in tudi ne predčasnega odhajanja z dela. Pravilen tovariški odnos ima le tisti, (ti svojega sodelavca z dobrim vzgledom navaja k pridnosti — vse drugo pride potem samo od sebe.
Bilo je tudi nekaj predlogov, da se urede delovni prostori. Bili so umestni in jih bo treba čimprej realizirati. Najbolj važno ie, dfc se omeji prepih v lesenih barakah, ki
služijo kot montažne hale. — Da se prepreči izbruh požara, je treba vse stene lesenih barak obrizgati s stekleno vodo. Da se prepreči ogenj, je treba po končanem delu tudi vsakokrat pogasiti vsa kovaška ognjišča in peči za ogrevanje. Ko bo zgrajena nova delavnica, ki je v načrtu, ne bo več prepiha in ne prahu, pa tudi varneje bo glede izbruha požara. — Ko so govorili o zaščitnih rokavicah pri delu, je bilo rečeno, da je potrošnja teh rokavic prevelika. Vsaka namerna predčasna obraba teh rokavic se bo preiskala in bo krivec v danem primeru moral rokavice sam plačati.
Pred zaključkom konference je predsednik sindikata še enkrat opozoril vse navzoče, naj vse opažene nepravilnosti takoj sporoče obratovodetvu, da se nemudoma odpravijo. Apeliral je še na vse člane kolektiva, naj ee vedno zavedajo, da smo vsi skupna družina in da naj zato nihče ne izstopa. Predočil jim je izrek, ki pravi: — Tovariš, ne govori več »jaz«, temveč »mi« — »jaz« sklepa okove še huje, »mi« jih pa drobijo.
(-ar)
Novo pri dopustih
(ar) TRBOVLJE - Člani kolektiva Termoelektrarne Trbovlje lahko zahtevajo na rastno željo za letni dopust samo 10 dni dopusta, ostali dopust pa lahko izkoristijo, kakor narekujejo vsakokratne potrebe v elektrarni. Do tega sklepa je prišel delavski svet zaradi tega. ker so nekateri člani delovnega kolektiva zahteval: ves letni dopust v čisu nujnega obralo-v»m>a in vetjih remontov v e sktiami.
0 Zase 'skl Udmt | 8	43 % UL 10. 1962
Z Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino« na gostovanju v Zahodni Nemčiji
Žive naj vsi narodi,
Ki hrepene dočakat’ dan,
Da koder sonce hodi,
Prepir s sveta bo pregnan.
France Prešeren
Marsikdo se bo začudeno vprašal, kaj ima naš Prešeren opraviti z Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«. Res pravzaprav nič. In spet kar dosti. Kot osnovni moto lične brošure, ki jo je dala natiskati Sv.boda Center iz Trbovelj ob priliki gostovanja z Goldonijevo komedijo v Zahodni Nemčiji v zadnjih dneh letošnjega septembra, je bil na njeni naslovni strani pod sliko Spomenika revolucije v Trbovljah .napisan prav gornji odlomek iz Prešernove Zdravice. Prav tako pa je predstavnik festivala, ki je bil v Scheersber-gu v Zahodni Nemčiji, ob otvoritvi te revije, poudaril, da je pisana slovesnostama-tenskih gledaliških družin iz Avstrije, Belgije, Danske, Nemčije in Jugoslavije tista vez, ki naj zbližuje narode v borbi za mir in prijateljsko sodelovanje z vsemi državami, ne glede na vero, raso ali spol. Ob tej priliki je ta predstavnik še posebej prebral odlomek iz Prešernove Zdravice, ki je bil natiskan na naslovni strani brošure trboveljskih gledaliških amaterjev.
Priznanje za uspešno delo
Na Hvaru, kjer je bila tudi letos revija najboljših jugosL dramskih amaterskih družin, se je tega festivala udeležil tudi lanski zmagovalec ■ Hvara, režiser drame »Na koncu poti« Karlo Malovrh iz Trbovelj. Za letošnji hvarski festival ee trboveljska amaterska družina sicer ni uvrstila, zato pa eo dali tej družini drugo priznanje, in isker de gostuje na letošnjem 'mednarodnem srečanju gle-
daliških amaterjev v Zahodni Nemčiji. Letos so na Hvaru režiserju Malovrhu sporočili, da so trboveljski amaterji izbrani, da zastopajo Slovenijo na tem mednarodnem festivalu v Zahodni Nemčiji. Ti amaterji so bili tega sklepa veseli, saj jim je bil lepo priznanje za njihovo uspešno gledališko dejavnost v dolgih letih pred vojno in po osvoboditvi.
Že dalj časa so v Svobodi Center v Trbovljah gojili željo, da s svojo dramsko dejavnostjo pogledajo in nastopijo izven meja Jugoslavije. Tako je bilo že v načrtu gostovanje v Franciji ali Holandiji med našimi izseljenci. Do tega ni prišlo, pač pa sedaj do gostovanja v Zahodni Nemčiji.
To gostovanje pa je prizadejalo celotnemu amaterskemu kolektivu kajpak obilo priprav, skrbi in težav. S seboj je bilo namreč treba vzeti vse, od igralskih kostumov do kompletne odrske scene. Že sam prevoz kulis in scene na Hvar, kjer so trboveljski gledališčniki sodelovali že dvakrat, je terjal obilo truda. Tu pa ga je bilo še več. Treba se je bilo odločiti, ali potovati z avtobusom ali vlakom. Res je, da je bilo z avtobusom v Zahodno Nemčijo malo dražje, je pa Imelo to prednost, da so lahko kompletno sceno in vse, kar eo potrebovali, vzeli s seboj in ni bilo nepotrebnega prelaganja veeh stvari z vlaka na druga transportna vozila. Na obe strani je znašala dolžina poti 3.500 kilometrov. Dad je bilo to gostovanje v zvezi z velikimi stroški, eo naši amaterji naleteli na polno razumevanje pri ObLO Trbovlje, pri občinskem Svetu Svobod in sami Svobodi Center, pa tudi prt republiškem Svetu Svobod In prosvetnih društev Slovenije,
Poseben gledališki list v nemščini
Republiški Svet Svobod Slovenije je priskočil na pomoč pri izdaji posehtaega gledališkega lista, ki je obravnaval vse, kar je bilo v zvezi z gostovanjem z Goldonijevo komedijo, vsebino te igre, delo gledališča Svobode Center v Trbovljah, nadalje kratek opis samega kraja nekdaj in danes. Na uvodni strani te brošure je slika Spomenika’ revolucije v Trbovljah ter moto Prešernove Zdravice, na zadnji strani pa tud; slika trboveljskega Delavskega doma. Ta gledališki list je dobil vsak obiskovalec festivala v Sche-ersbergu ter je bil t amkaj prav tako kot naši igralci toplo sprejet.
Velika sinja cesta, dolga 3500 kilometrov
26. septembra zvečer je bil odhod naših amaterjev izpred Delavskega doma v Trbovljah. Bilo je v sredo in srečno potovanje vseskozi, brez težkv na meji s carinskimi organi in tudi brez nezgod. V Scheensberg v Zahodni Nemčiji so naši izletniki prišli v petek, 28. septembra ob štirih popoldne. Samo eno noč so med potjo prespali v postelji, drugače so pa potovali kar naprej po veliki sinji cesti na festival. Med potovanjem so se vozili skozi najrazličnejša naselja in mesta, mimo raznih tovarn in ostalih zanimivosti na dolgi poti. Na avtobusu so imeli naši amaterji pripeto našo državno zastavo ter so jih delavci in ostali med potjo pozdravljali.
Takoj ob prihodu na cilj so naši naleteli na prav prisrčen sprejem. Pa tudi drugače so se »postavili« vsi so bili enotno oblečeni, z značko rudarjev in s trakom naše trobojnice, že na zunaj so
Trboveljski gledališčniki pred odhodom na gostovanje
pokazali, da so prispeli iz Jugoslavije.
Za vse je bil sam sprejem naših ljudi, igranje na odru, razni govori in razgovori ter vse ostalo doživetje, ki ga naši izletniki ne bodo kmalu
pozabili. Prav zanimivo je, da so se jim vsi čudili, kako sproščeno in brez zadrege so vsi odgovarjali na razna vprašanja iz našega kulturnega in ostalega življenja pri nas — in še to, da so tamkaj vsi mislili, da bo imel vsakdo vsaj enega . »angela varuha«. Niso ee vsi pogovarjali v nemščini, vendar eo se razumeli. Velja namreč načelo in bo tudi cetaiOi da kultura zbližuje narode. To so naši Trboveljčani močno občutili na tem gostovanju v Zahodni Nemčiji, saj so se z domačini pogovarjali kot z največjimi prijatelji, ki ee sicer niso vsakokrat razumeli po jeziku, zato pa po srcu, ker so bili pač vsi enakih misli, katere prevevajo vsakogar ob prijateljskem srečanju.
Uspel nastop in slovo
Redko sc dogodi kakšni tuji gledališki skupini v Zahodni Nemčiji, da bi doživela nplavp pri odprti sceni na odru. To so pa doživeli naši amaterji tamkaj, hi še po končani igri sc navdušenje nikakor ni moglo poleči. Značilno je tudi, da sla bili
med gledalci najmanj dve tretjini mladine, ki se je tudi po končani igri v razpravi vneto oglašala v razpravi vneto oglašala. Srečanje z gledališkimi amaterji iz raznih držav zahodne Evrope je bilo pristno. Vsi so videli in spoznali, da Trboveljčani in naši ljudje ob prizadevanjih na ostalih , področ j ih marljivo delajo tudi v kulturni dejavnosti.
V Scheersbergu so razen naših amaterjev nastopile še skupine iz Danske, Avstrije, Belgije in domače, prisotni so pa bili tudi zastopniki iz drugih evropskih držav. Presenečalo je pa vse, kako v Sloveniji in Jugoslaviji tesno sodelujejo amaterji in poklicni gledališki igralci, česar tamkaj ni. Značilno je pa za dramsko dejavnost v Zahodni Nemčiji, da ji posvečajo prav tako znatno skrb gledališki amaterji, zlasti še mladipa. Trboveljčani so navdušili vse s svojo »Krčmarico Mirandolino«, saj so bili edina gledališka skupina, ki so jo posebej snemali za nemški televizijski, program in jo prenašali tudi preko radia.
Režiser Karlo Malovrh je v svojih razgovorih poudaril, da je bilo to sodelovanje na tamkajšnjem festivalu za nas zelo koristno 1» prijetno/ prav tako pa vzpodbudno za nadaljnje delo.
S svojo uspelo predstavo so trboveljski gledališki amaterji dostojno zastopali zasavske revirje, Slovenijo in Jugoslavijo. S svojim nastopom so izzvali navdušenje, ki ee je stopnjevalo vse dni. Vrhunec pa je bil dosežen, ko so naši prirediti jugoslovanski prijateljski večer, na katerem eo z gosti izmenjali mišljenja, sklenili pa tudi mnoga prijateljstva, ki bodo podlaga za nadaljnje kulturno sodelovanje. Slovo je biio< prisrčno in nepozabno. »Pridite še!« so jih povabili ob eloveeu — prizor, ki se je sprevrgel v pravcato navdušenje.
Vendar so naši gledališki amaterji kljub temu, da so videli marsikaj lepega in zanimivega in se tudi marsikaj naučiti, ob svojem prihodu domov dejali: .»POVSOD JE LEPO. DOMA PA JE NAJLEPŠE!«
-ar.
Kaj piše »Kleine Zeitung« o gledaliških amaterjih iz Trbovelj
»Najboljša Inozemska skupina so bili Jugoslovani. Prišli so po večletnem presledku z Goldonijevo Mirandolino. Tu so se zabrisale vse meje med Igro laikov In poklicnim gledališčem ter se poraja vprašanje, kje se neha eno In kje se pričenja drugo.«
Sedma kulturna sezona v Delavskem domu v Trbovljah
Zdi se nam, kakor da je bila osrednja trboveljska hiša kulture šele pred kratkim dograjena. Pa ni tako. 2e sedmo leto pričenjamo sedaj z rednim programom kulturnih prireditev vseh vrst. V teh letih smo videli v delavskem domu mimo rednih ki-
no predstav že večje število oper, dram, komedij, akademij, koncertov, televizijskih snemanj, telovadnih nastopov, mladinskih in še drugih prireditev. Enako razgibana sezona se nam obeta tudi letos, to je v kulturni sezoni 1962/63.
Naš praznik in mi
Mogoče bo kdo menil, da je razmišljanje o praznovanju rudarskega praznika preuranjeno, saj nas od tega dne loči še lep čas. Po mojem mnenju pa ni odveč, ako že danes mislimo na to, kako ga bomo izvedli v prihodnjem letu. Praznovanju tega praznika vse do sedaj nismo posvečali kaj dosti pozornosti, čeprav bi to po svoji tradiciji in pomenu zaslužil. Ne moremo reči, da so bili večeri z akademijami v minulih letih slabo pripravljeni, saj je na primer Kozarjev večer v lanskem letu požel prav lepa priznanja. Svoboda Center iz Trbovelj nas vse doslej s priredbami kvalitetnih sporedov ni razočarala, čeprav solidno pripravljene akademije niso privabile širšega kroga poslušalcev. Prav zato bi bilo treba dodati temu praznovanju nekaj novega, nekaj, kar bi bilo zanimivo tako za poslušalce kot za izvajalce.
Znano je, da literature, pisane na tematiko iz rudarskega življenja, skoraj ni. Naše pesmi prepevajo o vsem mogočem, le o rudarju in njegovem življenju skoraj ni umetnih, še manj pa narodnih pesmi. V še večji meri velja to za odrska in instrumentalno-glasbena dela. Ali ni življenje našega rudarja dovolj pisano, zanimivo in upoštevanja vredno, da bi bilo sposobno nuditi snov za razna odrska dela, da bi bilo opevano v veselih in žalostnih oblikah? Prav gotovo je snovi dovolj, ki samo čaka na nekoga, ki bi jo pravilno izoblikoval v podobe in like, da bi lahko zaživeli na naših dramskih in koncertnih odrih.
Ker se produktivni umetniki sami še niso mogli odločiti za to, da bi pri svojem delu in snovanju zajemali snov tudi iz naše revirske zakladnice, jih bo treba za to na neki način pridobiti. Ena izmed takih oblik njihovega sodelovanja bi bil razpis za nova dela, namenjena za izvajanje na proslavah rudarskega praznika. Ali ne bi bilo razveseljivo, ako bi enkrat praznovali rudarski praznik v nekoliko širši, slovesnejši obliki, namesto da bi se zadovoljili samo s slabo obiskano akademijo? Razpisi za nova dramska dela, pesmi In Instrumentalne skladbe bi prav gotovo lahko ustvarili bogato izbiro za pripravo kvalitetnih proslav. Na programe bi bilo tedaj možno uvrščali dela, ki bi bila lahko trajne vrednosti in bi našla pot tudi v kraje izven revirjev in tamkaj seznanjala ljudi z delom in življenjem knapov. Zlasti v teh časih ,ko knapovski stan vse bolj in bolj izginja v vedno močnejši kovinski, elcktriški_ in še drugih industrijah, bi bilo potrebno poiskati vse možne načine, da knapu, njegovi preteklosti in sedanjosti damo mesto, ki mu je vseskozi pripadalo in mu gre tudi danes.
Dotaknil bi sc še zunanje oblike praznovanja rudarskega praznika. Kakor je bil vse doslej na vsaki proslavi pogled na oder zanimiv in mikaven, je bilo žalostno videti dvorano. Ne samo zato, ker obisk ni bil tak kot bi bilo želeti, pač pa zato, ker dvorana ni dajala proslavi potrebnega slovesnega obeležja. Ali ne bi bilo prav, če bi ta dan prevladovale v dvorani črne rudarske uniforme? Saj menda niso namenjene zato, da izkazujejo tu in tam poslednjo čast stanovskim tovarišem.
Do praznovanja naslednjega rudarskega praznika nas loči še osem mesecev, kar je dovolj dolga doba, da s primernimi organizacijskimi ukrepi dosežemo, da bo delavski dom priča novi obliki praznovanja praznika, ki nam mora v bodoče pomeniti nekaj več kot do sedaj.
Kot običajno je uprava de-namreč ni nikjer v praksi, lavskega doma poskrbela za ker bi si v takem primeru abonmajske prireditve, ki so obiskovalci oziroma poslušal-nekako ogrodje vseh priredi- ci ne mogli privoščiti tovrst-tev. V ta namen je razpisala v času od 10. do 22. oktobra t. 1. vpisovanje abonmaja, ki zagotavlja, da bodo prijavljeni obiskovalci in poslušalci doma navzlic temu poskrbe- nost z abonmajskimi novost-"
nih kulturnih dobrin.
Čeprav bo v letošnji sezoni odpadel mladinski abonma, bo uprava delavskega
se bo to gostovanje zavleklo v prvo polovico novembra." Dogovorjeno je, da bo Opera gostovala z Gounodovim »Faustom«. Predstava bo izven abonmaja.
V pričujočem sestavku smo le na kratko seznanili jav-
videli oziroma slišali v sezoni 6 gledaliških in koncertnih del.
V letošnjem razpisu je nekaj zanimivih novosti. Doslej je namreč več sezon, zaporedoma sodelovalo v našem abonmaju Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z več ali manj dobro igro in dobrimi deli. Vendar je pri obiskovalcih, kakor sodimo po številnih razgovorih z njimi, nastala določena utrujenost, če se lahko tako izrazimo. Zato smo željo, da bi v okviru abonmaja nastopili pri nas tudi drugi umetniški ansambli, ne pa samo eno profesionalno gledališče, v celoti upoštevali. Spričo tega je upravi delavskega dA-ma uspelo pridobiti k sodelovanju mimo SLG Celje tudi Dramo SNG. Ljubljansko mestno gledališče, DPD Svobode Center, Slovensko filharmonijo in pa Slovenski oktet. Abonma bo namreč v tej sezoni prvič zajel tudi dva koncertna nastopa priznanih umetnikov, t. j. Slovenske filharmonije in pa Slovenskega okteta. Obeh ansamblov ni treba posebej predstavljati, kajti le-ta sta s svojimi nastopi že pogosto navdušila ne samo domače, ampak tudi tuje občinstvo. Čeprav se zdi, da koncert ne bo morda dosegel želenega uspeha, smo vendar lahko prepričani, da nas ta vieoko-kvaliteten kolektiv ne bo razočaral, kajti v Trbovljah bo nastopil s popularnimi deli ob sodelovanju priznanega solista. Menimo, da je treba tudi tovrstno glasbeno umetnost v čimbolj sprejemljivi obliki posredovati naši publiki, ki je razmeroma na precej visoki in zahtevni rav-
la, da nižješolska in višješolska mladina ne bo prikrajšana. Gostujoči ansambli bodo določena dela izvedli tudi v popoldanskih urah ob
mi in prireditvami. Te pa ne bodo edine v prihodnji sezo-l ni. Gostovali bodo pri nas še nekateri drugi, predvsem vokalni in instrumentalni an-— ---------------------------
»Rudar«, delo Stojana Batiča, Je že od začetka julija v parku pred upravnim poslopjem Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik v Trbovljah
ni.
Druga novost v letošnjem abonmajskem razpisu je ta, da je abonma razpisan samo za večerne predstave. Dosedanji mladinski abonma je odpadel. Sprememba je nastala predvsem zaradi tega, ker predstave mladinskega abonmaja kljub nizki vstopnini niso bile najbolj obiskane. Drug razlog za to spremembo je tudi to, da nekateri umetniški ansambli ne morejo nastopiti dvakrat v enem dnevu. Nazadnje pa tudi morda najbolj moreč razlog:	pomanjkanje sredstev.
Vstopnina namreč še zdaleč ne krije vseh izdatkov, ki jih terja gostovanje teh ansamblov, zato je potrebna pomoč komune, da z dotacijami krije razliko med stroški in dohodki. Ekonomskih vstopnin
sprejemljivi vstopnini. Mimo tega bodo v okviru razpoložljivih sredstev gostovanja nekaterih ansamblov z izključno mladinskimi deli. Pa tudi sam večerni abonma se bo v letošnji sezoni pričenjal ob 19,30 uri, tako da bodo vsaj srednješolci lahko obiskali tudi te prireditve. Sicer bomo pa vsakokrat objavili v Zasavskem tedniku in na lepakih, kdaj bo nastop tega ali onega ansambla.
Za začetek sezone bo gostovala v kraju Opere iz Ljubljane. Direkcija Opere je sicer gostovanje "pri nas predvidela za drugo polovico oktobra, vendar je spričo določenih zadržkov, ki jih narekuje obnovitev notranjščine operne hiše, možno, da
sambli, da bodo prireditve še bolj pisane. Se posebno pozornost bomo posvetili domačim prireditvam.
Uprava delavskega doma pričakuje, da bo Zasavski tednik posvečal vsem prireditvam v našem kulturnem domu posebno pozornost. Primemo bi namreč bilo, da list že pred gostovanji objavi prispevke, ki bi poslušalce oziroma gledalce zainteresirali in poučili o delu, ki bo na dnevnem redu. Prav tako pomembno nalogo naj bi naš tednik opravil s tem, da bi prinesel kritične ocene izvedenih del.
Vabimo vse občane, da se v čimvečjem številu vpišejo med redne obiskovalce prireditev v delavskem domu V Trbovljah.	T. L.
Slovo od delovnih Rekonstrukcija
razkladalne rampe JZ
tovarišev
V ponedeljek, 15. oktobra ton Sketako, Alojz Blagotin-
1962, so se zbrali na poslovilni sestanek člani delovnega kolektiva Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki so šli v pokoj v času od 1. marca do 30. septembra letos. Sestanek je organizirala uprava podjetja skupno s samoupravnimi organi in sindikalno organizacijo. Upokojenci s področja obratov v Trbovljah so se zbrali v klubskem prostoru obrata Trbovlje, upokojenci s področja obratov v Hrastniku pa v klubskih prostorih Svobode I v Hrastniku.
Predstavniki podjetja so 6e upokojencem lepo zahvalili za njihovo sodelovanje na rudniku, hkrati jim pa želeli obilo zadovoljstva v pokoju. Udeleženci so imeli ob prigrizku daljši razgovor.
V zadnjem polletnem obdobju so se poslovili od kolektiva naslednji upokojeni
člani:
Z obrata Trbovlje: Filip Kostanj evič, Ernest Hrihšek, Rudolf Mlakar, Jože Kočar, Stane Zalezina, Alojz Hribar, Franc Razoršek, Anton Mulh, Ivan Kregar, Andrej Mljač, Slavko Gorjup, Rudolf Romih, Jože Klantišar, Leopold Medvešek, Anton Brečko, Jože Jagar, Viktor Juvan, Mirko Steble, Matija Zuperl, Albin Turnšek in Jože Tom-še.
Z obrata Hrastnik: Viktor Pavlič, Stefan Marinko, An-
šek, Marija Pogačnik, Justina Kotnik, Anton Amon, Franc Brinovec, Maks Jaki, Franc Kregar, Ivan Ceper-lin, Franc Pajk, Franc Kurent, Helena Skobe, Ferdo Sopar, Rudi Plauštajner, Zofija Perko, Ivan Pavlič, Rudolf Avsenak, Slanico Zaku-šek, Friderik Zupanc, Marija Končar in Gvido Urlep.
Z obrata Dol: Stanko Babnik, Ivan Brglez, Jože Kod-run in Martin Samec.
Z obrata separacija: Ludvik Smodič, Franc Gabrijel, Ivan Forte, Franc Medved, Rudolf Vlčck in Stefan Herman.
Z obrata Dobrna: Jožefa Knez, Matija Vozelj, Antonija Mramor, Ludvik Pavelj-šek, Stanko Jelen, Anton Zič-kar in Fani Humski.
Z zunanjega obrata: Ludvik' Koznik, Stefan Hribernik, Karel Ostanek, Anton Gorjup, Amalija Jager, Filip Perpar.
Z oddelka za specialna rudarska dela: Angel Križaj in Ferdo Novak.
S strojnega obrata: Oto Va-lenčak in Ema Ferant.
Z industrijske rudarske šole: Jože Osolnik.
Vsem upokojencem za dolgoletno sodelovanje naša ponovna prisrčna in iskrena zahvala!	L. T.
v Trbovljah
Zaradi premajhnih razkla-dalnih kapacitet na JZ in zastarelosti transportov je Rudnik Trbovlje - Hrastnik že pred leti začel reševati ta problem in pripravil projekt za rekonstrukcijo razkladalne rampe na postaji J2 v Trbovljah ter modernizacijo prevoza jamskega lesa in ostalega, po železnici prispelega materiala do svojih skladišč. Pred samim začetkom teh del pa se je pokazala potreba, da je treba rekonstrukcijo te rampe in s tem v zvezi povečavo razkla-dalnih kapacitet obravnavati iz širše perspektive ter upoštevati tudi potrebe ostalih gospodarskih podjetij v občini. S tem v zvezi je bil ustanovljen v občinskem merilu poseben odbor, ki je izdelal nov investicijski program, na podlagi katerega so bili izdelani projekti v več variantah. Po vsestranski proučitvi teh načrtov je bila sprejeta najugodnejša varianta, zbrala so se potrebna sredstva in z delom so pričeli pred mesecem dni.
Nova razkladalna rampa na trboveljski železniški postaji za kamionski odvoz bo v višini nivelete železnice in bo tlakovana. V zahodnem delu rampe bo povišek za raklada-nje jamskega lesa in rov v pobočju za obračanje vozil.
Sprememba načina razkladanja zahteva tudi spremembo transporta jamskega lesa in načina poslovanja na lesnem skladišču rudnika. Ozkotirna rudniška železnica, ki je bila dolga desetletja značilnost trboveljske doline, se je opustila, prav tako tudi skladišče jamskega lesa ob glavni cesti. Odprava te ozkotirne železnice, ki je ~ad-nja leta zaradi neekonomič-nosti in premajhne izkoriščenosti obremenjevala materialne stroške jamskega lesa nesorazmerno visoko, bo samo prispevala k znižanju teh izdatkov, mimo tega bo pa avtomobilski prevoz lesa
olajšal tudi delo na skladišču. Z modernizacijo prevoza in koncentracijo lesnega skladišča na rudniški III. etaži bo odpadlo nekaj delovnih mest, ti delavci se bodo pa zaposlili na drugih deloviščih rudnika.
Rekonstrukcija rampe na JŽ in modernizacija prevoza ter s tem v zvezi koncentracija manipulacije z jamskim lesom bodo mimo znižanja materialnih stroškov prispevali tudi k lažjemu in varnejšemu delu zaposlenih, kar je tudi eden izmed ciljev, ki jih hoče rudnik s to investicijo doseči.
R. S.
Profesor Sivic in tenorist Gregorač na klubskem večeru Svobode-center
Klub Svobode Center v Trbovljah je prejšnjo sredo zvečer pripravil svoj prvi večer v novi sezoni. V predavalnici delavskega doma, ki je bila skoraj polno zasedena, sta gosta iz Ljubljane, prof. Pavel Sivic in tenorist Mitja Gregorač, pripravila predavanje »Pesmi skozi stoletja«. Zanimiva in za vse poslušalce dostopna razlaga prof. Sivica je bila preple-
»ICozara« v Trbovljah
Prejšnji (etrtek je bil za Trbovlje praznični dan. V kinu Svobode II je bila namreč slavnostna premiera najboljšega jugoslovanskega filma »KOZARA*.
Slavnostna premiera, ki je bila v Sloveniji prva v Trbovljah, je sovpadla v okvir vseh proslav društva Svobode II, ki praznuje letos 10-letnico svojega delovanja in
prav tako tudi 'kinematografa.
Slovesne premiere tega filma so se udeležili glavni igralec v filmu, Bert Sotlar, nadalje kot gost tudi Danuta Palczcivska, predsednik mla-
S slovenske premiere Bulajičevcga fllnu »Kozara« v Trbovljah:	eden od glavnih
Igralcev, Bert Sotlar, sprejema čestitke, šopek nageljnov la v spomin na obiskv Trbovljah — miniaturno rudarsko svetilko
dinske sekcije pri federaciji poljskih filmskih krožkov ter gostje iz Zagreba in Ljubljane, prav tako predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v trboveljski občini kakor tudi člani Svobode II.
Po predvajanju filma se je na odru predstavil zbranim gostom glavni igralec v filmu »KOZARA*, katerega je v imenu vseh pozdravil predsednik DPD Svobode II, mladi Svobodarki Renata Gričar in Meta Aškerc sta mu pa izročili spominsko darilo, jamsko svetilko ter šopek nageljnov.
V klubu Svobode II je bil nato sprejem, na katerem je Bert Sotlar pripovedoval o svojih vtisih pri snemanju tega filma in tudi o zadnjem filmu »Tistega lepega dne*, čigar premiera je bila pred dnevi v Ljubljani.
Tovariš Bert Sotlar je bil prav vesel povabila v Trbovlje ter je pri odhodu obljubil, da bo prav rad prišel v revirski kraj, v kolikor mu bo seveda to dopuščal čas.
Skupno si je v Trbovljah ogledalo film »KOZARA* nad 4.000 gledalcev, vštevši seveda tudi šolsko mladino, za katero so bile prirejene posebne predstave,
tena s pevskimi vložki kompozicij iz leta 1700 pa vse do danes. Zelo dobro razpoloženi tenorist Gregorač je obsežen program 16 pesmi predstavil z odlično tehniko in lepo obarvanim glasom. Poslušalci so z odobravanjem dali polno priznanje obema izvajalcema.
Svoboda Center je s prof. Sivicem v dogovoru, da bi pričeto razlago nadaljeval v treh nadaljnjih večerih. Vse-" bina teh večerov bo osvetlitev glasbe raznih dob z melodijske, harmonske in kon-trapunktične strani. Vse razlage bodo prepletene e primeri na klavirju ali magnetofonu. Naslednji večer bo predvideno konec meseca oktobra. Predvajali se bodo posnetki najstarejše jugoslovanske folklore in melodijska tvornost do Stravinskega.
Vse ljubitelje glasbe na ta večer že danes opozarjamo.
J. S.
V Hrastniku obravnavajo občinski statut
(ar) HRASTNIK - Med
prvimi občinami v Sloveniji, ki eo že izdale v javno obravnavo svoj občinski statut, je hrastnlška komuna. Podrobno eo ta statut obravnavali že na razširjenem pie-* numu SZDL, sindikatu državne uprave in zn' slov. Podrobno pa bodo o statutu razpravljali tudi v vseli gospodarskih ornnlzaciiih in nn sestankih krajevnih organizacij Serci a' stične zveze. Vse družine v občini so prejele tiskan občinski statut, ki jo izšel kot priloga Zasavskega tednika. Sklenili so, da bodo ob razpravi nove Ustave obravnavali tudd občinski statut.
16 • ŽI>WMWIU tedaik • JSI.J3 e
In še enkhrat separacija. Tokrat slikana s prostora pred upravo rudnika
Kaj je pokazala razprava o problemih soc. zavarovanja na zagorskem rudniku
V zvez-i s pripravami za Nesporno je, da izdatki iz formiranje Zasavske komu- leta v leto naraščajo. Nobe-
nalne skupnosti socialnega zavarovanja želimo zavaro-
na izjema pri naraščanju stroškov zdravstvenega za-
vance seznaniti z dosedanjim varovanja ni rudnik Zagorje, delom socialnega zavarovanja in dosedanjo strukturo, kakor tudi z novim Zakonom o organizaciji in financiranju Boc. zavarovanja.
Zaradi vedno večjega števila zavarovanih državljanov je nastala potreba, da se prilagodi razvoju drugih družbenih služb in razvoju gospodarstva tudi soc. zavarovanje, ki prerašča naše ekonomske zmogljivosti. V dosedanjem razvoju so bile ugotovljene vrste slabosti in Pomanjkljivosti, zlasti pa te-le:
e Zavarovanci in organizacije, ki zagotavljajo sredstva za sklade soc. zavarovanja, nimajo tistega položaja i<n tistih pravic ter odgovornosti pri reševanju problemov, ki bi jih morali imeti, in so zavarovanci ter organizacije v veliki meri odrinjene od vsega tistega, kar je zanje aktualno in problematično ;
Da je to res, bodo pokazali natilednji pokazatelji in primerjave. V našem podjetju je bil % bolnih:
	bolni	nezgode	skupaj
	%	%	%
v letu 1960	4,9	1.9	6,8
v letu 1961	5,8	1.8	7,6
v polletju 1962	6,1	1.8	7,9
mesec september 1962 6,4		1.6	8,0
Kakor je iz teh podatkov pa pogledamo podatke me-razvidno, je v našem podjet- seča septembra .vidimo, da ju stalež bolnikov v neneh- smo dosegli 6,8% bolnih brez nem naraščanju, stalež ne- nezgodnikov ali za 0,6% več zgodnikov pa v upadanju. Da kakor v mesecu marcu. Tu je bil tako visok % bolnih, je vsak komentar odveč in
Dajatve na enega zaposlenega so kot sledi:
1.—12.1961
1.	obračunani prispevek za soc. zava-vanje iz osebnega dohodka (22 %)
2.	obračunani dopolnilni prispevek za soc. zavarovanje iz osebnega dohodka (2 %)
3.	skupaj
4.	dodatni prispevek za soc. zavarovanje
5.	nadomestilo za prvih 7 dni bolezni
Zaradi naraščanja števila osnovni in dodatni prispevek, bolnih se večajo naše obvez- Stopnjo osnovnega prispevka nosti za sklad socialnega za- določi skupščina komunalne
120.558
10.955
131.513
8.072
8.250
1.-6.1962 68.897
6.281
75.178
6.359
5.505
varovanja. Za leto 1961 smo obračunali in plačali 16 milijonov 807.056 tisoč din dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, v prvem
skupnosti v soglasju z občinskim ljudskim odborom. Najvišjo mejo, do katere smejo skupščine komunalnih skupnosti določiti stopnjo
je delno	razumljivo in opra-	so to porazne številke,' ob ka-	polletju letos pa že 12,573.435	osnovnega	prispevka, določa
vičljivo	zaradi	epidemije	terih se bomo morali resno	din ,kar znaša 75% lansko-	republiška	ljudska skupščina,
gripe, ki je bila v začetku zamisliti.	letnega plačila. Ce pa ta do- Republiška ljudska skupšči-
tega leta,	vendar	je nerazum-	Gibanje nezgod v primer-	datni prispevek preračunamo	na tudi določa, v katerih pa-
ljivo, da	imamo	6e v aprilu	javi z letom 1961 nam daje	na enega zaposlenega, pa do-	nogah se	sme naložiti do-
5,8% bolnih kljub temu, da je epidemija ponehala. Ce
naslednji pregled: znižalo za 8,8%, število
I. polletje
zaradi kršenja varnostnih predpisov zaradi neuporabljanja zaščitnih sredstev ostali objektivni vzroki skupaj
1961
29
319
178
526
1962
63
174
150
387
bimo 79% lanskoletnega plačila zaradi manjšega staleža zaposlenih.
Stopnje predpisanega dopolnilnega prispevka so od leta 1960 v stalnem porastu, tako da smo od 2% v I. tromesečju 1961 prišli na 4% v III. tromesečju letos.
S stalnim naraščanjem bol-
datni prispevek.
Poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja bo potreba posvečati posebno pozornost, da se bodo ta sredstva pravilno in upravičeno trošila! Primanjkljaj, ki. bi se ugotovil, se krije z izrednim prispevkom zavarovancev in z izrednim prispev-
.	, .	Procent nezgod pa je v zgod pa za 35,9%, tako da se njh 6e povoje tudi izdatek kom gospodarske organizaci-
© zagotavljanje, sredstev	upa<janju ,tako	da smo 2%	je zdravljenje	ene nezgode	M premestilo v	prvih 7	je. Izredni prispevek plaiu-
za sklade soc. zavarovanja	nezg(Kj, katere	smo imeli v	povečalo za 21,2%. Iz tega je	dneh žlezni,	ki	v ccloti	jejo zavarovanci	iz svojih či-
eče še vedno po principu	apriiUj znižali na 1,6% v sep-	jasno razvidno,	da vsi napo-	obremenjujejo	poslovne stro-	stih prejemkov,	gospodarske
letn.h predračunov dohodkov,	tembru, in Vse	kaže, da na-	ri subjektivnih	sil za izpo-	ške podjetja.	organizacije pa	iz sredstev,
rojenje teh sredstev pa )e pori samoupravnih organov, jiolnjevanje, organizacijo Zaradi navedenih in dru- s katerimi samostojno razpo-i»to avtomatično. Posledica HTV jn tchni^nih služb niso HTV službe, obvezno no- gih slab06tij ki epremljajo lagajo.
J*, da posamezni sklad dobi zaman kljub dejstvu, da šenje zaščitnih sredstev in Preveč ali premalo sredstev.	odstotek nez"od še vedno podobno ne bodo dali zaže-
T'":rr'n’"lh	previsok.	lenih rezultatov in se bodo
Ce primerjamo število iz- še nadalje prenašala dodat-gubljenih dnin zaradi nezgod, na finančna sredstva na vidimo, da se je njih število proizvajalce.
V mnogih primerih smo torej lahko opazili indirektno stihijsko financiranje z ne-Povoljnimi posledicami;
S dosedanji sistem soc. zavarovanja dovoljuje socialno varstvo izključno v mejah Pravic ,ki so določene s predpisi. Ne omogoča nobene iniciative za druge vrste varava, ki niso predpisane. Zaradi tega ni zadostne zainteresiranosti zavarovancev in °rgsnizacij, pa tudi ne odgovornosti za stanje in za potrebe v zvezi s skladi social-nega zavarovanja.
sedanji sistem, je izglasovan zakon ter so predvidene konkretne spremembe v sistemu kakor tudi v financiranju soc. zavarovanja.
Pri financiranju in izvajanju zdravstvenega zavaro vanja bodo neposredno sodelovale tudi gospodarske organizacije. Za to sodelovan e
PREGLED FINANČNIH POKAZATELJEV ^	^	^ ^
1. obračunani prispevek za soc. zava-
veljati novi zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Po
rovanje iz oseb. dohodka (22%) 251,003.163 163,209.932 teh novih predpisih je na-
2.	obračunani dopolnilni prispevek za soc. zavarovanje iz osebnega dohodka -(2 "/»)
3.	skupa j
4.	dodatni prispevek za sod. zavarovanje zaradi prekoračenja procenta (6,7 %)
5.	nadomestilo za prvih 7 dni bolezni
22,818.524
263,821.687
16,807.056
17.174.885
S 1. januarjem 1963 začne bodo odstopile komunalne
skupnosti gospodarskim organizacijam del prispevka r.a zdravstveno zavarovanje. Iz teh sredstev se bodo neposredno izplačevala nadomestila osebnega dohodka za^30 dni bolezenskega dopusta. V kolikor odstopljeni del pri spevka ne bo zadoščal za ob veznosti do zavarovancev*
čelno urejeno tako, da se zdravstveno zavarovanje fi-12,418.173 nancira v okviru komun, in-148,628.105 validsko in pokojninsko za-,	varovanje pa v okviru re-
publike. Pri komunalnem
12,573.435 zavodu se bo stekal v sklad zasotovijo potrebna dopolnil* 10,883.833 z<tr*VBtvenega zavarovanja (Nadaljevanje na str. le;
Domači kruh jim ni ugajal
Nobena tajnost naj ne bo, da je » letošnjem letu že odšlo iz Zagorja v tujino — pretežno v Zahodno Nemčijo določeno število delavcev z najrazličnejšimi utemeljitvami. Pa si oglejmo ta problem malo pobliže:
Delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga v Zasavju je v tem letu zapustilo 27 takih delavcev, ki so »morali« oditi v tujino. Svoj odhod so utemeljevali: eden gre na »specializacijo« k sorodnikom, drugemu »manjka denarja« za dograditev hiše, tretji prihrani pri sedanjih osebnih dohodkih »komaj« 100.000 dinarjev, četrti mora zaslužiti toliko nemških mark, da si bo lahko kupil pohištvo, peti gre na »vljudnostni obisk« za 6 mesecev, šestega je napadla »avtomobilska mrzlica« in »izredno nizke cene« motornih vozil (kako bo spravil avto čez mejo?), sedmi z »dinarji« ne more izdelati hišne fasade itd. itd. Skratka — utemeljitev dovolj in dovolj »tehtnih«,
Ljudje smo pač ljudje, nekateri bolj častihlepni, drugi manj. Pri tem bi veljalo poudariti le to, da so skoraj vsi, ki so odšli v tujino in ki so bili zaposleni pri rudniku, relativno dobro zaslužili in bi bilo »nujo« po boljšem zaslužku treba iskati kje drugje, če že hočemo govoriti o tem problemu.
Doma so ti ljudje mnogokrat kritizirali svoje delovno mesto, delovne pogoje, organizacijo in delitev dela, fizični in umski napor, potrebno strokovno znanje itd., v tujini pa so vse te potrebe in zahteve odpadle. Prodali so svojo delovno silo brez vsakršnih pogojev, prijeli so vsako, še tako slabo in za Nemce celo »nečastno« delo. Ali je tako hlapčevsko ponašanje še dopustno glede na nacionalno moralo in zavest? Ali ni to že prodajanje osebne časti? Slovenski pregovor pravi, da »ni vreden našega duha, kdor se preobje domačega kruha«. Mislim, da je ta pregovor povsem resničen in ne potrebuje nobenih okraskov.
Glede na relativno pomanjkanje delovne sile pri Rudniku Zagorje so bili seveda tudi njihovi samoupravni organi prisiljeni reagirati na odhajanje teh delavcev v tujino. Upravni odbor in centralni delavski svet podjetja sta sklenila, da vsem tistim delavcem, ki želijo odpotovati v tujino iz prej navedenih razlogov, takoj preneha delovno razmerje, Izprazniti pa morajo tudi stanovanja, ki so namenjena za naše pridne, delovne rudarje.
Tak način zapuščanja dela in prodajanje lastne delovne sile tujcu obsoja celotni kolektiv rudnika, kajti slajši je doma pridelan črni kruh, kot v tujini kupljen beli kruh.
Notranja ureditev odnosov v ekonomskih enotah
(Nadaljevanje s strani 7) se le tako lahko zajamči de-poraja tudi vprašanje zako- mokratičnost in zakonitost darskem planu podjetja, ne-nodajne ureditve, in sicer, pri izvajanju funkcije uprav- izvrševanjem sprejetih inter-ali naj se oblike pristojnosti ljanja v podjetju ob pogojih in organizacije ekonomskih decentralizirane delavske sa-enot uredijo s splošnimi mouprave. predpisi ali pa je treba ure- Celotno poslovanje podjet-ditev teh vprašanj prepustiti ja mora potekati skladno s interni zakonodaji samih pod- splošnimi predpisi in druž-
jetja, ki je začrtana v gospo-
nih predpisov in podobno. Z internimi predpisi se mora rešiti tudi vprašanje, ali nžj izvršitev nezakonitih sklepov EE (ki so v nasprotju s splošnimi predpisi ali internimi
rektor podjetja ali vodja EE (obratovodja, poslovodja). Mnenje je, da je treba ta
jetij, da jih uredijo s svoji- benim planom. Družba ima predpisi podjetja) ustavlja dimi samoupravnimi predpisi nasproti podjetju, ki se ne — pravili, pravilniki in po- drži predpisov in torej poslu-slovniki.	je v nasprotju z njimi, uspeš-
Nobenega dvoma ne more ne družbene-moralne in ka- vprašanja rešiti tako, da gre biti o tem, da bodo morala zenske sankcije. Jasno je, da načeloma ta pravica direktor-podjeija svojo delavsko sa- ekonomska enota podjetja, ki ju, ki je tudi nasproti družbi moupravo urediti s svojimi ni pravna oseba niti samo- odgovoren. za zakonitost po-samoupravnimi predpisi. Ne- stojna gospodarska organiza- slovanja podjetja, da pa bi mogoče bi bilo, da bi glede cija družbi ne more nepo- vodja EE lahko zadržal sklona različno organizacijo in sredno odgovarjati za zako-gospodarsko dejavnost posa- nito poslovanje. Takšna od-meznih podjetij ta vprašanja govornost zadene praviloma do podrobnosti reševali sploš- le podjetje in njegove ceneni predpisi. Zato bomo mora- tralne organe upravljanja, li v naših pravilih oz. pravil- Pač pa je odgovornost orga-nikih o poslovanju in organi- nov enot treba vezati v okvi-zaciji ekonomskih enot dolo- ru enot nasproti centralnim čili in izpolnjevati delitev na organom upravljanja in di-posaineznc enote, obliko or- rektorju podjetja, ganov upravljanja in njihovo V dosedanjih pravilih pod-formiranje ter pristojnosti, jetja je bilo premalo poudar- njem dokončno odločil. Tak-ki naj jih sprejemajo in ima- ka na pravici CDS, da razpu- šna ureditev bi bila potrebna jo ekonomske, obračunske in s ti DS EE, če ta posluje v predračunske enote.	nasprotju s splošnimi pred-
Vsa ta vprašanja morajo piši, s poslovno politiko pod-dobiti v pravilnikih podjetja ,
svoj konkretni odsev eko- Kaj je pokazala razprava o problemih potrebe deceSzTd^ in d"- socialnega zavarovanja
mokratizacije funkcije uprav- (Nadaljevanje s strani 17) natne skupnosti Zasavja ljanja v našem podjetju..Vsa-	spravila v živiienie
administrativna ureditev teh lna sredstva zavarovanci tiste v “	J ,
pe svoje EE, ki so v nasprotju z internimi predpisi (gospodarski plan, proizvodni pia, plan stroškov, pravila, pravilniki, poslovniki i. p.) in s splošno poslovno politiko oz. skupnim interesom podjetja. Takšen sklep, ki bi ga vodja EE zadržal, pa bi predložil v oceno zakonitosti’ in smotrnosti CDS, ki bi o
glede na možnost različnih interesov posameznih ekonomskih enot v okviru podjetja.
vprašanj bi bila lahko kveč- gospodarske organizacije iz jemu le škodljiva za podjetje, svojih čistih osebnih prejem-Sodim, da bi morali biti od- kov. Z eventualnimi viški nosi oz. pristojnosti v pod- teh sredstev pa razpolagajo jetju čimbolj precizno urejc- gospodarske organizacije sani v samoupravnih predpisih, mostojno za napredek var-
Zlasti odnosi med centralnimi organi upravljanja in organi ekonomskih enot morajo biti točno opredeljeni, ker
Produktivnost v pisarni
Okrog problema produktiv- izobrazbo, intelektualnost, do- Naša družba nudi neomeje-
nosti v pisarni se gibamo žc dolgo, vendar moramo pri-
kaz sposobnosti, discipliniranost, ambicioznost in ostale
stva članov svojega delovnega kolektiva.
Formiranje Komunalne skupnosti Zasavja, kateri člani so že bili izvoljeni na zasedanju CDS dne 27. septembra 1962, ne bo smela biti samo opravljena formalnost, temveč bo potrebno s temeljito reorganizacijo soc. zavarovanja čim bolj uveljaviti samoupravljanje ter ko-ne možnosti ne samo mladi- risti zavarovancev, ni, ampak tudio draslim, da y razpravah na zborih za-izpopolnijo svoje splošno in varovancev, ki so bili slabo
znati, da smo do sedaj na- pogoje, katere naj bi imel iz- _	_________ ____________
pravili še prav malo, z izje- vrševalec na odrejenem de- strokovno znanje do najviš- obiskani in sejf CDS so mo v strojepisju in delno v lovnem mestu. Ker pri posa- '
knjigovodstvu.
Tega problema nikakor ne moremo obravnavati na isti
možnih Izvrševalcih nismo določneje postavili zahtev za posamezna delovna mesta, se
jega možnega nivoja, potreb- varovanci dali veliko koristna sta le odločna volja in že- nih pobud in predlogov, ka-lja po pridobitvi znanja. tere naj bi skupščina komu-
Za zaključek pa še naslednje pojasnilo:
Našim samoupravnim organom in podjetju je bilo očitano, da nimajo pravilnega odnosa in tudi ne posluha za preventivno zdravljenje zavarovancev, čeprav le-ti poudarjajo, da je preventiva potrebna in koristna. Organi samoupravljanja eo bili in so mnenja, da zavarovanci plačujejo zelo velika sredstva za zdravstveno zavarovanje in da bi ta sredstva, če bi bila pravilno razdeljena in koriščena, zadostovala tako za preventivo, kakor tudi za kurativo.
O tem, kakšne koristi j4 imelo podjetje in zavarovanci od preventive, zboljšanja HTV službe itd., pa prihodnjič, ko bomo imeli zbranih zadosti pokazateljev, da bomo o tem lahko poročali.
način, ki velja v neposredni nam to še vedno maščuje v proizvodnji, saj gre tu sko- različnih oblikah, kot so ne-raj za absolutno umsko delo, potrebne pravopisne in mate-za katerega praktično ni mo- matične napake, ki požirajo goče postavljati nekih stalnih dragocen delovni čas, povzro-
meril in je odvisen predvsem od subjektivnih sil.
Dalje je ta problem tesno povezan s kadrovsko politiko znanja itd., Itd. podjetja in je pravzaprav v njeni odvisnosti. Naša kadrovska politika je doslej posvečala zelo malo pozornosti produktivnosti v pisarni, saj so sc lu mnogokrat še vedno odražale subjektivne tendence, ki so nedavno samo kvarno vplhttlc na produktivnost v pisarni. Te tendence so se odražate preko raznih sorodstvenih razmerij, socialnih problemov, prijateljskih zvez, raznih oblik Intervencij itd.
Pri lem in takem kadrovanju smo največkrat »pozabili« na potrebno šolsko in strokovno
čajo zamujanje rokov, nadurno delo, togost v redu, slabo kvaliteto dela zaradi nc-
Problem produktivnosti dela v pisarni bomo morali v najbiižji bodočnosti odločno načeti in ga v doglednem časti spravili z dnevnega reda. Izvrševalci bodo morali doseči potrebno strokovno znanje za odrejeno delovno mesto, ker jih bodo v nasprotnem primeru zamenjali tisti, ki tako strokovnost že imajo, niso pa še bili iz objektivnih razlogov razporejeni na ustrezno delovno mesto.
Razprava na seji osrednjega delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Zagorje
Obračun po EEi;ro<m" ?prašanj'a
zaposlitve invalidov
. O delitvi dohodka v podjet- dohodka, ki je namenjen za valeč neposrednih in posred-
posebno pa še o obračunu sklade ali za nadomestitev iz- nih proizvajalcev. Seveda bi	(Nadaljevanje s 7. str.) validskega zavarovanja so na
00 ekonomskih	enotah je	gubljenih osnovnih sredstev,	bilo	treba glede na sedanji	centralni delavski svet osvo-	primer prizadeli kopača —
Bled člani delovnega kolekti-	Pri pravilnem sistemu ob-	nivo	strokovnosti nekaterih	jili predlog, da se vsem mlaj-	invalida tako, da je bil pri*
Ta vedno več zanimanja in računa po ekonomskih eno- izvrševalcev še marsikaj iz- Šim članom kolektiva — de- krajšan pri osebnih dohodkih 6eveda tudi vedno več Živah- tah moramo upoštevati vse boljšati. Funkcijo diktiranja lavcem, ki so iz kakršnega- za okrog 28 %. Na interven-e’h razprav, kajti obračun po tri prej omenjene elemente, in vzdrževanja reda ter de- koli vzroka postali delovni cijo sindikatov in zaradi spre-^konomskih enotah je dokaj namreč tehniko obračuna, de- lovne discipline naj bi pre- invalidi omogoči, da se pre- memb v obračunavanju oseb« nazoren dokaz uspešnosti vo- centralizacijo upravljanja in vzela pravilna delitev, t. j. kvalificirajo upoštevaje nji- nih dohodkov je Zvezni zadnja in upravljanja posa- razvoj delavskega samo- ustvarjenega dohodka, in si- hovo delovno sposobnost. vod za socialno zavarovanje *nezne ekonomske enote. V upravljanja oz. vlogo proiz- cer tako, da bo vsak član ko- Zakon o invalidskem zava- v začetku letošnjega leta izrezi s tem je prav, da prav vajalcev pri delitvi ustvarje- lektiva čutil ob zaključku rovanju določa, da imajo de- dal navodila, po katerih naj Ba kratko ugotovimo sploš- nih sredstev. Ekonomska eno- meseca sadove dela.	lovni invalidi pravico do na- bi delovni invalidi prejeli ce-
1,0 problematiko	ekonomskih	ta naj bo res zaokrožena ce- iz	vsega lahko zaključimo,	domestila zaradi manjšega	lotno razliko osebnega	do«
enot.	lota, t. j. takšna organizacij-	da je problematika ekonom-	osebnega dohodka na delov-	hodka med prejšnjim in	no-
Obračun uspeha po manjših ska enota, v kateri je mogo- skih enot še zelo pisana in nem mestu, in sicer za zne- vim delovnim mestom. Tako °rSanizacijskih enotah ali — če vse tri osnovne elemente da bo treba tako v podjetju sek med tarifno postavko s so se potem določala nadome« ^akor jih imenujemo — eko- razviti do skrajnosti. Prav kot celoti kakor v posamez- stalnim dodatkom prejšnjega stila za prvo polletje letos« n°Oiskih ali gospodarskih, je gotovo je bilo šabloniziranje nih naših interesnih enotah delovnega mesta s tarifno njega leta in problem je bil rezullat razvoja družbenih ali togo predpisovanje tega, ge mnogo postopnih organiza- postavko in stalnim dodatkom rešen.
Proizvajalnih sil, se pravi, kako in koliko naj bo v pod- cijskih korektur ob neneh- novega delovnega mesta. Na Ta najjn je pokazal določe« »e samo povečanja obsega jetju eknomskih enot, zgre- nem in strokovnem izobraže- ta način so obračunavali na- ne s]abc strani, zraven tega Poslovanja v podjetju kot ce- šeno. To moramo prepustiti vanju vseh članov delovnega domestila v letih 1959-1961. pa je bilo ce]o ’0paziti> da ta loti, ampak pa tudi pd manj- posameznim delovnim kolek- kolektiva.	Tako določeni prejemki iz in- načjn ni dajaj delovnim in«
tih enotah. EE je določena tivom, da sami odločajo o skupina proizvajalcev, katere formiranju eknomskih, obra-SBioter je, da s povečanjem čunskih ali predračunskih Proizvodnje novih dobrin ter enot, t. j. interesnih skupin. z racionalnim in skrbnim go- Decentralizacija vodenja in ePodarjenjem povečuje doho- upravljanja, torej prenašanja 'lek enote in podjetja, pa tu- pravic in dolžnosti na podredi še, da narašča skladno z jeni kader, kakor tudi tehni-dohodkom tisti del dohodka, ka obračuna in sam razvoj
Dom oddiha
na Čemšeniški planini
validom več nobene stimulacije La delo na bolj odgovor« nih delovnih mestih in za de* lo po učinku. Tako določena nadomestila so dosegla viši« no tudi do 23.000 din, kar je razumljivo močno bremenilo
Bivša IRS	Zagorje je pri-	nik bivše IRS ima	v domu	sklad invalidskega zavarova-
'•vnoakom list, ue, aonooKa,	Ka	onracuna	m	-™	Ma „ letu	1960 graditi na	vloženih skupno cca	2 milijo-	nja in je bilo treba misliti
laci^Tamr^Lscbni dotdck	zahodnem pobočju Cemšeni-	na dinarjev in sicer 1 mili-	spet na dodatni prispevek.
- delež proizvajalcev pri no-	sil,	ki	naj	s	svojim pozitiv- **» planme	P^šk« dom	jon 540.000 dinarjev	^ svojih	okrajni zavod za socialno
Vo ustvarjeni vrednosti. Ob- nim vplivom usmerjajo inte- svoje učence. Zaradi na- bivših poslovnih sredstev^ zavarovanje je zato v mese« K- -speha pravimo »i.. rese -izvaja,cev oz sode-	SS5 ’*££**££& za
Interesnih skunin ker so v	onranizaciic nodiefja od raz-	ske§a doma učenčev zašla v	tudi že sodeloval Rudnik Za-	s stalnimi dodatki, kar je po-
»ašem podjetju 'proizvodni,	voja proizvajalnih sli icr tu-	stagnacijo, kajti subvencije	gorje s tem, da so nj^ovi	menilo praktično vrnitev na
Pomožni in stranski obrati ter	di od kulturne stopnje oz.	Š°U so odpadle to ttebe je to-	samoupravm. orgam odstopil,	star način obračunavanja ozi-
d0inxa„„	cfrnknvnn ennsrvhnnsti nroiz-	lo poiskati druge vire dohod-	bivši IRS brezplačno montaž-	roma določanja ndomestila.
^ločene službe.	sposobnosti pro.z ^ ^ kritje	jz„ n<>	katera bi za pr- Upravni odbor je na seji 10.
Obračunavanje uspeha po	$	datkov.	votno predvidene potrebe po- septembra zadolžil sindikalno
Ekonomskih enotah ima v bi- Pri uvajanju ekonomskih,	.......	čitniške koče učencev povsem podružnico rudarjev, da se
s‘vu troje smotrov:	obračunskih in predračunskih Vsem U-bitel «n na&h ufitlezala	dogovori g slndikalnimi po.
ugotavljanje uspeha po-	>vrensi di‘ citalfm obiskovalcem je Glede na spremenjene po- družnicami drugih slovenskih
s ovanja za manjše orgamza-	™ lvnaP vadsJtva znano, a, je imela bivša IRS g0je financiranja šolstva in rudmkov, da se skupno izde-
BUske enote:	a,i organ, samoupravljanja,	Zagorje dokaj srečno roko	konkretno financiranje SIC	la nov predlog za pravilnejšo
- decentralizacijo upravlja-	»“	= mnogokrat neke	pri izbiri lokacije za počitni-	Zagorje le-ta ni več v stanju,	uredi te v m priznanje nado«
nJa in vodenja, t. j. prenaša- m u	h	jr.	. .	.	v, 4™	„ mestil delovnim invalidom,
nja pravic in dolžnosti na vrste nezaupanje v ustvarjal- ški dom, saj je teren povsem da bi dom dogradil, zato se ____________ ____________
Vpčje število v Podjetju;
sodelavcev v ne
sposobnosti naših sode- idealen. Narava je prav tu je njegov UO odločil, da ne- p<«neje je kadrovsko-social« lavcev. Prispevka, ki ga iah- izoblikovala tako podobo kra- dograjeni dom proda in si s n.a ®luzba r . skupa:'
- približevanje rezultatov k“ dajo posamezniki k izbolj- ja, da je človek nad njo ga- tem pridobi sredstva za kritje	™d„^„ C£rboVHc«
dela in poslovanja delovnim šan-iu, ne ocenjujemo vselej njen. Gozdnati pašnik je po- najnujnejših potreb repro- L“a^.ikriizI^‘k"Jdi0„ L, mestom kicr ti nastajajo t realno, ampak ga mnogokrat sejan s košatimi smrekami v dukclje v vajenskih delavni-	se določila
j- zainl'ereriranje sJdelavčev podcenjujemo, ker se ne za- kombinaciji brez, na preprogi cah. Je pa seveda tudi SIC **““,“*“
BHžSS
Bjc v upravljanju.
Iz prednjega izhaja, da ob- vplivajo na izboljšanje po- za navadne tn ^‘fvnejše c osvoji ideja, da bi delavUik^Tako razliko naj bi
zrstGszssssrdetovniinva,id"
Pak le metoda in način oz. spodarjenja delovnim mestom oru_£a rl0Ta-	lo prav, če bi ee za dogra-
mmmmmmmmmrn-
Nepravilno jc, če gledamo sprošča ustvarjalne sile, in do doma. Cesta bo seveda povelj sedanjo kapaciteto. 0	.. n 1 a nl.
v obračun ekonomskih enot rezultat tega bi sc zrcalil v sposobna tudi za »motor,zi- Mislim, da bi s smotrnim ko- „kT.??j',nT?'t‘ i?a,no kot v način, kako bomo doseženih rezultatih. S tem bi rane« planince, kar je xie- riščenjem že obstoječih po- — - ras nl J roXT em__5	,
oče no ugotavljali uspeh ter se spremenila funkcija tehni- dvomno tudi lepa pridobitev Eniških domov na Jadranu za asno re cn- a vs z
B^EsvHl-TB
'področje nove Zasavske kot ~ munalne skupnosti socialneg*
•	ov ov v p* »* r - v » .uviti oivtutiuiiu
az^ kolektivi ekonomskih	no, ker bi namreč pri delu	tem za	se<^aj dovolj.
enot zadovoljili s tem, da so	kot strokovni svetovalci po- Dom	iz uvodoma	navede-	lektivov v vsestransko zado-
6	Po	ekonomskih enotah	lhagali	sodelavcem na proiz-	nih razlogov še ni dograjen,	voljstvo. Ne M bilo n&pak, če	m vrtovania*'
Kotavljala le sredstva za	vodnih	in ostalih delovnih	Sindikalna podružnica rudar-	bi o tem, razmislili kolektivi	z
bii	ne	dohodke. Vendar jc	mestih,	da bi s čim manjšim	jev v Zagorju ee je obvezala,	in samoupravni organi vseh Ta	problem	Je	bil v	rudar-
to	premalo, ker se sedaj	trudom	ustvarili čim več. Zal	da bi s sofinanciranjem spra-	zagorskih podjetij in izrekli	stvu	posebej	pereč, ker	je
^•clavci v naših ekonomskih	moramo ugotoviti, da še upo-	vila dom do stopnje	uporab-	svoje mnenje ter eventuelno	vedno	več	delovnih	invall«
°tah že zavedajo, da oseb-	rahljamo danes strokovno —	nosti,	to je da bi dom	pripravljenost glede sodelova-	dov,	možnost	za	ustrezno	za«
dohodki ne pomenijo vse-	tehniški kader vse preveč za	lahko čimprej služil namenu	nja pri dokončni ureditvi po-	poslitev le-teh pa ni. Pro*
^ in so zainteresirani tudi	kontrolno delo — dirigiranje	— za oddih in razvedrilo vsem	čitniških domov, ker bi bila	blem zaposlitve, nadomestil^
.razvoj in izpopolnitev me-	in diktiranje — in mu tako	delovnim ljudem Zagorja. Se-	nakazana varianta prav go-	prekvalifikacije in rehabilita«
gsUzacije v ekonomskih eno-	preostaja premalo č.~,a, da hi	danjl strokovno izobraževal-	tovo najpovoljnejša in najce-	cije velja torej rešiti kom*
*• J. za tisti del čistega nastopal kot strokovni sveto- ni c mter kot pravni nasled- nejša rešitev.
pleksno in za daljšo dobo.
1
Rešila me je »Komunalna banka«
Ondan sem bil povsem po naključju priča izredno zanimivega in tudi poučnega razgovora dveh, po vsem sodeč starih in dobrih prijateljev. Sicer ju pa poslušajmo.
»Daj no, ne bodi taka mevža! Povem ti, da je to malenkost!«
»Veš kaj .norca pa ni treba briti!« mu je drugi kar nekam jezno in preteče odvrnil, tako da sem še bolj napel ušesa.
»Počakaj no, da ti povem do konca! No, poslušaj: bilo je lani oziroma predlani, mor-
da mesec in pol pred odhodom na dopust. Žena me je začela nadlegovati, da potrebuje za dopust na morje — nove čevlje, obleko, kopalke in vrag si ga vedi, kaj šel In ko je ona nehala, sta me napadla če otroka. Fant: »Očka eli mi boš kupil podvodno puško, plavuti in masko?« Hčerka: »Oh, očka ali se spomniš, da si mi lani obljubil, da bom dobila za dopust na morju novo plesno obleko in čeveljčke?« Kar v glavi se mi je zavrtelo!
In da bi bil vrag še večji,
mi je žena dejala, da morava kupiti še ozimnico ter stojalo za televizijski sprejemnik. Verjemi mi, da sem mislil, da sem v peklu. — Naj sem še tako premišljeval in obračal mesečne prejemke, ni in ni šlo. Tuhtal sem, kje naj dobim denar, toda rešitve ni in ni bilo. V tem premišljevanju sem zaspal, sanjal sem o prijetnem dopustu — in prikazala se mi je slika kupovanja potrebnih stvari, vrnitev z dopusta in moja prazna denarnica. Kot da bi me kdo vrgel na igle, sem skočil pokon-
Nagradna križanka KB Trbovlje
Nagrade: 1. 3000 din, 2. 2.000 din 3. — 12. po 1000 din
Nagrajence bo določil žreb. Vse nagrade bodo v obliki hranilnih knjižic. Pri izpolnjevanju križanke bodo prišli v poštev le dijaki in dijakinje iz šol v Radečah, Hrastniku in okolice ter Trbovelj in okolice. Pri žrebu bodo upoštevane vse pravilne rešitve, ki jih bodo poslali dijaki in dijakinje na KOMUNALNO BANKO TRBOVLJE do 25. oktobra.
Vsak dijak, ki bo poslal pravilno rešitev na Komunalno banko, mora navesti tudi Ime in priimek, razred, ter šolo, ki jo obiskuje.
VODORAVNO: 1. in 2. navpično 31. oktober, 11. Obri, 12. Tisti, ki je duševno bolan, 14. Manjši l/ristični kraj na Gorenjskem, 16. Znamka tovornih avtomobilov, 17. Kratica na nekaterih važnih dokumentih, 18. Italijanska fašistična tajna policija, 20. Določena zemeljsk-gradbena dela, 25. Naselje, kjer prebiva manjše število občanov, 26 Naša denarna enota, 27. Največja želj ljudi vsega sveta, 29. Moško ime, 30. Začetnici najplodnejšega dubrovniškega književnika (1510 - 1567), 31. Kratice denarnega zavoda v Trbovljah, 32. Angleška spakedranščina za ne, 35. Kadar, 36. Medmet klicanja. 37. Tisti, ki proučuje sestavo zemlje, 40. Predplačilo, 42. Glej, 45. Gorovje v Sovjetc-ki zvezi, 47. Denarni zavod. 48. Zaključene teri torialne enote.
NAVPIČNO: 3. Žensko ime, 4. Kdor je nepošten, 5. Svetniško znamenje, 6. Kraj pri Ljubljani, 7. Veznik, 8. Mesto v Besni. 9. Podpis novinarja »Zasavskega tednika«, 10. Znana ljubljanska trgovina, 15. Klica, 16. Oranje, 17. Kratice naše znane o vame radijskih in televizijskih sprejemnikov, 19. Osebni zaimek, 21. Težko dela, . a^v hrastničkega komunalnega podjetja, 23. Glavna icka zahodnega dela	2 •	0
denarnega zavoda v Zasavju, ki vam bo p odeli! lepe denarne nagrade, - • c) a j prebivalci Mehike, 38. Kmečko orodje, 34. Igrati se. 38. Najslabši red, 39. Ne široko, 41. Nasprotno od noter, 43. Izu, 44. Brigitte Bardot, 46 Vekoslav Kaleb.
ci. In ponovno sem začel premlevati, koliko bi potrebovali za vse stvari. Loteval se me je obup.
Saj sam veš, kako je, če si žena vtepe v glavo kake stvari, pa se začneš izmotavati, da ni tega in onega — in že je hudič v bajti. Povem ti, da sem bil v službi le s telesom, z glavo pa - vrag si ga vedi kje.
In ko sem se vrnil iz služ: be, se je začela ponovna ka-nonada, odprla so se vrata pekla. Od vsega,-kar so ženske čvekale, sem jasno razumel: » .*.. prav in lani si toliko govoričil! Povem ti, mi gremo na morje in kupili si bomo to, kar rabimo, ti boš pa ostal doma! Ne odpiraj ust! Če pomislim, koliko si samo lani »zabil« s prijatelji za tisto tvojo dalmatinsko kapljico! Konec besedi, ostal boš doma!«
Umolknila sta in se pogreznila v premišljevanje. Končno ga je drugi opomnil: »In potem?«
Odšel sem v gostilno. Naročil sem dva deti in začel premišljevati, le kje naj dobim denar? Ponovno sem začel seštevati, koliko bi moral imeti za vse, in najrajši, če bi mi prišel takrat pod roke, bi raztrgal tistega, ki si je izmislil denar.
Naenkrat pa sem zaslišal:
»Servus, Jaka! Ja, kaj pa ti za vraga je?! Saj si videti kot obsojenec na smrt!«
»Saj tudi sem!« sem mu odvrnil.
»No in vzrok smrtne obsodbe?« je zaobrnil na šalo.
In povedal sem mu. Že ko sem mu pripovedoval, sem opazil, da se nekam skrivnostno smehlja. In ko sem končal s svojo žalostno zgodbo, se je začel krohotati.
Končno je le spravil iz sebe:	i
»Madomca, ga kronaš! In ti delaš zaradi tega problem?!«
Ni manjkalo veliko in pri-mazal bi mu eno. Ko je videl, da ga grdo gledam in da bi mu najrajši primazal eno, je dejal:
»Veš, zakaj se ti smejem? Zato ker sem bil tudi sam lani v enaki kaši!«
»Pojdi se solit s tem čvekanjem, briga me v kakšni kaši si bil!« sem mu ostro odvrnil.
»Tristo kosmatih, zaveži jezik in me poslušaj!« me nahruli, tako da sem kar zlezel vase. »No, tudi jaz sem imel pekel v bajti. Premišljeval ih premleval, kje naj dobim tiste tisočake. In končno sem le našel rešitev ... Rešen je bil problem dopusta, ozimnice in še marsikatere druge stvari. No ja, in rešitev je bila Komunalna banka.«
Po pravici ti povem, da sem hudičevo napenjal možgane, da bi našel zvezo med ozimnico .dopustom in Komunalno banko. Bolj ko sem mi-, slil, manj sem vedel. Končne sem mu precej pikro dejal:
»In tam si seveda dobil denar za dopust, ne?«
»To ne, ampak hranilno knjižico e petimi odstotki obresti« ,mi je mimo odvrnil.
Kot da bi me kdo spodbodel, sem jo odkuril domov in sklical družinski sestanek in samozavestno začel: »Letos ne gremo na morje! Nič godrnjanja in solz! Jutri grem v Komunalno banko po hranilno knjižico. Zmeniti se moramo le še, koliko bomo vsak mesec vlagali.«
Nisem ju več poslušal, toda pomislil sem, da bi bilo umestno, če bi sindikalne podružnice organizirale hranilno službo po podjetjih.
Pomen štednje
Vsi vemo, da je 31. oktober svetovni dan varčevanja. Vsi vemo za ta dan, toda verjetno še nikoli nismo temeljiteje pomislili, kakšnega pomena je varčevanje v našem vsakdanjem življenju in v gospodarstvu komune.
Verjetno je malo takih, k! tehtno premislijo prednosti in ugodnosti ,kl nam jih nudi varčevanje. Nismo morda še nikoli pomislili, da nam ravno varčevanje v določeni meri omogoča dvig osebnega standarda ter nam velikokrat pripomore, da uresničimo razne želje.
Varčevanje ni le znak skrbnega gospodarstva, temveč kaže tudi, da znamo smotrno in premišljeno ceniti vrednost denarja. Mimo tega, da nam ravno varčevanje omogoča dvig osebnega standarda, pa neposredno pomagamo, da z vloženimi sredstvi, ki se nam bogato obrestujejo, lahko nudimo posojila gospodarstvu na našem območju.
Mimo vseh ostalih ugodnosti in prednosti, ki nam jil* nudi varčevanje in ki je marsikje tudi dopolnilni vir t* razne predvidene In nepredvidene potrebe In izdatke, nam dokazujejo statistični podatki, da raste iz leta v leto število vlagateljev na področju hrastniške In trboveljske komune. Razen tega, da imajo vlagatelji varno naložen denar v Komunalni bank* in ga po potrebi lahko vcdn» dvignejo, je zanje zlasti privlačna 5 odstotna obrrstn* mera na leto. Nadvse je P* zlasti razveseljivo dejstvo, d* je opaziti v Komunalni banki Trbovlje nenehno naraščanje števila mladih vlagatelj®*’
To stran smo odstopili KB Trbovlje
OH m	tednik « SL ti § ti u “*
ŠPORTNI TEDNIK
Problemi šolske telesne vzgoje
Ce na splošno govorimo o telesni vzgoji po osemletkah in srednjih šolah v Zasavju, moramo takoj reči, da v nekaterih komunah še ni prostora pod soncem za to zvrst dejavnosti. Kolikor toliko zadovoljivo ima urejeno to Vprašanje v primerjavi z ostalimi zasavskimi komunami le trboveljska občina. To stanje je pa tudi odraz možnosti in pa prizadevnosti za ureditev tega vprašanja.
Ce primerjamo samo trboveljsko in litijsko komuno ter stanje telesne vzgoje po šolah, opazimo precejšnje razlike. Tako je na področju litijske komune 17 Sol, od tega tri osemletke. Vse Sole Pa nimajo niti ene telovadnice. V komuni sta le -dve telovadnici, in sicer ena v Litiji in druga v Šmartnem. Samo ena šola — osemletka Pa ima poklicnega telovadnega učitelja! Precej boljše stanje je pa v trboveljski komuni, kjer deluje 13 šol, od tega tri osemletke, od katerih ima le ena šola (T. Ceč) telovadnico, ostali dve osemletki pa se borita s problemom šolske telesne vzgoje. Mimo tega ima manjšo telovadnico še Gimnazija, ki
Ljubljanska nogometna podzveza
Proletarec : Rudar (Hr) 1:0 (0:0)
(č) Zagorje - v vin.
kolu ljubljanske nogometne podzveze jc domači Proletarce pred približno 150 gledalci premagal nogometno enajsterico hrastniškega Rudarja. Tekmo je prav dobro vodil sodnik Ansič iz Ljubljane.
Obe enajsterici sta nastopili s pomlajenim moštvom ter v devetdesetminutni fair igri poskušale osvojiti obe točki, kar je pa končno le v 51. minuti uspelo Proletarcu. Namreč v tej minuti je Mitič iz prostega strela s kakih 16 metrov ukanil vratarja gostov ter tako zagotovil obe točki domačinom. Kljub temu, da sta imoli napadalni petorki obeh moštev več priložnosti za povišanje oziroma za znižanje rezultata, nista znali izkoristiti niti ene ugodne priložnosti.
Slavlja (Vevče) : Svoboda (Kisovec) 2:1 (2:1)
(č) VEVČE - Minulo nedeljo je enajsterica kisovške Svobode gostovala v Vevčah ter se pomerila z ustrezno °kipo Slavije. Srečanje jc dobro vodil sodnik Zorko iz Ljubljane. 'Sama igra pa ni Lila ravno najboljša. V prvem polčasu so bili nekoliko boljši domačini in so sl tako rekoč že v tem delu igre zagotovili obe točki.
jo uporablja tudi ESŠ. Nadalje ima dokaj veliko telovadnico še TVD Partizan.
Na trboveljskih šolah je 10 strokovnih telesnovzgojnih učiteljev, kar pomeni, da nimajo telesnovzgojnih učiteljev le šole na Partizanskem vrhu, Čečah in na Dobovcu, kar je razumljivo glede na majhno število učencev.
Že ti dve primerjavi — povedati pa moramo, da v zagorski in hrastniški komuni ni nič boljše stanje kot v litijski — nam kažeta, da bo potrebno na področju šolske telesne vzgoje napraviti v naslednjih letih veliko. To problematiko bodo morali mimo sveta za šolstvo pri ObLO temeljito obdelati še občinske zveze za telesno vzgojo ter začeti skupno iskati poti za rešitev tega vprašanja. Važno je pa to, da se zagotovi primeren te-iesnovzgojni kader oziroma da bi morale komune skrbeti za to, da se čimprej preskrbe strokovni in telesnovzgojni delavci. Mimo tega je pa potrebno poskrbeti tudi za šolska igrišča in seveda, če je le mogoče, tudi za telovadnic*. — ek
Popolnoma se je pa spremenila slika v drugem delu igre. Gostje so v tem delu igre prevzeli pobudo v svoje roke ter nenehno ogrožali vrata domačinov. Zal pa napadalna petorka ni znala izkoristiti nekaterih ugodnih priložnosti za izenačenje ali pa celo za zmago.
Častni zadetek za Svobodo jc dosegel Brkič.
Bratstvo : Kamnik 6:0 (2:0)
izmod dosedanjih najlepših tekem, ki jih je v letošnjem prvenstvu prikazalo Bratstvo, so domači nogometaši minulo nedeljo z visokim rezultatom premagali goste iz Kamnika. Ze sam začetek tekme je pokazal, da bodo odšli gostje domov katastrofalno poraženi. Ze v 2. minuti je Trin-kar ukanil vratarja gostov ter povedel moštvo. Po tem zadetku so igrali izmenično na polovici Bratstva in. Kamnika, vendar so bili napadi gostov bolj redki in niso pomenili resnejše nevarnosti za obrambo Bratstva. Po lepi akciji je v 42. minuti Trin-kar ponovno potresel mrežo gostov ter postavil rezultat prvega dela igre.
Drugi del igre je pripadal ravno tako kot prvi domačinom. V 52. minuti je vratar gostov požel aplavz 300 gle-. dalccv, ko je v lepem slogu obranil močan strel Premca. Kljub temu, da je bila premoč domačinov očitna, tudi gostje niso vrgli puške v ko-
ruzo, toda vsa njihova prizadevanja so ostala brezuspešna. V,64. minuti je Ocepek povišal repultat na 3:0 in le štiri minute kasneje je moral vratar gostov že četrtič pobirati žogo iz svoje mreže. Peti, ter najlepši gol dneva je v 72. minuti dosegel Trin-kar. Končni rezultat je pa v 86. mipjiti postavil Ocepek.
Kljub temu, da so domačini nastopili brez standardnega srednjega krilca, se gostje niso mogli upirati razigranim nogometašem Bratstva, kar dokazuje že sam rezultat. Pri Bratstvu sta se v napadu odlikovala Trinkar in Preme, v obrambi pa Gogič. Srečanje je zadovoljivo vodil sodnik Lebenič-nik iz Zagorja.
Mladinci:
Bratstvo): Kamnik 3:3 Siavija (Vevče) : Svoboda (Kisovec) 12:0
VEVČE - V tej tekmi so domačini katastrofalno porazili goste, igra je pa bila 14 minut pred regularnim časom zaključena, ker je v moštvu Svobode ostalo le 7 igralcev.
Proletarec : Rudar (Hr) 3:2
Republiška hošarkarska liga — moški
Rudar : Elektra (Šoštanj) 06:53 (34:19)
TRBOVLJE - Gostje iz Šoštanja, ki so na drugem mestu v republiški košarkarski ligi, so morali v minulem srečanju položiti orožje ter pustiti obe točki domačinom. Gostje so nastopili okrnjeni brez Šmida in Nateka. Kljub velikim obetom in upom na zmago proti Rudarju gostje niso bili kos razigranim domačinom, ki so si že v prvem delu igre zagotovili precejšno razliko v koših. Zlasti v prvem delu igre so bili domačini boljše moštvo, tako da gostje v drugem delu igre niso mogli nadomestiti izgubljenih košev.
Pri Rudarju je bil najuspešnejši Virt z 18 koši, Klemen z 10 ter Perpar z 8. Pri Elcktrl sta pa dosegla največ košev Lukman in Moškon, oba po 16. Srečanje sta vodila Steiner in Jeraj iz Ljubljane.
Srečanju je prisostvovalo okoli 300 gledalcev. S tem porazom je Proletarec praktično izgubil vse upanje, da bi se drugo leto boril v družbi desetih najboljših slovenskih košarkarskih klubov.
Pri Proletarcu so bili najuspešnejši Kranjc 28, Stvarnik 16 ter Anžur 10 košev.
Republiška rokometna liga — vzhodna skupina
Celulozar : Radeče 14:8
KRŠKO — V nedeljskem kolu republiške rokometne lige — vzhodna skupina — je Celulozar premagal na domačem igrišču rokometaše Radeč. Domačini so že v začetku prevzeli igro v svoje roke in niso dovoljevali gostom, da bi jih resneje ogrozili. Kljub temu, da so gostje prikazali borbeno igro, niso nikakor bili kos domačinom, tako da sploh ni bila ogrožena zmaga Celulozar j a.
' Pri Celulozarju sta bila najuspešnejša Iskra II s 7 ter Zibert s 4 zadetki, pri Radečah pa Mrežar s 6 zadetki.
Rudar : Slovenj Gradec 19:16 (9:11)
TRBOVLJE - Številni gledalci so v nedeljo dopoldne imeli priložnost videti izredno borbene in požrtvovalne rokometaše Slovenj Gradca, ki so poskušali odnesti iz Trbovelj obe točki. To se jim pa ni posrečilo .kajti v vseh dosedanjih kolih so Trboveljčani odpravili tako na svojem kot tudi na tujih igriščih vse nasprotnike ter vse izkupičke pobrali zase.
Prvi so povedli igro gostje ter v nekaj minutah tudi vodili z 2:0. To minimalno prednost so ohranili do prvih minut drugega dela igre. V nadaljevanju srečanja so domačini prevzeli igro v svoje roke ter odpravili borbene goste. Gostje ter zlasti vratar Kravzel so prikazali zelo lepo in učinkovito igro. Najuspešnejša in hkrati najboljša Igralca Rudarja Škrinjar in Ačkun sta imela precej dela, da sta ukrotila izrednega Kravzerja.
Pri Rudarju so bili najuspešnejši Škrinjar z 8, Ačkun s 6 ter Bašič s 3 zadetki, pri Slovenj Gradcu pa
Gologranc z 8 ter Stembeie ger s 3 zadetki.
Prijateljsko srečanje Rudar : Trešnjevka 23:9 (13:5)
TRBOVLJE - V prijateljskem rokometnem srečanju je ekipa Rudarja pokazala v nekaterih trenutkih pravo umetnost obvladovanja in žongliranja z malo usnjeno žogico. Igralci iz Zagreba so bili v tem srečanju le pasivni opazovalci dogodkov na igrišču. Gostje niso kljub določenemu prizadevanju niti za trenutek ogrozili Rudarja.
Mimo ostalih je tudi Klan-čišar prikazal zelo lepo in učinkovito Igro, saj je kar šestkrat ukanil vratarja gostov, Cizka. Mimo njega so bili še uspešni: Škrinjar 8, Ačkun 4.
Zasavska rokometna liga
Zora:Radeče 12:15 (5:8) Rudar II : TVD Partizan Zagorje 24:13 (8:6) Partizan Celuloza (Krško) : Partizan (Senovo) 22:16 (8:4)
Triglav dvakratni zmagovalec
TRBOVLJE - V nedeljo popoldne je bilo na nogometnem stadionu finalno tekmovanje za atletsko prvenstvo Slovenije v B programu. V, moški konkurenci so nasto-' pili atleti Jesenic, Litije, Maribora in Triglava, pri ženskah pa Rudar, Litija in Triglav.
NajveŽ uspeha so imeli atleti in atletinje Triglava. Tako so v meški konkurenci osvojili prvo mesto atleti Triglava z 12.584 točkami pred Mariborom 11,869, Litijo 5,308 ter Jesenicami 3.646 točkami.
V moški konkurenci so atleti iz Litije osvojili v posameznih disciplinah nekoliko slabše rezultate, veliko boljše so pa bile atletinje Litije in Rudarja.
Zenske - 100 m: 1. Srebot (R) 13,5, 3. Tršck (R) 13,7; 800 m: 2. Vidmar (L) 2:25,1; krogla: 3. Prijatelj (R) 9,42; kopje: 2. Kotenšek (R) 28,80; 4x100 m: 2. Rudar 56,8, 3. Litija 1:03,5. Vrstni red: 2. Rudar 7.316, 3. Litija 4.483 točk.
Proletarec : Svoboda 60:61 (32:25)
(jj) ZAGORJE - V derbiju
:a peto mesto v republiški tošarkarski ligi je Svoboda z Ljubljane v zelo razbur-jivi tekmi premagala doma-ie moštvo. V prvem delu sta se moštvi menjavali v irodstvu, dokler domačini niso dosegli prednost 8 košev razlike.
V začetku drugega dela so domačini še povečali prednost, vendar se igralci Svobode niso dali kar tako ugnati. Dve minuti pred koncem srečanja jim je uspelo zmanjšati razliko v koših na 3 točke, nakar so poskušali doseči zmago. To sc jim jc posrečilo 20 sekund pred koncem srečanja, ko jc odličen Vahen dal zmagoviti koš.
Nagrade za učence in šole
Delovni kolektiv Komunalne banke Trbovlje jc sklenil, da bo nagradil z denarnimi nagradami najboljše šolske naloge s temami o svetovnem dnevu varčevanja — 31. oktobrom. Vsaka šola bo poslala na Komunalno banko po pet najboljših šolskih nalog s to temo. Z žrebom bodo določeni dve najboljši nalogi, ki bodo prišle v poštev za glavno denarno nagrado tako, da bodo z vsake šole nagrajene dve najboljši nalogi po
2000 din v obliki hranilno knjižice.
Mimo tega je pa delovni kolektiv Komunalne banke tudi sklenil, da se z praktičnimi nagradami obdarijo tiste šole, ki bodo v času od 31. oktobra do 15. novembra vložile na Komunalni banki največ hranilnih skupnih dijaških vlog z najvišjim zneskom.
Nagrade: oprema za delavnico, televizor ali pa kake druge praktične nagrade v sporazumu s šolo.
VAŠ OBVEŠČEVAVEC
O b v e s t i 1 a
Avto-molo društvo priredi v mesecu novembru AMATERSKI TEČAJ za motorna vozila A in B kategorije.
Priglasitve sprejema v društveni pisarni med uradnimi urami. Priglasite se takoj, ker je prostor za predavanje le za 25 kandidatov.
AMD Trbovlje
Mali oglasi
Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z žimnico. Ogled: R. M., Trg revolucije 33.
Iščem dva mizarska pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. — Franc Kregar, »Bor« Mizarstvo, Vižmarje 87, Šentvid — Ljubljana.
ZAHVALA
Zahvaljujem se tovarišema Jožetu Berakoviču in Branku Radaku s postaje LM Trbovlje za požrtvovalno delo pri razkritju vlomilcev. — Pucelj, Žabjelf.
Podpisana Zofija Klun, Tr-bolje, Partizanska 2, preklicujem kot nereseničen očitek .izrečen 12. 9. 1962 proti Francu Čeme, Trbovlje, Partizanska 1.
Bilance na dan 31. decembra 1961
KMETIJSKA ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI
AKTIVA		PASIVA	v 000 din
I.	Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	 II.	Druge oblike sredstev Banka in blagajna	 Kupci in druge terjatve .... Zaloge		 Druga aktiva		66.293 31.414 11.721 62.079 21.476 20.939	I.	Viri stalnih sredstev Poslovni sklad		 . Sklad skupne porabe	 Rezervni sklad in drvgi skladi II.	Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki	 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva		59.717 31.876 9.836 48.262 50.699 13.532
Skupaj . . .	213.922	Skupaj . . .	213.922
Računovodja:	Predsednik	Direktor:
Franc Odlazek 1. r.	upravnega odbora: Andrej Zupančič 1. r.	Miha Golobič 1. r.
	GOSTIŠČE -PARTIZAN«	TRBOVLJE
AKTIVA		PASIVA	v 000 dir
I. Osnovna sredstva		I. Viri stalnih sredstev	
Sedanja vrednost osnov, sredstev		Poslovni sklad		940
Sedanja vrednost sredstev skup-	437	Sklad skupne porabe	 Rezervni sklad in drugi skladi	20
ne porabe 				106
II. Druge oblike sredstev		II. Druge oblike virov sredstev	
Banka in blagajna	 Kupci in druge terjatve .... Zaloge	 Druga aktiva	; •	615 494 751	Krediti pri banki		 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva		1,231
Skupaj . . .	2,297	Skupaj . . .	2,297
Računovodja:	Predsednik UO:
Jože Lapornik 1. r.	,
Direktor:
Ana Pungerčar 1. r.
OBRTNO PODJETJE -TAPETNIŠTVO« TRBOVLJE
AKTIVA		PASIVA	v 000 din
I, Osnovna sredstva		I. Viri stalnih sredstev	
Sedanja vrednost osnovnih sredstev	989	Poslovni sklad .	.	. lil	3.400
Sedanja vrednost sredstev skupne po-rabe		31	Sklad skupne porabe .	•	•	; Rezervni sklad in drugi skladi •	37 350
II. Druge oblike sredstev		11. Druge oblike virov sedstev	
Banka in blagajna .	.	.	:	; Kupci in druge terjatve . ; 1 . Zaloge	i • Druga aktiva	776 3.940 8.806 12.196	Krediti pri banki Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva			11.819 9.262 1.871
Skupaj	26.739	Skupaj .	.	26.739
Računovodja:	Predsednik	Direktor:
Erika Goleč 1. r.	upravnega odbora:	Alojz Rotar 1. r.
Jože Solina 1. r.
TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« TRBOVLJE
AKTIVA		PASIVA	v 000 din
I. Osnovna sredstva		I. Viri stalnih sredstev	
1. Sedanja vrednost osn. sredstev	7,755	1. Poslovni sklad	16,807
2. Sedanja vrednost sredstev		2. Sklad skupne porabe ....	1,105
skupne porabe	7,808	3. Rezervni sklad in drugi skladi	7,792
II. Druge oblike sredstev		II. Druge oblike virov sredstev	
3. Banka in blagajna . .	. •	16,979	4. Krediti pri banki		51,016
4.	Kupci in druge terjatve . . . 5.	Zaloge	I .	24,049 67,821	5.	Dobavitelji in druge obveznosti 6.	Druga pasiva		38,672 10,927
6. Druga aktiva	' .	1,910		
Skupaj . . .	126,316	Skupaj . . .	126,319
Računovodja:	Predsednik UO:	'	Direktor:
V id.ui Martin	Romih Zvone	S oster Ivan
FILM
Kino Delavski dom v Trbovljah: 19. — 22. oktobra francoski bar. CS film »PRINCESA OD KLEVA«; 23. -25. bolgarski film »ULICA SIROMAŠNIH«.
Kino Svoboda — Trbovlje II: 20. — 22. oktobra slovenski film »MINUTA ZA UMOR«; 23. in 24. oktobra poljski barvni CS film »KRIŽARJI« (predstave ob 16.30 in 19.30).
Kino Svobode II v Hrastniku: 18. oktobra nemški film -TUJA ŽENA«; 20. - 22. oktobra jugoslovanski film »SOLUNSKI ATENTATORJI«; 24. in 25. oktobra francoski barvni film »DVOJNI OBRAT«.
Kino Delavski dom v Zagorju:	18. oktobra ameriški
barvni film »V SENCI VE-SAL« 20. — 22. oktobra ameriški barvni film -POSLEDNJI LOV«; 24. in 25. oktobra ameriški barvni CS film -MLADA KRALJICA«.
Kino Litija: 19. — 21. oktobra italijanski barvni CS film -ZVEZDE NOČI«; 23. in 24. oktobra francoski film »MILIJONAR PO SILI«.
Kino Šmartno: 18. oktobra Jugoslovanski film -AKCIJA«; 20. in 21. oktobra nenw ški barvni film -ENOSTAVNO DEKLE«; 24. in 25. oktobra sovjetski film -BALADA O VOJAKU«.
Iz naših krajev
Gibanje prebivalstva
TRBOVLJE
Rodile so: Olga-Marija Ločičnik iz Hrastnika, Studence
—	dečka; Justina Močilar iz Trbovelj, Neža 24 — deklico; Marija Gregar iz Trbovelj, Opekarna 27 — dečka; Terezija Dominkovič iz Zagorja, Kisovec 91 — deklico; Marija Gojgič iz Hrastnika 68 — dečka; Marija Perpar iz Trbovelj, 1. maja 31 — dečka; Hermina Simončič iz Trbovelj, Nasipi 3 — dečka; Milka Vidrih iz Trbovelj, 1. maja 22
—	deklico; Terezija Kovač iz Zagorja, Sisovec 32 — dečka; Emilija Stariha iz Trbovelj, Loke 32 — deklico; Jožefa Naraglav iz Trbovelj, 1. maja 14 — dečka; Marija Zibert iz Trbovelj, Nasipi 33 — deklico; Jože Orožen iz Hrastnika, Podkraj 82 — deklico; Marija Babič iz Hrastnika, Turje
20 — dečka; Friderika-Bre-da Mrežar iz Hrastnika 1
—	dečka; Marija Kuhar iz
Podkuma 13	— deklico;
Martina Djokič iz Trbovelj, 1. maja 11 — deklico; Karolina Tušar iz Hrastnika 288 — dečka; Terezija Han-čič iz Radeč, Cimerno 7 — deklico; Viktorija Zore iz Zagorja, Dolenja vas 11 — deklico; Justina Skale iz Hrastnika 262	— dečka;
Vilma Žabkar iz Hrastnika, Podkraj 64 — dečka; Hermina Cestnik iz Trbovelj, Cesta T. Ceč 26 -dečka; Matilda Trbovc iz Hrastnika 376	- dečka;
Hedvika Sarlah iz Hrastnika 349 — deklico.
Poročili so se: Leopold Knez, uslužbenec iz " Trbovelj, Novi dom 35, in Ana Jazbec, uslužbenka iz Trbovelj, Kolodvorska 21; Albin Hauptman, rudarski tehnik iz Trbovelj, Trg svobode 34; Frančišek Sluga, delavec iz Trbovelj, Opekama 20, in Marija Trškan, babica iz Trbovelj, Rudarska cesta 9.
Umrli so: Alojz Klenovšek, upokojenec iz Trbovelj, Opekama 2 - star 65 let; Domni k Gros, soc. ogrožen iz Trbovelj, Partizanski vrh št i - etar 91 let; Alb* Vajdčc, osebni upokojenec iz Trbovelj — star 55 let; Sonja Mlinar, otrok iz Loke, Žirovnica 18 — star 6 Terezija Tolar roj. Soklič .upokojenka iz Trbovelj, Globušak 22 — stara 73 let.
HRASTNIK
Poročila sta se: Marjan Vi-dojevič, delavec iz Hrastnika 7, in Marija Blaj, gospodinja iz Hrastnika 7.
Umrl je:	Branko Kupec,
otrok iz Hrastnika, Studence 73 — star 10 dni.
ZAGORJE Ob Savi:
Rojstev (na domu) in porok ni bilo.
Umrl je: Ivan Severkar, rudarski upokojenec iz Kisovca 88 — star 77 let. ,
BREŽICE:
Rodile so: Marija Cingulin z Bratovskega vrha 17 - deklico; Jerica Gršak iz Sent-lenarta 14 — dečka; Rozalija Sintič iz Hrušice 65 — deklico; Ana Kožar iz Vel. Malenc 46 — deklico; Lucija Vukelič iz Siska — dečka; Terezija Jelčič z Bizeljskega 160 — dečka; Frančiška Kranj iz Vel. Podloga 4 — dečka; Vida Ra-danovič iz Slogonskega 25
—	dečka; Zofija Bukovin. ski iz K »ritnega 17 a — dečka; Terezija Urbanč iz Račje vasi 25 — dečka.
E L E K T R O TRBOVLJE proda
rabljeno motorno kolo znamke Panonia de Lux, 250 ccm. Vozilo trenutno ni v voznem stanju.
Javna prodaja bo 25. oktobra 1962 ob 7. uri na upravi podjetja. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in ustanove. Kolikor le-teh ne bo, se bo motorno kolo prodalo privatnim interesentom.
če jima baron želi podariti življenje, naj *>0- Toda velikan me je ranil, zato mora umreti. Pritlikavec je njegov tovariš in mu je pomagal, ko me je prevrnil, zato mora umreti tudi on.
Prišla je noč in minila. Prišel je drugi dan. Bilo je že ob enajstih zvečer. Baron je vstopil V sobo, v kateri je bil Coquelicnt in oba ujetnika.
— Prišel je čas, je dejal baron. Dal vama bom delavsko obleko, v katero se bo oblekel markiz 1® njegov služabnik. Upam, da se spominjata še v$ake moje besede, ki sem jo vama izrekel, in Vedita, da je vajino življenje ali pa smrt v vajinih rokah.
— Ne bova pozabila, je odvrnil pritlikavec, i Gospod baron je lahko brez skrbi.
Na ulico sta oba stopila skozi vrtna vrata, *a njima pa so šli Coquelicot in dva baiklača z nabitimi puškami. Bila je ena izmed tistih noči, ki so naročene za zločine.
Vsi so šli do ogla ulice Tombe-Issore. Komaj $ta prišla tjakaj, sta Dagobert In d’Or opazila, 3a sta sama. Vedela sta pa, da je ulica vsa polna baronovih ljudi. Mirno sta šla naprej. Vedela sta, da bi pazljivo uho ujelo vsako njuno besedo in da M ostro oko takoj videlo vsak ne-. Premišljen korak. Dagobert je zastal za trenu-
Xavier DE MONTEPIN	50
Maščevanje in ljubezen
tek, da bi videi, kako daleč sta $e od vrtnih Vrat. Naenkrat pa se je na ulici prikazala temna razcapana postava nekega prosjaka:
— Usmilite se me...
Pritlikavec je odkorakal naprej, ne da bi spregovoril besedo. Vedel je, da je bil berač baronov izvidnik.
Takoj nato sla zaslišala voz in zagledala svetlobo. Kočija, ki so jo spremljali služabniki, je Drispeia do ogla ulice. Svetloba je takoj ugasnila.
Ob tej borni svetlobi sta opazila v mraku nekaj temnih senc, ki so stale v kratkih presledkih druga zraven druge in pazile na vsak njun korak.
Samo deset korakov sta bila oba nesrečnika
vhodnih vrtnih vrat. Končno sta prehodila ke to pot in Dagobert se je naslonil na vrata, da bi ugotovil, če so zaklenjena.
— To je mesto, kjer sc moramo snitl, jc dejal precej glasno pritlikavec. Tukaj bova ostala *n čakala.
— Pa čakajva, je ponovil d*Or.
Naslonila sta sc na steno v bližini vrat. Oba bila nekam nemirna, a ne zaradi tega, da ki se morda sramovala svojega storjenega koraka. To nt bilo sramovanje ali kes zaradi izdajava, ki sta ga napravila svojemu dobrotniku, n* — drhtela sta Iz bojazni za svoje življenje. Bala sta sc, če ni prišlo morda kaj vmes in.da Markiza nc bo. V tem primeru bi baron izlil vso jezo na oba.
Minilo Je nekaj minut v tej negotovosti.
Končno je ura odbila polnoči.
Tisti trenutek so se zaslišali koraki na kontu ulice.
— On prihaja! je zašepetal pritlikavec. Uničen je - midva pa rešena!
NORIŠNICA
Med vsemi norišnicami v Franciji je bila ti-e*a leta na najslabšcm glasu pariška norišnica Salpetriere. Slab sloves jc zaslužila v pravem Pomenu besede. Zdravniki in ostalo osebje norišnice so ravnali z nesrečnimi bitji, ki so bila uročena njihovi skrbi in negi, kakor z največji-*ni hudodelci.
Tu ni bilo bolniških sob, temveč le luknje, v *aterc so zapirali bolnike. Nadzorniki so menili, da so poverjeni jim bolniki njihovi smrtni sovražniki. Duševni bolniki so vedno vztrepetali, nadar so zagledali katerega izmed nadzornikov,
so sc jim približali le z bičem v roki.
Pred to žalostno hišo, ki jc bila bolj podobna kot pa bolnišnici, se Je zaustavil voz, Id sta Ka vlekla dva stara, zanemarjena konja. Štirje vojaki in neki podoficir so spremljali voz. j ** Kaj nam prinašate danes? j	— Tri Izvodel
j	** Ali so besni?
I. Kaj še! Zlasti ena Izmed njih Jc mila In K*?**® kakor jagnje. Verjemite mi, milo dekle!
Je že v Chatelctu, vlovili so Jo pa V krčmi
ki Je na slabem glasu, in nihče ne ve, čigava je. Kaže, da je prava ovčica.
— Ob, na takšne ovčice se ne smete nikoli zanesti. Ml jih že poznamo! Tisti, ki so videti najbolj krotki, so po navadi najslabši.
Medtem so odprli vrata dvorišča in voz se je zagugai vanj. Dva bolniška uslužbenca sta odprla vrata voza, v katerem so bile tri ženske z zvezanimi rokami.
Iz kočije so izvlekli drugo za drugo. Ena izmed njih je bila Izidora de Simeuse. Nesrečna žrtev vcdeževalke in barona je samo molčala in je bila podobna marmornatemu kipu. Ostati dve sta začeti takoj stokati in tarnati, kakor hitro sta stopiti z voza.
Odpeljali so jih najprej v registraturo. Nižji oficir je podal poročilo uslužbencu umobolnice. V popis so zapisati dva priimka in eno številko. Številka je bila Izidora, ker niso mogli ugotoviti, kdo je.
Ko je bila končana ta formalnost, je dežurni zdravnik pregledal nove paciente. Zastavil jim je nekaj vprašanj, na katera pa ni dobil odgovora.
Vsako izmed njih so dati v poseben oddelek. Dvorišče, v katerega so odpeljati Izidoro, Je nadzoroval nnki uslužbenec, ki je bil kot rojen za to. Ze sama njegova zunanjost je vlivala strah. Bil je visok možakar nenavadne moči.
Ta nadzornik se je imenoval Tabareau. Na levi roki sta mu manjkala dva prsta, katera mn je pred desetimi leti odgriznil neki blaznel.
Dvoriščna vrata so odprti od zunanje strani in pokazala se je glava uslužbenca, ki se je nenehno obračala na vse strani. Ko je mož ugotovil, da je zrak čist, je dejal:
— Nadzornik Tabareau, imamo novo duševno bolno žensko. Je sicer popolnoma mirna, toda opozarjam vas, da bodite previdni. Zapisana je pod številko 913.
— Prav! je odgovoril nadzornik. Meni je vseeno, ena več ati manj.
Ko je to izrekel, je prijel Izidoro in jo odvlekel na dvorišče. Uslužbenec se je odmaknil In zaprl vrata za seboj.
Oblekli so Jo v obleko umoboinlh in čez nekaj minut jc bila že v svoji celici.
TUJEC
Kakih štirinajst dni nato se je pred vrati umobolnice Salpetriere zaustavila elegantna kočija.
Služabnik je odpri vrata kočije, iz katere je izstopil postaven in čeden možakar. Približal se je majhnim vraticam .katera je vratar zelo hitro odpri.
— Kaj želite gospod
— Rad bi obiskal zavod za umobolne. To je verjetno dovoljeno?
— Zal mi je, gospod, toda povedati vam moram, da to ni mogoče.
— Zakaj ne?
— Ker je gospod ravnatelj strogo zabranll obiskovanje. Izdal je okrožnico, v kateri je zlasti tujcem prepovedan vhod v zavod, pa vseeno, iz kakšnega vzroka so prišli.
— Od kdaj pa velja ta okrožnica?
— Tri tedne.
— Ati nc bi mogli napraviti izjeme?
— To lahko stori samo ravnatelj.
— Ali bi lahko govoril z njim?
. — Ne. Ravnokar je pri kosilu.
— No, to je vsekakor zelo važno opravilo! je Ironično dejal tujec. Hkrati jc pa potegnil Iz žepa denarnico, izvlekel iz nje zvit papir, ga pomolil vratarju in dejal:
- Prijatelj, dajte gospodu ravnatelju tole pisemce in mu povejte, da mi je žal, da ga motim pri tako važnem opravilu.
Mladi mož je bil tako eleganten, da je vratar pohitel in kar sam odnesel pismo ravnatelju.
Ta se je naprej razjezil, da si ga nekdo npa motiti pri kosilu, toda komaj ko Je pogledal v pisemce, je skočil Izza mize in poletel po stopnicah, samo da tujec ne bi predolgo čakal.
Frcčital je namreč:
— Gospod ravnatelj Salpetriere se prosi, da naj bo sam in vsi njegovi uslužbenci na razpolago gospodu Doyenu, mojemu dvornemu sil* karju. - Grofica du Barry.
Ves svet je namreč vedel, da vlada Franciji Ludvik XV., njemu grofica du Barry, njej pa slikar Dojen.
(Dalje prihodnjič)
N. Tatari	gg
Ukleti partizan
Puškomitraljez se je dvakrat vzdignil in potem umiril. Fantku je šumelo v ušesih. Oči so strmele čez merilni instrument na vrh Ljubinega groba.
Gori so Nemci popadali, se začeli vznemirjati in bežati. Zdelo se mu je, da jih on ubija. Zdelo se mu je, da je velik in močan kot hrib, na katerem je ležal.
Toda kako, da njegov puškomitraljez strelja tako dolgo? Spustil je kopito in odpel saržer. V njem so bile prazne patrone.
Ramena so mu vztrepetala in jecljajoč je padel na zemljo. Sele sedaj je'popolnoma dojel, zakaj so ga tovariši poslali semkaj. Želeli so ga izvleči iz hudičevega ognja in pekla, da bi ga vsaj on preživel. Menili so, da je njegov dolg borbi večji od njegove višine;
Toda oni niso mogli vsi pasti. Čakal jih bo. Morajo priti tod. Prisluškoval je in občutil, da mu je bilo po joku laže. Zavlekel se je pod grmičevje in gledal najprej v so-mrak in potem v noč.
Slišal je, kako Nemci gredo doli proti dolini. Slišal je Veliko strelov. Nemški vojaki so ubijali ranjence in na tifusu obolele. Rakete so kazale, do kam so prispeli Nemci.
Videlo se je lahko, kako na Košuti poje-" njava srditost boja. In kmalu je raketa oznanjala, da je tu prenehal partizanski odpor.
Njegove oči so gledale vse teže. Narava je zahtevala svoje. Za trenutek je zamižal... Potem pa ga je zajel spanec.
Ko se je Komnen spet osvestil, je zaslišal glasove okoli sebe. Nekaj ga je slepilo, ko je poskušal odpreti oči. Premaknil je glavo in pogledal. Zagledal je noge v težkih, okovanih škornjih. Postalo mu je vse jasno. V istem trenutku je zaslišal tudi nemško govorico.
Za njim je gorela ročna baterija. Poskušal je odskočiti stran. Občutil je pa, da ne more premakniti rok. Bile so zvezane.
— Ujet! je pomislil ves prevzet in nesrečen. Takšnemu borcu, kot Je bil Komnen, ee ni moglo pripetiti nič strašnejšega kot ujetništvo. Komandir, junak, ki Je preživel sto najtežjih bitk, človek, zraven katerega so padale in izginjale čete tovarišev, borec, ki je videl vso slavo zadnjega odpora Proletarcev na Ljubinem grobu, je ležal pod nogami nemškega vojaka.
V tem trenutku Je razumel, kaj govori malo ukrivljeni, grdi Nemec, čigar obraz je krvavel.
— To je eden izmed njihovih, je dejal nemšld podoficir.
— Kje pa ima čelado? je vprašal mlad,' vitek nemški poročnik.
— Vrgel jo je stran in jo zamenjal z njihovo kapo, mu je odgovpril vojak.
— Ali si prepričan, da je njihov? ga je vprašal poročnik.
— Videl sem ga na prehodu. Mislil sem, da je eden od naših. Kasneje je pa streljal iz avtomata, je dejal vojak.
Komnen se je usedel. Njegove oči niso mogle jasno videti dalje od centra svetlobe, kjer je bil. Čutil je pa, da je okrog njega več desetin vojakov. In slišal je borbo, ki je divjala tam okoli Balinovca, kamor so prodirale brigade. Presenetilo ga je pa, da sliši značilne eksplozije ročnih granat in mitra-ijezni ogenj tudi e Sutjeske.
- Vstani! mu je zavpil neki podoficir.
Komnen je vstal. Občutil je pa, da mu ob telesu še vedno visi avtomat. Z neopaznim gibom rok je ugotavljal, če je ranjen. Lev* rama ga je malo skelela. Po obrazu je imel mnogo manjših prask in zatečenih mest. Bolel ga je tilnik, v glavi se mu je vrtel<x Čutil "je le strahovito žejo.
Oči so se mu privadile na kontraste svet-" lobe in teme-. Pogledal je okoli sebe. Stal je na ravnini, daleč od prostora, kjer j« padel po st.mini. Ugotovil je, da so ga Nemci našli oeiesveščenega, ga zvezali in privlekli semkaj.
— Govoriš nemško? ga Je vprašal poročnik.	,
(Nadaljevanje sledi) ,
Operacija srca
izven človeškega telesa
Na nekem sestanku zdravnikov kardiologov, ki je bil te dni v Mincapolisu (ZDA), so izrazili prepričanje, da bodo zdravniki kmalu lahko potegnili pacientovo srce iz telesa in izvršili na njem operacijo ter ga pozneje zo-
Nepodkupljiv Kljub svojim 114 letom je ostal Newyor-čan Henry Herodon nepodkupljiv. Ko ga je za njegov 114. rojstni dan obiskal guverner Nelson Rockfeller in mu prinesel za darilo kolač ter mu čestital, ga je Herndon presenetil z besedami: »Nikar se ne trudite, prestar sem že, da bi za kogarkoli glasoval.« Junaki zraka Poleg pijancev, ki povzročajo prometne nesreče na cestah, se neprestano veča število žrtev letalskih nesreč, ki jih povzročajo alkoholizirani piloti. V lanskem letu je zabeležila »Aviation Agen-cy« (ZDA) 54 nesreč, ki so jih povzročili zasebni piloti pod vplivom alkohola. Od tega se jih je 38 končalo s smrtjo.
pet vrnili v človeški organizem. To bo podobno popravilu avtomobilskega motorja, ki ga dvignemo iz avtomobili. in ki potem, ko ga vrnemo na staro mesto, zopet odlično deluje.
Strokovnjaki so povedali, da so takšen poskus jse naredili na psih v neki kliniki v Kaliforniji. Psi, ki so jim srce vzeli iz telesa in vrnili v telo že pred letom dni, še danes živijo in se odlično počutijo. Med tem eksperimentom so srce, ki so ga vzeli iz telesa, dali v posodo z fiziološko raztopino in so pri tem ugotovili, da srce lahko zdrži izven telesa — brez kisika — skoraj tri ure. Takrat so ga »vrnili« lastniku in ga znova -pognali« z električnim šokom. Po izjavah zdravnikov, ki so delali omenjene poskuse, bi s temi metodami lahko rešili tudi tako imenovane »modre dojenčke«, katerih srčne napake s sedanjimi metodami ni mogoče odstranili. Takšne osebe so za sedaj na žalost še vedno obsojene na smrt.
Mladina pri igri
Lisičja nadloga na Krku
Ob umiku z otoka Krka septembra 1943 so Italijani izpustili iz svojih mrež nekaj živih lisie. Od takrat do danes so se lisice tako razmnožile, da so razen divjačine in perutnine pričele napadati tudi ovce, ki se svobodno pa-
Ni bil samomor
Skoraj dva meseca posmr- »Daily Espress« daljši čisti Marilyn Monroe je napisal nek o svoji bivši ženi, v ka-njen bivši soprog in znani terem je izrazil svoje prepri-ameriški dramatik Arthur Čanje, da Marilyn ni nrpra-Miller v angleškem časniku vila samomora.
Čutim in prepričan sem,« piše Arthur Miller, »da je bila vse skupaj strašna pomola. Marilynina smrt ni bila prostovoljna. Mogoče je, da je pogoltnila vse uspavalne tablete, toda kljub temu sem prepričan, da tega ni storila namenoma. Znano je namreč, da ljudje, ki so zaužili močno_ dozo uspavalnih sredstev, izgubijo kontrolo nad seboj — In torej v tem stanju lahko zaužijejo več tablet, kolikor Je predpisano. Moje mnenje o vsej zadevi je: Marilyn m" bila človek, ki bi se prostovoljno ločil od življenja.«

sejo v hribih brez nadzorstva pastirja.
Zaradi vedno večje Škode je OLO Krk leta 1951 postavil stalnega lovca za ubijanje lisic, toda ta je ostal v službi samo do konca naslednjega leta. 2e januarja 1953 je OLO izglasoval sklep, po katerem bo vsak, ki ujame ali ubije lisico, dobil za vsako dva tisoč dinarjev nagrade. Tako so že leta 1953 pobili
59, leta 1954 pa celo 447 lisic.
Lisice eo na področju Baške Drage februarja i* marca letos poklale 80 jag-njedi, zato je SZDL v Bašld Dragi obljubila poleg občinske nagrade še posebno nagrado v višini deset tisoč dinarjev za vsako lisico, ki jo ubijejo na njenem področju. Uspeh je kljub nagradam in številnim organiziranim lovom izostal.
ROM.Ml- SCUNEIDER
Teden mačk
V	oktobru imajo v Zdru-
ženih državah »teden mačk«. Ker imajo Američani več kot 21 milijonov mačk in je geslo tega tedna:	»Vsaki
mački vsak dan pol litra mleka!«, si največ dobičkov obetajo mlekarnarji.
Dragoceno pismo
V	ZDA se je razširila med novoporočencl naslednja navada: mladi par pošlje predsedniku Kennedyju vabilo, v katerem ga prosi, naj se udeleži poroke in gostije. Predsednik sicer ne pride, zato pa prejmeta mlada zakonca iz Bele hiše lepo pismo, v katerem predsednik obžaluje, ker se poroke ne more udeležiti. To pismo je za mlade zakonce dragocen spomin.
Predpisana hvaležnost
Na Japonskem že stoletja velja prijazen nasmeh in diskreten poklon več kot napitnina, kajti napitnino pogosto tolmačijo kot žalitev.
Zaradi tega se je pred nedavnim osebje japonskih spalnih vagonov odločilo, da bo odklonilo vsako napitnino. V obrazložitvi te odločitve med drugim piše: »Sprejemanje napitnine je nemoralna navada, uvožena iz tujine.«
Železniško osebje je to svojo odločitev sporočilo vsem informacijskim uradom na postajah in tudi časopisom ter dodalo prošnjo, naj vse potnike opozorijo, da bodo »ponujanje napitnine smatrali kot napad na moralo osebja.«
Japonski tisk meni, da tuji turisti niso dovolj uglajeni, kčr ne vedo, na kakšen način se je treba zahvaliti za dobro uslugo. Med drugim navaja, da na Japonskem denar lahko ponudijo samo šoferju taikslja, če je izredno dolgo čakal na slranko in zaradi tega izgubil priložnost za zaslužek. Vsem drugim uslužbencem se je treba zahvaliti z nasmehom ali diskretnim poklonom.
Dve deklici sami v tujini
Po letalski nesreči sta ostali deklici tri dni sami ob mrtvih starših. Tri dni in tri noči sla sedeli dve deklici ob svojih mrtvih starših, preden so jih odkrili v kalifornijski divjini. Njuni starši so Izgubili življenje pri strmoglavljenju nekega zasebnega letala nad neprehodnim področjem. »Letalo je zelo naglo padalo,« je pripovedovala šestletna Julie Clark. »Očka In mamica nista mogla nič več reči.«
Julie Clark, ki jo je pri padcu vrglo Iz letala, je tri dni skrbela za svojo ranjeno osemletno sestrico. »Jokala je, ker Jo je zlomljena noga bolela,« Je povedala Julie. —
Otroka nista v ruševinah letala našla nobene vode.
Obe deklici je odkril njun dedek, ki je orgunizlral akcijo za odkritje ponesrečenega letala s helikopterjem. Ko je helikopter pristal, je zahtevala Julie čašo vode in jo najprej ponudila svoji sestrici I,auric.
Sadne klobase
Na nedavni živilski razstavi v Londonu so pokazali razne klobase in salame, ki bo bile po obliki in barvi zelo podobne sadju. Jetrne klobase so bile takšne kot jabolka (celo s peclji), pašteto so ponujali v obliki hrušk, pod pomarančno lupino pa so sc skrivale klo-. base iz mletega mesa i** salame.