CELJE, 12. OKTOBRA 1967 — LETO XXI. ST. 38 — CENA 50 PAR (50 S DIN) ;LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA |lB POSVETOVANJU DELAVCEV CBNE IN BARVNE METALURGIJE SLOVENIJE V CELJU Zahtevamo jasno perspektivo! JE v RAZGOVORU S ČLANOM NAŠEGA UREDNIŠTVA POUDARIL BOŽO LUKMAN, ČLAN PREDSEDSTVA CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV DELAVCEV V INDUSTRIJIIN RUDARSTVU yr prostorih kluba železarne štore na Teharjih so se f petek zbrali na posvetovanju predstavniki metalur- jKili delovnih organizacij iz vse Slovenije. Podrobno 50 obravnavali celoten kompleks problemov, ki trenut- po tarejo posamezne delovne organizacije in panogo ttot celoto. Ob zaključku posvetovanja so sprejeli sklep, 4a bodo sestavili podrobno informacijo o vseh obrav- pavanih vprašanjili in jo posredovali ustreznim repu- bliškim forumom z zahtevo, da se ob pripravljanju povili ukrepov dosledno upoštevajo tudi stališča, ki so bila na posvetovanju sprejeta. Da bi naše bralce seznani- i s pobudami, ki so pripa- jale do omenjenega posve- ovanja, je naše uredništvo aprosiio za razgovor tova- riša B02A LUKMAN A, čla- ja predsedstva CX3 ZSJ de- avcev industrije in rudar- itra ter predsednika isto- ^enskega odbora pri občin- ^©m sindikalnem svetu v Del ju. Iz razgovora povzema- no najbistvenejša vpraša- ija, ki so bila osrednja vse- lina na posvetovanju; Razmere, v katerih so se r reformnem gibanju znašle lelovne organizacije črne in »n^ne metalurgije, so bile piedmet razgovorov tako Bed sindikalnimi delavci, :ot med strokovnjaki in vo- lilnimi delavci iz obeh ome- ijenih panog. Problemi, ki o se nagrmadili, so nareko- vali širši in skrbneje pri- pravljen posvet. Kateri so ti problemi? Ce- la vrsta jih je — nekaj takih, ki so posledica določenih sla- bosti v delovnih organizacijah samih, ni pa malo tudi tistih, ki so izven njih. Podjetja čr- ne in barvne metalurgije so se znašla v težkem položaju zaradi nerešenih perspektiv- nih vprašanj. Domala vsa po- djetja so v letih 1961 in 1962 pospešeno izvajala investicij- ske in rekonstrukcijske na- loge, ki pa so ostale nedokon- čane, ko so zadele ob reform- ne ukrepe. Dosedanje investi- cijske in rekonstrukcijske na- ložbe so le deloma izkorišče- ne, kakor so bile tudi deloma izvršone. Kaicsna naj bo uso- da začetih, na pol dokonča- nih rekonstrukcij, ni jasno, še več. Sploh ni jasno, kak- šna naj bo perspektiva ome- njenih panog gospodarstva, kaiko naj bi se v prihodnosti razvijali. Ce to osnovno vpra- šanje ni razčiščeno, visi v zraku tudi vse drugo. Tako na primer tudi prob- lem obsega proizvodnje in obsega zaposlenosti v črni in barvni metalurgiji dobiva ob- (Nadaljevanje na 2. strani) KONFERENCA MLADIH V KOVINOTEHNI OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK NE PODPIRA MLADIH Prejšnji teden so imeli mladinci Kovinotehne svojo redno letno konferenco. Predsednica Margareta Ro- bič je v svojem referatu ostro kritizirala odnos os- novne organizacije Zveze ko- munistov do mladih ljudi. Vodstvo mladih je namreč ugotovilo, da mladinci niso zainteresirani za vstop v članstvo ZK, zato so v zve- zi s tem izvedli anketo. Mla- dina budno spremlja aktiv- nost komunistov, ki bi se morala odražati na vseh pod- ročjih družbeno-gospodarske- ga življenja, predvsem pa v spremljanju dogajanj v pod- jetju. Letošnje poslovno le- to je bilo zelo pestro v spre- jemanju vrste ukrepov za doseganje poslovnega uspe- ha in v sprejemanju samo- upravnih aktov, pri čemer pa osnovna organizacija ZK ni sodelovala. Mladina nega- tivno ocenjuje pasivnost ko- munistov in daje kritične pripombe, ki so predvsem v tem, da je osnovna organi- zacija ZK izgubila veljavo in zaupanje v podjetju. Mla- di so se zavzeli tudi za po- mlajevanje OO ZK in so 25a sprejem predlagali svojega člana, ki pa ga osnovna or- ganizacija ni sprejela v vr- ste komunistov. Osnovna or- ganizacija je v tolikšni me- ri popustila v svoji aktivno- sti, da mladi ljudje ne vi^ dijo, v čem naj bi bila ZK tista sila, ki bi lahko po- segala s svojimi sugestijami in pripombami na družbeno- gospodarska dogajanja v podjetju, saj sama praksa dokazuje, da OO ZK ni ob- ravnavala niti najvažnejših aktov podjetja, še manj pa je pokazala pripravljenost za sprejem mladih v ZK- Konferenca je potekala r prijetnem vzdušju, ploden razgovor po poročilih pa bo prav gotovo pripomogel k boljšemu delu mladinskega aktiva v Kovinotehni. V. VIDMAR Uspešna dejavnost Celjski mladinski klub je imel pretekli četrtek redno letno konferenco. Največji problem, s katerim se ukvar- jajo v klubu, je pomanjkanje sredstev in premajhno anga- žiranje starejših sodelavcev, ki že po svoji profesionalni dolžnosti delajo z mladino in za nrjo- Ta dva momenta sta tudi v največji meri krojila politiko kluba v preteklem obdobju. Kljub temu pa celj- ski mladinski klub v vedno večji meri postaja vzgojna in izobraževalna ustanova. Šte- vilo obiskovalcev se je moč- no povečalo, ko je klub pri- dobil dva nova prostora. Pro- gramski svet je poskrbel za pester program, klub pa se \'3djučuje tudi v republiško tekmovanje« Naš klub 1968«. Vodstvo kluba si prizadeva, da bi pridobilo še več aktiv- nih članov in da bi klub res- nično postal osrednje zbirali- šče mladih v Celju. Smrt v f ičku v četrtek sta se smrtno ponesrečila brata Jošt Malo po dvanajsti uri se je pripetila na cesti IV. reda v Grižah težka prometna nesre- ča, ko je avtobus trčil v fička m ga zbil 26 metrov daleč na livado. Do nesreče je prišlo, ko je vozmik osebnega avto- mobila CE 29 — 90 ANTON JOST zavil s poljske ceste na cesto četrtega reda v trenutku, ko je po njej pri- peljal avtobus CE 56 — 73, kii ga je upravljal FRANC KO- LENC. Voznik avtobusa nesreče rd mogel preprečiti, zaradi tega je prišlo do tako močnega trčenja, da je osebni avtomo- bil avtobus zbil 26 metrov daleč na livado. Pri trčenju sta se smrtno ponesirečila vo2aiik Anton Jošt, doma iz Gotovelj št. 31 in njegov brat Martin Jošt, doma iz Žalca, Kajuhova cesta št. 1. Na vo^ zilih je za 11.000 novih dinari jev škode. —nz Na prvi častni straži ob krsti Viktorja Soštarja-Mihe So bili pionirji osnovne šole Vransko, katerih odred nosi ime prvoborca in junaka Savinjske doline. Ob številni udeležbi so iz avle osnovne šole odnesli krsto s pokojnim Miliom njegovi tovariši soborci, igrala je labukovska godba na pihala, peli pa so pevci z Vran- skega. —- Pred šolo se je od pokojnika poslovil Jože IBorštner, ob grobu pa so govorili Ivo Kotnik, pred- sednik pionirskega odreda Joži Manfreda in predsednik občinske skupščine Žalec Joško Rozman. Poleg doma- činov in mnogih drugih iz oddaljenih krajev so se pogreba udeležili tudi predsednik republiške skupščine jSergej Kraigher, komandant šlandrove brigade Jerman in Ivan Zakošek-Cankar. Ustanovitev simlonične^a orkestra Skoraj dve leti je že od ^a, ko je prenehal z d&. ■om godalni orkester »Ivan Cankar« pod vodstvom Du- šana Sancina. V tej zvrsti ?lasbe je v Celju praznina, ^ so se pri ŽDP »France '"reSeren« pred kratkim od- ločili, da bodo ustanovili ■iov simfonični orkester. Po- lšji za ustanovitev takega "rkestra so dokaj ugodni, je zanj zanimanje čla- nov bivšega Sancinovega or- '^estra precej veliko, Celje inia tudi zelo dobrega di- rigenta Rudolfa Starica- Ini- ciativni odbor je povabil k sodelovanju vse člane godal- nega orkestra in nekaj čla- nov godbe na pihala. Simfo- ničnemu orkestru bo dirigi- ral Rudolf Starič, pri delu pa mu bo pomagal strokov- ni kolegij, v katerem sta tu- di dva znana celjska glasbe- na delavca Duian Sancin in Egon Kune j. Upamo in že- limo, da bi iniciativni odbor uspel v svojih prizadevanjih in da bi se simfonični orke- ster uveljavil, tako kot se je nekoč godalnL PREDLOGI O ZDRUŽITVI ZDRAVSTVENIH DOMOV Število ni edini pogoj v zadnjem času so se raz- prave o novi organizaciji zdravstvene službe zelo raz- mahnile. Zajele so ne samo kroge zdravstvenih delavcev, temveč tudi občane. K po- spešenemu postopku reorga- nizacije pravzaprav ne sili samo zakon, temveč tudi pri- manjkljaji v skladu zdrav- stvenega zavarovanja. Zdaj je sicer bolj ali manj jasno, da zdravstvene službe z no- vo organizacijo ne bomo ne vem kako pocenili, treba pa bo ob relativno manjših sredstvih zagotoviti učinko- vitejše zdravstveno varstvo občanov. Upoštevaje to dej- stvo, je na območju celjske regije vzniklo nekaj predlo- gov za združitev zdravstve- nih domov, od katerih je najbolj strokovno utemeljen tisti, ki ga je pripravil zdrav- stveni center za to območ- je. Medtem ko le-ta predvi- deva, da se za celotno regi- jo ustanovi en zdravstveni dom, se je na primer v Ve- lenju izoblikovalo stališče, po katerem se velenjski zdravstveni dom ne bo pri- ključil medobčinskemu, tem- več bi se naj povezal z mo- zirskim — kjer pa se tudi še niso dokončno odločili — in si s tem zagotovil potreb- nih 40 tisoč prebivalcev. Oklevajo tudi v 2alcu ter Šmarju in Slovenskih Ko- njicah, kjer so se pogovar- jali celo o ustanovitvi skup- nega zdravstvenega doma. Oba predloga sta sicer zado- stila pogoju, da naj se zdrav- stveni dom formira vsaj za 40 tisoč prebivalcev, ne ustreza pa ostalim (demo- grafski in drugi) pogojem, ki jih zakon še posebej pou- darja. Po prepričanju skupine di- rektorjev zdravstvenih do- mov in obratnih ambulant je Za celjsko regijo torej najbolj primemo združeva- nje zdravstvenih domov in obratnih ambulant v eno ce- loto. Struktura nove organi- zacije zdravstvene službe pa bi morala zagotoviti enako- merno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem — zapo- stavljanje odročnih i>odro- čij je torej izključeno —• omogočiti bi morala delitev dela med službami in njiho- vo povezavo, uvesti enotno doktrino, standarde in nor-" mative ter kriterije za oce- njevanje kvalitete in obsega dela. Zagotovljeno bo samo- upravljanje, enotna kadrov- ska politika, strokovno so- delovanje med službami t osnovni mreži in ostalimi dejavnostmi v zdravstvu, zla- sti pa s specialističnimi ambulantami in hospitalno službo. Mislimo, da bi bilo prav, če bi tudi ostali predlogi dobili svoje strokovne ute- meljitve in analize. Le-te so namreč edino zagotovilo, da bomo izbrali takšno organi- zacijo zdravstvene službe, ki bo ustrezala težavnim nalo- gaan, pred katerimi je zdrav- stvena služba v tem času. I.B. ZARADI CIGARETE V SMRT v Dobrovljah pri Braslov- čah se je v stanovanju za- strupila z ogljikovim mon- oksildiom JOŽEFA IZKRAC. Do nesreče je prišlo potem, ko se je pokojna v večernih urah vlegla in pred spanjem želela pokaditi cigareto. Ker Je med tem zaspala, se je od cigarete vnela posteljnina. Prostor je bil zaprt, zato se je v dimu pokojlice so bile vablji- ve. Steklenice z lepimi etike- tami. Vino vseh vrst, žgane pijače in kdo ve kaj še vse. Iz gneče pred neko takšno polico se je stegnila roka. Neopazno. Sicer pa, ljudje so bili živahni, okajeni, veseli... Maligani so opravili svoje- In tiste roke se je čisto »slu- čajno« oprijel steklenica. Polna steklenica viskija. Ste- klenica je v roki tudi ostala. Ni našla poti nazaj, med druge steklenice. Potem je našla svoje mesto v drugem okolju, v stanovanju, v kre- denci. Drugi dan je bila nedelja. In tam, kjer so tako nepriča- kovano dobili steklenico vl- ^ja, so znanci potrkali na vrata. Kdo bi jih ne postre- gel, zlasti še, če je pri hiši viski. Odprli so steklenico in napolnili kozarčke. Go«tje so bili tako vljudni, da so počar kah na prvi požijek gostite- lja. Toda, kaj je to? Kozar- ček je nagnil in ga hitro od- stavil. Strup, pokvarjena pi- jača ...? Ne, samo prevara! V steklenici, ki se je še vče- raj tako ponujala s pohce razstavnega prostora, ni bdi viski, marveč samo čisto na- vadna pobarvana voda. —an TEČAJI VARSTVA PRI DELU Podjetji Sijaj in KOB v Hra- stniku sta te dni začeli pod vodstvom DU tečaj varstva pri delu, ki bo obsegal 40 ur predavanj in preskusni iz- pit. Tečaja se je udeležilo 28 sliušaiteljev. Skladno z določi- li obveznega znanja o varstvu pri delu izvaja podoben te- čaj steklarna že od pomladi v sodelovanju z dopisno DU, medtem ko bodo s tečajem v TKI začeli novembra v so- delovanju z domačo DU. Hra- stniška delavska univerza je pripravljena, da pripravi to- vrstne tečaje tudi za druga podjetja, kolikor ta. ne Too- do iskala drugačne rešitve. Vaso Starovic Pravijo, da je Vaso naj- starejši mladinec v Celju. Tisti, ki ga poznajo (in teh je mnogoj, se temu mnenju prav gotovo pri- družujejo. Star je namreč 44 let, vendar je mlad, ker se počuti mladega — .tako mi je sam zagotovil. Vosa v Celju ni težko naj- ti. Vsak dan je v mladin- skem klubu, kjer je uprav- nik. Ko sem stopil v lepo urejen dnevni prostor, je pravkar popravljal luč. »Nobene avtoritete ne mo- rem imeti, saj sem v klu- bu vse — od upravnika, električarja in natakarja do »urednika« zaupnih po- menkov z mladimi,« mi je potožil ob prihodu. »Kdaj ste pričeli delati z mladino?« je bilo moje prvo vprašanje, vendar odgovora nisem dobil ta- koj, kajti Vaso je moral za nekoga po »Sinalco«, drugemu pa je dal »long play«. »Vse moje življenje je povezano z mladino. Ze v partizanih sem bil med samimi mladimi. Vključil sem se namreč v mladin- sko četo I. proletarske brigade, v kateri je bilo 72 mladincev. Najstarejši je bil star osemnajst let, najmlajši pa trinajst. Bi- li smo borbena enota. Tu- di mi smo imeli hude borbe. Pa pustimo to. Po končani vojni sem bil v JLA. Zopet med mladimi. Sedaj sem že nekaj let član Društva prijateljev mladine, dve leti pa de- lam v njegovem predsed- stvu. V začetku sem mla- dim predaval o narodno- osvobodilni borbi in o marsičem drugem, zadnji dve leti pa sem vodil dnevno taborjenje otrok pri Petričku.« Stopila sva v sosednji prostor — v okrepčevalni- co. Vaso je pričel pomi- vati kozarce, vmes pa mi je pripovedoval, kaj vse bodo imeli v mladinskem klubu. »Vključujemo se v tek- movanje »Naš klub 1968«. V zvezi s tem smo že pri- pravili tedenski program dela. Ob ponedeljkih bo- mo imeli proste dejavno- sti, ob torkih bodo plesi, sreda je določena za kul- tumo-politično dejavnost, ob četrtkih bodo predava- nja, ob petkih filmi in zabava, prosta zabava pa bo tudi ob sobotah in ne- deljah. Naj ti pokažem program!« Iz predala je vzel več map in jih razložil po mi- zi. Načrti, načrti, načr- ti... Le kaj bi bil klub brez Vase? Težko je najti človeka, ki bi bil tako predan mladini, kot je on. Temu lahko rečemo delo in požrtvovalnost, pa ne- sebičnost in podobno! »Kako pa ste se prav- zaprav vključili v delo v mladinskem klubu?« »Saj niti ne vem. Pred- vsem pa iz želje in vese- lja do dela z mladimi. Menda je bil tudi razpis. Pa saj to ni važno! Rad bi nadaljeval svoje delo z mladino in prav malo me briga materialni stimu- lans. Tega vprašanja sploh nisem postavil.« S prikritim nasmeškom sem ga vprašal, kaj meni o današnji mladini. Dejal je, da je naša mladina do- bra. Nobene izjeme ni na- vedel, pač pa je dodal, da jo je treba razumeti, se ji znati približati ter ji po- magati. Da, pomagati ji je treba. Vaso šivi med mladimi, pozna njihove probleme, zato jih lahko pomaga reševati. Pa tudi zaupanje mladih si je ust- varil. Vaso je trideset let mlajšemu od sebe tova- riš, oče, sobesednik. »Kaj bi po vašem mne- nju mladina v Celju naj- bolj potrebovala?« »Menim, da bi morala mladina v Celju imeti dvorano za razne kultur- ne prireditve, plese in podobno. Prav bi bilo, ko bi imeli več oddaj »Poka- ži kaj znaš« in podobnih tekmovalnih prireditev.« Vasu ostaja le malo prostega časa. Tega, pre- živi med cvetlicami, ki jih goji v vrtu, in ob Sa- vinji, ko lovi ribe. Pravi, da se iz ribolova le red- kokdaj vrne brez plena. Ob koncu najinega raz- govora sem ga povprašal po njegovih željah za pri- hodnost. »Klub mora doseči svoj namen. Menim, da sem s tem dovolj povedal. Po- leg tega je moj glavni cilj, da bi izšolal otroke in da bi s svojimi stro- kovnimi in političnimi sposobnostmi pomagal mladini.« Odšel je v dvorano. Sto- pil sem za njim in ga na- šel v družbi z — mladi- mi.,. V. Vidmar 2 TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 NOV DELOVNI USPEH KOLEKTIVA »EMO« Nova topilnica združuje koristnejše s prijetnejšim V času gospodarske reforme sta besedi investicija I rekonstrukcija po nepotrebnem izgubili svoj nekda- ^ zven. Nekam sramežljivo ju izgovarjamo, čeprav Kijo zaslužijo samo tiste naložbe, ki so izhajale iz Jf^nspodarskih, iz neekonomskih pobud. V celjski EMO so brez vsakega hrupa začeli po- kusno obratovati v novi topilnici, ki je brez dvoma jP in hvale vreden delovni uspeh. jCdor je kdaj obhodil obra- gMO v Celju, sd je najhit- [je »ogledal« topilnico. Ce je j]o priložnostnemu obisko- jlcu težko zdržati v obratu, jer vročini iz topilnih peči ^arišuje še gost in zaduš- jv prah — koliko težje je Jo generacijam topilničarjev, i so ob težkem delu imeli za nameček še neprijetno in nezdravo delovno okolje. Kolektiv EMO je ob pove- čani proizvodnji, ki je nare- kovala tudi večjo storilnost topilnice, bil pred odločitvi- jo, ko je bilo treba dobro pretehtati. Povečano zmoglji- vost topilnice so lahko dose- gli z rekonstrukcijo, oziroma sanacijo stare topilnice, aH pa z gradnjo p>opolnama no- vega obrata. Ko so temeljito preudarili, so se odločili za drugo — vsekakor boljšo re- šitev. Razlika v strošk h za izgradnjo nove topilnice ne odtehta razločkov, ki jih no- vogradnja prinaša. Kar več razlogov je bilo, ka so daja- li prednost novogradnji: Naj- prej dejstvo, da je bila raz- širitev proizvodnih zmogljivo- sti topilnice v vsakem prime- ru nujna. Z novogradnjo je bilo nadalje mogoče upošte- vati še razširitev v prihodno- sti. A ker delovni človek le ne sme biti zadnji kriterij pri odločitvah, je bila izbolj- šava delavnih pogojev enako- vreden element. Nova topilnica je v vseh ozirih sodoben obrat. Trenu- tno gori v štirih pečeh, kma- lu pa bodo montirali in pri- žgali še dve, potem pa bodo ugasnile peči v stari »šmel- ceriji«, ki jo bodo preuredili za druge namene. V novi to- pilnici se sicer ne bo mogoče izogniti toploti, je pa zato veliko bolj zračna, avtomati- ziran dovod surovin in kli- matske ter prezračevalne na- prave pa preprečujejo širje- nje prahu. Nadloge stare to- pilnice bodo tu le še nevše- čen spomin. Peči za proizvodnjo frit so zaenkrat le v eni od obeh vzdolžnih polovic nove stav- be. V drugi polovici je skla- dišče, je pa vse pripravljeno za montažo nadaljnjih peči, če bo to narekoval razvoj podjetja. Če že poročamo o novi to- pilnici, je treba omeniti, da je le-ta oskrbljena s cevovo- dom za tekoče kurivo. S tem so se odkrižali stroškov za transport od dobavitelja »Pe- trola«, kar je vrh vsega še enostavnejše in varnejše. Ne gre zamolčati še ene okoliščine: Zemeljska dela je INGRAD, izvajalec gradbenih del, začei v mesecu aprilu le- tos. Danes je obrat — v bi- stvu mala tovarna — gotov. Tudi podjetji KLIMA iz Ce- lja in MONTER iz Dravogra- da sta se držali pogodbenih terminov, ki niso dopuščali nobenih zastojev. Velik delež pri gradnji in opremi novega obrata so imeli domači de- lavci in strokovnjaki, pa naj so delali v rednem delovnem času ali v prostem času v ok- viru ljudske tehnike. No, uradna otvoritev nove topilnice še nd bila. Ko se bo to zgodilo, zgodilo pa se bo kmalu, si lahko kolektiv EMO da duška ob novem de- lovnem uspehu. To še zlasti zato, ker kolektiv v celoti izkazuje zelo dober poslovnd in proizvodni uspeh, kljub težavam, ki tudi to delovno organizacijo niso obšle. —ec- Ob pečeh v novi topilnici v EMO. Štiri peči v novi, svetli in sodobno opremlje- ni topilnici so že v poskusnem obratovanju. »Uradna« otvoritev novega obrata še sledi. (Foto J. Kr.) NAŠ KOMENTAR Pravilo za vse Ob nedavnem obisku pred- sednika Ij '.dske skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherj.^ v Industr.-ji finomehan'čnih aparatov se je razvil s pred- stavniki kolektiva aktualen razgovor o tem, kaj napra- viti oziroma kaj se je v ko- lektivu spremenilo, da se raz- mere, ki so vladale v IFl pred letom dni. ne bodo več ponovile. To je namreč ob- dobje, ko je podjetje zaradi zn?.n'h okoliščin prišlo pod prJs Ina upravo. Odgovor na vprašanje j a bil na dlani. To je b'I lahko samo en odgovor, četudi ni zagotavlj 1. da so v koLkti- vu, kjer so po enem letu po- novno zažveli samoupravni organi, napvav li že zdaj \se, da bi odpravili vzroke si bo- sti, zaradi katerih je prešlo septembra lam do nezaupnice l^.oKkt.'vu, samoupravnim nr- panom In vodstvu podjeja. Navzlic temu so na poti. i.i tako so delo tudi zastav'!', da okrep;,io samoupravlja ja, da uredijo nolran.je odnose, povečaj;) d 1 vno d'sciplino, produktivnost in sprejmejo lak proizvodni načrt, ki ba zpgot vljal ustrezno r; alzac'- jo. ne pa kopčenje zalog. In ne nazadnje, sleherni člai kolsktiva mora pomagati in osvojiti perspektvnt program razvoja pod,ietja, mora bi(i tudi materiilno zainteresran. da se bo podjatje uveljavilo na domačem in tujem Irž'šču. mora v svojih osebnih inte- res'h videti tudi družb "n?. Odgovor na vprašanj? je to- rej tu — rešitev probbmov, ki so nekoč mučili ko'e't'ivin ga pocrnsli na rob prooada, je v dibr.-'m samoupravljanji ter materialni za'nteres'rano- sti in odgovornosti slehernega člana kolektiva za razvoj pod- jetja. Ta odgovornost ozToma zainteresiranost pa se mora videti na konkretnih rezulta- tih, na uspehih ali slabostih v poslovanju. V praksi mora ta odgovornost dob'ti svoj odmev v viš'ni osebnih do- hodkov in končno v tem, da prozvajalcem ne bo vseeno, kako delajo samcupraMii or- gani, ali se morda števUčno krepi upravni in rež'jski apa- rat, ali proizvajajo za skladi- šče, ali za trg ipd. Kolektiv mora preko svojih samo- upravnih organov in politič- nih organ za: ij reag'rati nx takšne in podobne pojave ali njihove zametke; reagiral pa bo lahko tedaj, če bo z od- krito besedo seznanjen s po- ložajem kolektiva, ne pa da bi slabssti, kot je že bil pri- mer, prikrili z neupravičenim povišanjem csebn'h dohodkov in v laži zatrjevali, da je vse v redu. Odgovor na vprašanje je znan — slabosti, ki so bile v IFI značilne pred dobrim letom, se ne bodo ponovile, če bodo uveljavili takšno sa- moupravlj m je, v katerega bodo imeli zaupanje vsi. Si- cer pa, to ni samo recept za IFO, marveč še za marsikoga drugega, če ne za vse. M. B02IC V poprečju 85.900 S din osebnih dohodkov v prvih sedmih mesecih le- tos so znašali povprečni oseb- ni dohodiki na zaposlenega v celjski občini 85.900 Sdin in so bili za 2,3 odstotka višji od povprečnih osebnih dohodkov lani in to v gospodarstvu za 1,7, v negospodarstvu pa za 5,8 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem lani so bili povprečni osebni dohodki na zaposlenega v prvih sedmih mesecih letos večji za 8,2 od- stotka, in sicer v gospodar- stvu za 7,5, \ negospodarstvu pa za 11,7 odstotka. V posameznih panogah so bili povprečni osebni dohod- ki v juliju naslednji: indu- strija 82.800 starih dinarjev, kmetijstvo 86.700, gozdarstvo 83.500, gradbeništvo 79.400, promet 95.300, trgovina 94.800, gostinstvo 90.000, obrt 91.800 in komvmala 104.600 starih dinarjev. Podatki nadalje po- vedo, da so bili julijski oseb- ni dohodki v večini področij višji od junijskih, razen v industriji, gozdarstvu, grad- beništvu in trgovini, kjer so biM nižji. —m Dobroveljski Miha - Viktor Šoštar je dohodil svojo pot Vrste partizanov juna- kov se naglo krčijo. Zla- sti So boleče izgube, ka- dar preminejo resnični ljudski junaki, ki so s svojimi junaštvi in Ijud- skostjo prešli v legendo. Taka legenda je bil VIK- TOR ŠOŠTAR — DOBRO- VELJSKI MIHA in takšno bolečo izgubo je povzro- čila njegova prerana smrt. Partizansko ime — Dob- roveljski Miha — je zve- neče in ljudsko, toda ni dovolj obsežno. Niso sa- mo partizanske Dobrovlje tiste, ki so tako povezane z Viktoriem Soštarjem. Z njim je povezan osvobo- dilni boj vse Savinjske doline, vsega celjskega ob- močja. Dobrovlje simboli- čno povezujejo življenj- ske mejnike Viktorja So- štarja, njegovo rojstvo, njegovo revolucionarno de- lovanje pred vojno, njegov boj, njegov medvojni in povojni sloves in nazad- nje — njegovo smrt. Nje- govi odhodi izpod zelenih Dobrovelj so bili kratki, začasni, toda vedno zelo tehtni. V Trbovljah, kjer je pred vojno imel delo in kjer se je navzej revo- lucionarnega duha, je bil eden od njih. Odhod v za- pore in v ujetništvo sta mu bila vsiljena, pohodi, ki jih je kot partizan de- lal po okupirani deželi so bili njegova in odločitev partije, zadnja leta pa je bolezen bila tista, ki ga je pošiljala iskat zdravja proč od njegove mirne do- mačije v Vindaji pri Pre- kopi. Iz resničnosti izhajajo- ča legenda ga je vsidrala v srca najmlajših. Ljudski ]unak Dobroveljski Miha je dal svoje Ime na pionir- ski prapor na Vranskem, tojer so pionirji stali na Sastni straži ob njegovih posmrtnih ostankih. Prvoborec, komunist, nosilec visokih odliko- vanj, dober sosed, čuteč tovariš, dober soprog in ljubeč oče, povsod poz- nan in osebno skromen Viktor šoštar — Dobrovelj- ski Miha je po težki bo- lezni pri 64 letih dohodil 3vojo pot. Njegov grob na Vranskem ne bo nikoli osamel, kot ne bo nikoli zbledel njegov spomin. Ostal bo trajen v srcih vseh ljudi, ki prebivajo v krajih ki jih doseza oko z vrha Dobrovelj. Dobro- velj, ki so mu dale ime, Dobrovelj, ki jim je Vik- tor šošter v veliki meri prislužil ime — partizan- ske Dobrovlje. J. Kr. TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 3 Kadar je pri hiši veliko otrok in če prihajajo lepo drug za drugim, potem je podoba takšna, kot v tejle gobji družinici. Osem v enem gnezdu, osem jurčkov na en pogled in en prijem je bil plen znanega celjskega gobarja, ki pa noče povedati, kje jih je našel. Na naši sliki se žal eden skriva za velikima dvema, toda bilo jih je zares osem. (Foto. J. Kr.) Ni dolgo tega, kar nas je (na II. OKiovni šoli) obiskala tovarišica Mara Bertosi. Ona je nanareč vneta nabiralka gob. Ker smo jo zaprosili, da nas malo bolje sezaani z gobami, je kaj rada pristopi- la na pomoč in nam posku- šala iznebiti se strahu pred gobami, ki jih ne poznamo. Zbrali smo se v kuhinji, kjer imamo gospodinjski po- uk. Povedala nam je, da je članica nikološke sekcije v Celju. Pričela je z opisom gob. Gobe nabira predvsem v Arclinu in šmarjeti. Dobila je že 186 užitnih gob. Ker si vseh res nisem zapomnila, bom navedla le nekatere. To so karžlji, dežnikarice, jurč- ki, prašnice, miišnice, cevov- ke, lisičke, ježki, vražji go- bani, ajdovke, itd. Pred sabo na mizi je imela nič koliko raznovrstnih gob. Veliko je bilo takih, da si ^loh nismo mogli zamisliti, da so zares užitne. Povedala nam je, da imajo gobe svoje lastnosti in prav po njih lahko gobe spo- znamo. Dve od njih sta pred- vsem važni: sladek okus in prijeten vonj. Nekatere gobe so precej podobne užitnim, vendar so strupene. Ce ni- smo strokovnjaki za gobe, je bolje da jih ne poskušamo, kajti strupCTie gobe so smrt- no nevarne. Ko je tovarišica Bertosi za- ključila z opisovanjem gob smo pričeli s kuho. še prej pa nas je opozorila, da je treba nekatere gobe prekuha- ti, kajti s tem izgubijo gre- nak okus. Gobe lahko pri- pravimo na več načinov. Me smo se odločile za cvrenje gob. Ko so bile pripravljene prve gobe, je le malokatera segla po njih. Ko pa smo vi- dele tovarišico Maro, kako jih brez strahu je, smo se tudi me opogumile. Verjemi- te, da pri drugem krožniku ni bilo treba več prigovarjati k jedi. Po štirih urah smo marsikaj izvedele o pripravi gob. Ko smo se od tov. Ber- tosi poslovile, smo jo prosile, da bi nas spomladi zopet obiskala. Tovairišica Bertosi je velika poznavalka gob in menim, da bi z veseljem obiskala še več šol in učence seznanila z na- šim naravnim bogastvom — gobami, ki jih tako malo po- znamo. Marjana Benko učenka 8. b razreda II. os. šole v Celju PLAČAJ, KULTURA, KAR SI DOLŽNA MOJEMU DELU? Cankarjm vse Ob literarno gledališkem večeru v SLG Celje Odvečno bi bilo, če bi ho- teli dokazovati, da je Cankar pisal za vse, ob čemer ne izključujemo nobeneg'a sloja ne časa. Četudi so obdobja, ki — predvsem mlademai člo- veku — za nekaj časa odtu- jijo velikega misleca naše be- sedne umetnosti, je pojem njegovega dela vendarle znan vsakemu Slovencu. Izbor Cankarjevih FK>litič- nih spisov in govorov, ki ga je opravil Andrej Inkret, vse- buje zaokroženo misel o ljudstvu, umetnikih, narodu. narodnjakih ki o bedni, ne- razumljeni in nerazumljivi kulturi. Tovrstne misli je za- pisal Oanikar bolj ali manj neposredno tudi v mnogih drugih delih, a v bistvu je izbor zadostno opredeljen, da dovoljuje asociativnost, alu- zijo in komparacijo. Ce misli strnemo, bi mogli dejati: umetniki, ki so izšli iz ljudstva, so pisali za na- rod, in narodnjaki, ki so predstavljali narod, so njiho- vo umetnost zavrnili, ker to ni bila kultura za ljudstvo. Ciroulus vitiosus, gordijski vozel — ali kakor bi še ho- teli to imenovati — je ostal nerazrešljiv. A kljub nezmot- ni napovedi, da bo prišel čas, ko bo ljudstvo zmagalo na- rodnjake in bo osvojilo svo- jo ljudsiko kulturo, so mish in rekla (morda prav zato toliko bolj!) klofuta današ- njim raizmeram, kar potrjuje tudi moto na naslovni strani gledališkega lista: »Vendar pa se mi zdi, da je ravno zdaj, ravno v tem viharnem času potrebno govoriti o sloven- skem ljudstvu in o slovem kulturi, — zakaj nikoli še j) kor zdaj ni bilo toliko prj govanja, toliko včasih j^ klavm^a besedičenja o j rodu in narodnosti, o Ijij stvu in kulturi!« Cankar za vse in ob vi kem času — soglasno! Venodjetij, so samozavestno zasnovane v namenu pople- menibenja naših vitrin, na^ mizne dekoracije in so v po- polnem soglasju z ubranostjo enostavnih arhitekturnih in- terjerjev. V marsikaterem domu, četMi je skromen, zmore takle izdelek pričaraiti estetski akcent, ki odtehta nabavno ceno, saj iz dneva v dan razveseljuje posestnika in njegove obiskovalce. Na- dalje je treba imeti na umu, da so v teh primerkih odlo- čilni barvni odtenki stekla, ki so zdaj beli, sivi, rdeči ali zeleni, do mnogih vmes- nih posebno očarljivih nians. Seveda se gledalec ne zaveda dolge vrste procesov finalne- ga izdelka. Le skupen kolek- tiv steklopihalcev, steklore- zalcev brusačev in slikarjev v sodelovanju z desinator- jem dosega enkratne forme in čudovit izgled. Steklo je domena naših že- na, vendar bo sleherni moški, ki ima občutljivo roko in oko s posebno naslado srknil napoj iz plemenite čaše. Med zbiratelji stekla, mislimo tu starega stekla, žrtvuje marsi- kateri ljubitelj velike vsote, da postavi v svojo vitrino to ali ono dragocenost. Ni dvo- ma, da bodo naši zanamci zbirali tudi moderno steklo, le da ga bodo preplačevali z večkratno sedanjo ceno. Steklarska šola v Rogaški Slatini je edinstvena v drža- vi. Njeno dvajsetletno raz- dobje je dalo odlične rezul- tate. Nad 600 gojencev je vzgojila v specialne mojstre stekla. Paralelno z njeno |>e- dagoško dejavnostjo raste vzpon kvalitete iz leta v leto. V celjskem bazenu mora- mo biti ponosni na to stro- kovno šolo in njene kreator- je- A. S,. ktošiija koncertna sezona v Celju Prof. E. Kune j: »Občinstvu moramo pripraviti kvalitetne prireditve« Dejstvo, da so pred časom v Ljubljani ukvnili koncertno direkcijo, ima n^ativne po- sledice tudi za celjsko poslo- valnico. Kot je v pogovoru v zvezi z letošnjo glasbeno se- zono v Celju dejal vodja prof. Egon Kunej je takšna odločitev vredna obžalovanja, saj je prekinila dolga leta vzdrževane stike, s tem pa vsaj za, zdaj onemogočila bu- di loaortovanje in prirejanje koncertnih gostovanj v smi- slu tradicije. »Prav v prete- kli sezoni nam je uspelo ra- zviti koncerte za mladino kot stalno obliko,« je dejal E. Kunej, »ki jo je mladina sprejemala z velikim intere- som, v želji, da bi ji nudih kar največ glasbeno kvahtet- ne vzgoje, smo se trudili pri- dobiti umetnike s pestrimi in kvalitetnimi programi. Večer- ni koncerti, ki so namenjeni predvsem odraslemu občin- stvu, so bili zadnje čase si- cer slabo obiskani, menim pa, da bi Celje kot kulturno središče ne moglo in ne sme- lo ostati brez te plemenite oblike kulturnega izživljanja. Gre torej za to, da pripravi- mo celjskemu občinstvu kva- litetne glasbene prireditve, za zdaj vsaj v minimalnem ob- segu. Pri tem upam, da bo- mo znova pritegnili vsaj to- liko poslušalcev, kot smo jih že imeli nekoč.« Letošnja koncertna sezona se je pravzaprav pričela že prejšnji teden z gostovanjem odličnega češkega godalnega kvarteta Janaček. Njemu bo sledil dubrovniški mestni or- kester z dirigentom Nanutom in pianistko Zdenko Novako- vo, v prihodnjem letu pa je predviden nastop mestnega orkestra iz Zagreba, violinista Dejana Bravničarja in piani- sta Acija Bertonclja, koncert ljubljanskega pihalnega kvin- teta in zjdružen nastop Slo- venskega okteta ter moškega komornega zbora. Kot lani je tudi letos več koncertov za mladino — do- poldne in popoldne; tako bo v tem okviru nastopil du- brovniški mestni orkester, Colegium musicum iz Zagre- ba ter instrumentalisti tn pevci, kot harfistka Uršiče- va, flavtist Fedja Rupel, te- norist Mitja Gregorač idr. Ne izključujem možnosti, je de- jal prof. Kunej, da bomo po- leg tega pripravili še kakšno imenitno gostovanje. Seveda je to v največji meri odvis- no od zanimanja občinstva. Ob pričetku nove glasb«) sezone velja dodati, da se j morala celjska ix>slovalnic obrniti na zagrebško koncert no direkcijo in bo prograj verjetno uspelo uresničiti tU di z njeno pomočjo. Kar 31 deva l£«iskoletne mladinsfe koncerte, so bili odlično ob skani, saj se je število poshi šalcev gibalo od 600 navzg« Toliko bolj zaskrbljujoče p je dejstvo, da za večerne koo certe ni bilo zadostnega tz nimanja, čeprav so mnc^ ugledni umetniki izražali o celjskem občinstvu zelo 1» skave pohvale. Kako mučno pa more biti izvajalcem oli napol prazni dvorani, o teiii skoraj ne kaže govoriti. Z* to toliko laže razumemo m Ijo celjske poslovalnice, m bi pritegnili v novi sezoni čio širši krog ljubiteljev glasba ne umetnosti, ki bi jim kon- certi ipomenili resnično dož) vetje. dbtl ANTENA „Nikar ne konkurirajte" (Kozer ija) v zadnjem času se v naši javnosti vedno bolj oglaša problem nezaposlenosti. Od- stotek nezaposlenih je celo večji, kot bi ga v normalnih okoliščinah pričakovali, in potemtakem upravičeno za- skrbljuje — čeprav seveda ni povsem jasno, koga. človek navsezadnje ne bi ndč rekel, če bi bile razmere prd nas takšne, kakršne niso; če bi imeli dovolj takšnih kadrov, kakršnih torej nimamo. Znano je, da mnogi mladi kvalificirani ljudje ne najde- jo zaposlitve, da pa na mno- gih mestih sedijo na ra2me- roma mehkih stolih celo ta- ki z nespopolno osnovno šo- lo. Ko je na primer diplo- mantka prve stopnje iskala zaposlitev z željo, da bi tu- di delala, so jo povsod odslo- vili s tolažbo, da morda pri- hodnje leto. Ko je v nekem podjetju vprašala, če bi bilo kaj upanja, ko bi se prijavila na razpis, so ji odvrnili: »Ni- kar ne konkurirajte! Ni no- benega upanja, da bi vas sprejeli.« Ne vemo, ah je bilo razpi- sano delovno mesto po stari piraksi že vnaprej zasedeno ali pa so se bali, da bi jim kandidatka zmešala njihovo osnovnošolsko strukturo. (!??). Oh Kaj je z našimi revijami? Naše knjigarne so v sploš- n«n dobro založene s tujimi časopisnimi revijami. Libera- Ikziran uvoz tujega tiska, ki Je preplavil tudi kioske tn trafike, nam tako rekoč vsak dan streže z mondenimi, sen- zacionalističnimi in drugačni- mi novicami z različnih kon- cev sveta, v tem sicer ni nič slabega, saj tuje revije vsaj tekstovno ne morejo biti do- stopne vsakomur, jezikovno izobraženi bralci pa po vsej priliki tudi imajo do njih sivoj kritični odnos. Toda ne- koliko drugačno postane to dejstvo, brž ko ugotovimo, da naših domačih, četudi po vse- bini docela drugačnih revij ni. Nekateri bralci se nam- reč pritožujejo, da v celjskih knjigarnah na primeir ne mo- rejo dobiti slovenskih literar- no publicističnih revij, kot so Sodobnost, Problemi, Dialo- gi idr. Samo v knjigami Mla- dinske knjige je kdaj pa kdaj najti kakšno številko Proble- mov, vendar sta tu še knji- garni Državne založbe in mar riborskih Obzorij, kar pome- ni, da kdo išče tudi reviji, ki jih obe založbi isjdajata (Sodobnost, Dialogi). čeprav imajo vse te revije v glavnem svoje redne naroč- nike, je vendž,rle dvomljivo, da razen njih ne bi bilo na Slovenskem ah na Celjskem nikogar več, ki bi ga zanima- la tudi naša revijalna litera- tura, ne da bi moral zato hoditi v knjižnico. Zdi se tu- di, da vzroki takšnega po- manjkanja ne morejo biti materialne narave, saj ne gre za tolikšno število izvodov, ki bi lahko kogarkoli, če jih recimo ne bi prodali, finanč- no ogrozili. Pri sicer nizki nakladi nekaj dodatnih izvo- dov nikakor ne more bistveno podražiti stroškov. Kot vse kaže, ni verjetno nobenih tehtnih razlogov, da bi slovensko revijalno litera- turo omejevali izključno na naTOčnike in prosto prodajo kvečjemu še morda v repu- bliškem centru. Pač pa, kot tudi kaže, bi lahlco marsiikaj spremenili v n«mara preveč togi distribucijski politiki. Taikšni domnevi v prid govori navsezadnje dejstvo, da vse te revije niso izključno lite- rarne (torej ne samo za literar- no usmerjene bralce), mar- več obravnavajo dejansko hkrati vse na&e aktualne dru- žfbene probleme. đbt.^ 4 12. OKTOBRA 1967 SPREJEM ŽIVINE V ZAVAROVANJE Zavarovalnica je pobudnik in organizator ter plačnik preprečevalnih ukrepov in iJcodnih primerov na aavaro* vanih živalih. V to je vklju- čena tudi veterinarska in ži- vinonsjska služba. Pri tem gre predvsem za dobeir oft- men, da bi zmanjšali škodo ob zasiUiih zakolth in ix>gii- nih. Vsled tega moramo že ob sprejemu zavarovanja raz- likovati živ organizem od ostalih predmetov, saj je ta izjpostavljen mnogoterim ne- varnostim, tudi bolezni, med zavarovalno dobo, ki je lah- ko časovno kratka, kljub te- mu pa lahko odločilno vpliva na rizik — tveganje zavaro- vanca ali zavarovainice. Dober gospodar, kot pravi- mo, se zaveda, kaj pomeni in kolikšno vrednost pred- stavlja v njegovem gospodar- stvu živina. Zato ob upošte- vanju te vrednosti ne more- mo pustiti živine naključju ali sreči. Odločitev za zava- rovanje živine sricer resda ix>- menl marsikateremu gospo- darju še težavo prav zaradi finančnih sredstev ob vplači- lu premije, vendar ta izpuhti ob težavah v hlevu. Kajtd ta- krat več ne postavlja v os- predje premijo in potreben denar za njo, temveč viširw zavarovanja, kajti z njo je kritje izgube poipohiejše. Prav to mdselnost o sreči in naključjih lepo ilustrirajo po- datki in dejstvo, da veliko število živinorejcev poskuša in SeU zsavatrovati živino §ele takrat, ko opazi na živini spremembo, torej, ko ta že boleha. Pri tem pa Kivestaio pozabljajo, da je predpogoj za zavarovanje živine prav zdrava živina. Sila neprijetne zadeve nastajajo tudi v tem, ko se zavarovanci — živino- retjci odločajo samo za zava- rovanje delnega števila red- nega staleža živine. Kot vemo, obstoja v večdni naših krajev skupinsko zava- rovanje govedi, konjev in pra- šdčev, ki vključuje tudi rizik zdravljenja. Pri tem, delnem zavarovanju staleža živine ne gre toliko za možnost zame- njave, kolikor za to, da se v primeru škode obračuna od- škodnina v razmerju s celot- nim številom m zavarovanje sp>osobnih živali v hlevu. Da bi bilo zavarovanje čim cenejše, je cel j sika zavaroval- nica dovolila večini zastopni- kov, da sprejemajo v zava- rovanje živino brez predhod- nega veterinarsk'^a pregleda (razen konjev!). Prav zaradi tega pa bo morala biti ena izmed prvih nalog strokovnih služb pri zavarovalnici, da najdejo primeren izhod iz teh okoliščin. (Dalje prihadnii&> Za nakup določenega blaga, kot so hladilniki KT 130 EM, kolesa rog, poni, itd., vam nudimo posojilo brez porokov in obresti z vračiinim rokom 6 mesecev. Detaljne informacije vam posredujemo v poslovalni- cah »Tehnika«, »Elektro«, »2elezninar« in »Merkur« MALA ANKETA Vrnili so nam zdravje Tokrat smo si za prizorišče naše male an- kete izbrali kaj malo vesel kraj. Obiskali smo namreč bolnišnico v Celju. Vsem petim anke- tirancem smo zastavili enako vprašanje: kako se počutite v bolnišnici, s čim ste zadovoljni in kaj vas moti. Prof. Natalija Zalesky iz Slo- venskih Konjic — leži na kirur- gičnem oddelku: »Začela bom ta- kole: ko sem se zbudila po ope- raciji, sem pričakovala hude bo- lečine. Ni jih bilo niti dan na- to, niti kasneje. Vsi — od pri- marija do strežnega osebja si resnično prizadevajo, da bi paci- entom olajšali bolečino. Toliko pozornosti sem bila deležna, to- liko lepega človeškega odnosa, da ne vem, čemu naj sploh grem domov, kjer sem tako sama. Ce se bom zaradi česa veselila od- hoda, bo to zavoljo tegale peklen- skega trušča z Ipavčeve ulice. Kako brezobzirni so avtomobili- sti! Če že občina ne more posre- dovati, da bi ulico zaprli, naj vsaj vožnjo po tej cesti omejijo na najmanjšo možno hitrost!« Rajko Špegelj iz Socke je bil v celjski bolnišnici na internem oddelku štirinajst dni. Pravkar se je odpravljal domov in odgo- voril takole: »V bolnišnici sem bil nadvse zadovoljen. To velja tako za zdravnike, kot tudi me- dicinske sestre in strežnice. Tudi čez hrano, ki jo nekateri zunaj bolnice tako grajajo, se ne mo- rem pritoževati. Meni tu zares ni bilo hudo in hvaležen sem vsem za uspešno zdravljenje.« Tončka Kušič iz Rogatca je v celjski bolnišnici p>ovila sinka Igorja. Kot ostale porodnice, se je po štirih dneh po porodu tu- di ona že vračala domov: »Tako kot že tri dni pred porodom, ko sem bila v materinskem domu, so mi tudi v tistem hudem času močno pomagali in z menoj nad- vse lepo ravnali. Nimam se nad čim pritožiti in mislim, da se o bolnišnici več slabega sUši kot je res. Tudi s hrano sem bila zadovoljna, čeprav sem pravza- prav zelo izbirčna. Nekaterim porodnicam sicer ni všeč mlečna hrana, ki jo dobijo po porodu, jaz pa mislim, da je le prav tako.« Franci lukret, ki je doma s Svetega Tomaža nad Vojnikom, je ležal na ušesnem oddelku poln mesec dni: »Danes grem do- mov. Tu so bih vsi dobri z me- noj in ni mi bilo dolgčas. Skoda je le, da nimamo nobenega bra- nja, saj so prejšnji otroci imdčili vse knjige. Tako smo si prega- njali čas s tem, da smo si pri- povedovali najrazličnejše šale in delali načrte za potem, ko bomo že zdravi in doma.« Alojzija Kolar iz Griž je iz bol- nišnice, kjer so jo lep čas 2>dra- vili, odšla v dom za stare na Gomilsko: »Ko sem prišla v bol- nišnico, zaradi zlomljenega kol- ka nisem mogla hoditi. Zd&j, kot vidite, korajžno stopam, čeprav me noga še nekoliko boli in me pri hoji ovira. V redu so me ozdravili, zato sem tudi zado- voljna. Ne, tudi nad hrano se ne morem pritožiti, čeprav Je pa res, da so okusi različni in ljudje včasih razvajeni.« I, B. Nagrade in priznanja najboljšim Zaključek drugih gostinsko turističnih prireditev v Celju Z družabnim večerom v hotelu Celeia, tekmovanjem v gostinskih spretnostih in podelitvijo nagrad in prizmanj najbolj šdm na razstavah kuli- naričnih izdelkov in pogrinj- kov, so se končale druge go- stinsko turistične prireditve v Celuu. četudi je zdaj težko dajati popolno oceno, lahko pritrdimo, da so prireditve uspele in dosegle svoj na- men. Turistični in gostdnski delavci so pokajzali, da lah- ko združeni marsikaj napra- vijo, zato so lahko tudi leto- šnje izikušnje solidna osnova za nadaljnjo prirejanje takš- nih manifestacij nia prehodu iz tako imenovane glavne v posezono. Na zaključnem večeru so podelili tuda priznanja in na- grade kolektivom, ki so dose- gli najboljše uspehe na raz- stavi pogrinjkov in kulinarič- ni raastavi. V celoti je orga- nizator razdelil blizu 700.000 starih dinarjev nagrad. V po- sameznih skupinah pa so naj- boljše ocene dobdli: POGRINJKI: 1. Na—Na za »7 let«, 2. Evropa za »Lovec«, 3. Ojstrica aa »Boč«. MESNI IZDELKI: 1. in 2. mesto Ko- lodvorska restavracija za »Gurmanski narezek« in »Rendez—vous«, poleg tega je drugo mesto pripadlo tudi gostinski šoli za »Morje«. Tretjo nagrado sta si razde- lila koleiktiva zdravilišča v Dobrni za »Srnino zarebmd- co« in Kolodvorska restavra- cija za »Galantin«. MESNA NARODNA JEDILA: 1. zdra- vilišče Rogaška Slatina za »Nadevan puran«, 2. Ojstrica za »Domače koline« in gostil- na Prah, Imeno za »Odojek«. 3. Samopostrežna restavracija za »Zarebmico« in gostišče Stari girad za »Grajsko -pečen- ko«. SLADICE: Prva tri me- sta je osvojil kolektiv Na-Na in sicer za »čokoladni de- sert«, za »Šah torto« in za »Ananasove resaine«. NAROD- NE SLADICE: Prvo in drugo mesto je osvojila Kolodvor- ska restavracija za »Ajdov Par jek« in »Prleške pogače«, 3. Ojstrica za »Prekmurske gibanice«. POSEBNA PRIZ- NANJA: Veležitar za odlične p>ekarS(ke izdelke, hotel Celeia za jKjnazorjenl hotel iz slad- korja, Na-Na za ponazorjeni stolp iz sladkorja, obrat Vrt- narstvo za vzorni cvetlični aranžma in gostilna Starov- š^i iz Podčetrtka. —mib NA KRATKO V LIBELI SO RAZPRODANI Z Integracijo Libele in IPE najbrž ne bo nič, kajti v Li- beli so razprodani. Ne ver- jamete? Prepričate se lahko v Glasniku Libele z dne 25. sept. 1967 (članek Usluge slabe — kljub dobri perfo- raciji), kjer dobesedno piše: »če upoštevamo rezultate na Zagrebškem velesejmu je program prodaje popolnoma uspel in smo za letošnje le- to razprodani z izjemo ne- katerih artiklov.« Kaj ne bi bilo bolje, če bi namesto se- be prodali raje tistih nekaj artiklov? oh ŽEBLJICA v samopostrežni trgovini na Dolgem polju so v toreik, 3. oktobra dopoldne neki po- trošnici hkrati z dvema vrsta- ma klobas najbrž po pomoti prodali tudi dva različna črvička. Prvi je bil večji in je doma pokazal nekakšne atletske sposobncsti v smislu sko&a v daljino, saj Je s klobase skočil na mizo, dru- gi pa je bil sicer tako ne- znaten, da ga skoraj ne bi bilo vredno omenjati — če bi se recimo gibal po čem, kar človek ne je. Oba žival- ska primerka bi bila vse- kakor bolj zanimiva 2a kak- šno zoološko zbirico kakor za trgovino. Ali ne? oh VRANSKO IN VODA Na Vranskem sicer imajo vodovod, kljub tenm pa še vedno tudi probleme zaradi pitne vode, katere niso mogli dobiti v zgornja nadstropja. Tako sta gostišče in 25drav- stvena postaja bila v višjih prostorih kar tri mesece brez vode. Pred dnevi pa je komunalno podjetje Žalec pooblastilo Invalidsiko pcsl- jetje Vransko, da popravi vse, kar je potrebno. Na dan, ko Vransko praznuje krajev- ni praznik, je voda pritekla skozi cevi tudi v višjih nad- stropjih. Tako je na Vran- skem rešen problem pitne vode sedaj na jesen, seveda pa v sezoni tako ni bilo po- trebe za vodo. Priznanje zaslužnemu učitelju SREČANJE NEKDANJIH UČENCEV NA PILŠTANJU še ni dolgo, kar so se v osnovni šoli na Pilštanju zbrali učenci, ki so to šolo obiskovali pred štirideseti- mi leti. Ob tej priložnosti so pozdravili tudi svojega nekdanjega učitelja in upra- vitelja Janka Prislana in nje- govo tovarišico, ki je prav tako dolga leta učila na pil- štanjski šoli. Janku Prisla- nu Je predstavnik krajevne skupnosti podelil tudi javno priznanje za njegovo nese bično in požrtvovalno delo. posvečeno napredku tedaj še zelo zaostalih krajev. Med drugim ima Janko Prislan največ zaslug za iz- gradnjo ceste Lesično—Vir- štanj, za gasilski dom, dre- vesnico, zlasti pa za uvaja- nje naprednih oblik kmeto- vanja. Vsi njegovi učenci so danes zgledni gospodarji, po- šteni in koristni člani naše družbe, saj so imeli v svo- jem vzgojitelju sposobnega, strogega in pravičnega pe- dagoga. Zato so mu ob sreča- nju, kamor so prišli učenci iz vseh krajev naše domovi, ne, izrekli zahvalo ter mu zaželeli še mnogo srečnih let v krogu svoje družine in številnih prijateljev, od katerih jih je največ prav iz vrst njegovih učencev. L.B. JANKO PRISLAN Dovoljene tudi spremembe pri urejanju novega dela pokopališča v Celju Svet za urbanizem, grad- bene, komunalne in stanovanj- ske zadeve pri skupščini občine Celje je na zadnji se- ji potrdil nekatere spremem- be zazidalnega načrta novega mestnega pokopališča v Ce- lju. Gre za tiste zadeve, ki So v zadnjem času sprožile nekaj sp>orov in negodovanj, zlasti pri cmih, ki niso upo- števali doslej veijavnih pred- pisov. Po prejšnjem načrtu je bilo določeno, da grobovi ne smejo imeti robnike, ra- zen tega je bdla določena tudi višina spomenikov in njiihova izvedba. Po novem pa bodo lahko nameščali robnike in postavljali do 80 cm vi-soke nagrobnike —m Zavarovanje živine NAJPREJ BI SE PREDVSEM RADI OPRAVIČILI, K.^J TI TRIJE BRALCI SO NAS V PISMIH OPOZORILI, DA SMO NAPOVEDANE POČITNICE NEKOLIKO NATEGNILI IN JIH ZATO ZANIMA, CE SMO TO RUBRIKO IZPUSTILI NIKAKOR NE, PRAV TAKO PA BOMO SPROTI Z NAŠIMI SESTAVKI ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA NAŠIH BRAL CEV, KI SO NAM POSLALI V PRETRES DOLOČENE ŠKO DNE PRIMERE. V PRIHODNJIH SESTAVKIH BOMO 2E ODGOVORILI NA VPRAŠANJA BRALCAi S PLANINE IN SOLČAVE, PRAV TAKO PA BRALKE IZ DOLENJE VASI PRI PREBOLDU, KI SPRAŠUJEJO O POfJOJIH ZA ZAVA- ROVANJE ŽIVINE. Na pomlad smo že pisali načelno o zavarovanju živine, povzeli smo določbe iz doslej veljavnega Pravilnika za zavarovanje živine, ki je v veljavi že od 1964. leta. V pripravi so pravilniki o zava- rovanju, med katerimi je tu- di novi Pravilnik za zavaro- vanje živine, ki se bistveno ne bo razlikoval od sedanje- ga; vnesel bo le več elastič- nosti ob zavarovanju, kar bo prav gotovo pozitivno vpliva- lo na zavarovanca. V prihodnjih sestavkih bo- mo pisali predvsem o n^- terih značilnostih, ki se po- javljajo pri samem spreje- mu živine v zavarovanje in pa o njih vplivu v razdobju zavarovalnega leta ali dobe od likvidacije škodnih prime- rov — zdravljenja, ekonom- skih in zasilnih zakolov, do poginov. ^ Gledalci žepnih revij Ljudskega magazina z zanimanjem spremljajo nastop mane- kena, ki je oblečen v elegantno obleko za boljše priložnosti. Z RAZPRAVO O TEZAH ZA IX. PLENUM CK ZK SLOVENIJE bomo v Celju šli v širino je v razgovoru za naš časnik dejal tovariš ZVONE DRAGAN, sekretar občinskega komiteja v Celju in član komisije za družbeno-ekonomske odnose in ekonom- sko poUtiko pri CK ZKS. VPRAŠANJE: Pred dnevi je v »Komunistu« izšel osnu- tek tez za razpravo o idejno- političnih problemih pri iz- vajanju gospodarske in druž- bene reforme, torej o vpra- šanjih, ki bodo na dnevnem redu IX. plenuma CK ZK Slovenije. Kot član komisi- je, ki je teze pripravila in ki je tudi nosilec priprav na plenum in javne razprave pred njim, ste sodelovali pri pripravljanju in izoblikova- nju tez tudi vi. Kakšen je bil prispevek, ki ga je ob- činska organizacija ZK v Ce- lju preko vas dala že v do- sedanji aktivnosti v tej smeri? ODGOVOR: Iz Celja sva kot člana komisije za druž- beno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri se- stavljanju in oblikovanju tez za IX. plenum sodelovala s političnim sekretarjem ob- činskega komiteja ZK tova- rišem Andrejem Marincem. Prizadevala sva si, da bi te- ze temeljile na konkretnih gibanjih, ki so v središču izpolnjevanja ciljev gospo- darske in družbene reforme. Pri tem so nama bile v opo- ro in pomoč tri analize, ki jih je v zadnjem obdobju izdelal občinski komite ozi- roma njegove komisije. Opo- zarjala sva, kolikor je bilo sploh nujno, da morajo te- ze bolj upoštevati prakso, da se ne bi zgodilo, da bi teze vsebovale eno, razprava o njih pa bi krenila drugo pot. Odločno sva zastopala stališče, naj teze odpirajo vprašanja, naj bodo pole- mične. VPRAŠANJE: Kakšne so analize, na katere ste se opr- li pri svojem sodelovanju v omenjeni komisiji? ODGOVOR: To so tri ana- lize, ki posegajo v nekate- ra najbistvenejša vprašanja gospodarske in družbene re- forme. Prva analiza ocenju- je razvoj integracijskih pro- cesov v celjski občini. Z dru- go smo skušali ustvariti čim jasnejšo pKjdobo o stopnji decentralizacije samouprav- nega mehanizma v gospo- darskih organizacijah in o razvitosti dohodkovnega si- stema v komuni. Tretja ana- liza pa obravnava kadrovska vprašanja, oziroma strukturo kadrov v delovnih organizaci- jah v celjski občini, če pri- merjamo vsebinska področ- ja omenjenih treh analiz in vsebinska poglavja osnutka tez za razpravo pred IX. plenumom CK ZKS, ni tež- ko ugotoviti, da so vsa ta vprašanja vključena v teze. Hkrati je to dokaz, da teze temeljijo na konkretni oceni gospodarskega in družbene- ga položaja, da niso izobli- kovane »na pamet«, kot bi kdo na hitro sklepal zaradi njihovega načelnega sloga in odsotnosti konkretnih na- vedb. VPRAŠANJE: Kako se bo razprava o osnutku tez za IX. plenimi odvijala v celj- ski občini? Tudi tokrat je čas do sklica plenuma zelo kratek, problemi, ki jih te- ze odpirajo, pa zelo pereči? ODGOVOR: Javna razpra- va o tezah za IX. plenum CK ZKS je bla ena od osred- njih točk, ki so bile na dnev- nem redu na sestanku se- kretarjev osnovnih organiza- cij, ki je bil pred dnevi. Res je, da je čas spet zelo kra- tek, toda to dejstvo naj ne bi bilo opravičilo, da bi se razprava prelevila v golo in- formativno smer, v golo se- znanjanje z vsebino osnutka tez. Razpravo je treba orga- nizirati tako, da bodo ko- mimisti kar najbolj sezna- njeni s problemi, ki jih teze razgrinjajo, da pa bodo raz- prave hkrati obogatene z oceno konkretnih primerov in razmer v delovnih orga- nizacijah in občini kot ce- loti. Veliko pričakujemo od raz- prav v okviru aktivov komu- nistov, predvsem ekonomi- stov, pravnikov, komunistov iz vrst tehniške inteligence. Le-ti bodo v obliki grupnih razprav še bolj pogloblje- no posegli v problematiko, ki jo teze odpirajo, prispe- vali pa bodo lahko najteht- nejše in kvalificirane pri- pombe ter dopolnila. Razprava seveda ne bo ostala v mejah organizacij Zveze komunistov. Razumlji- vo je, da se bo najbolj an- gažirala komitejeva komisi- ja za družbeno-ekonomske odnose, vendar pričakujemo dragocene prispevke v raz- pravi tudi s strani sociali- stične zveze, zveze mladine, zveze sindikatov. Razprava gotovo tudi ne bo šla mimo občinske skupščine, mimo republiških in zveznih po- slancev celjske občine. Te- ga verjetno ne bo mogoče opraviti na skupščinski seji, sicer je pa obilo možnosti in oblik, kar pa ni pomemb- no. Pomembno je le, da raz- prava o tezah za IX. plenum doseže svoj smoter, le-ta pa se bo koristno odražal v na- daljnjih prizadevanjih ob iz- polnjevanju gospodarske in družbene reforme. J. KRASOVEC OBČNI ZBOR BIBLIOTEKARJEV 13. in 14. oktobra bo v Ce- lju občni zbor društva biblio- tekarjev Slovenije na kate- rem bodo sodelovali tudi celj- ski knjižničarji. Z občnim zbo- rom bodo proslavili tudi 20. obletnico Društva slovenskih bibliotekarjev. Udeleženci zbo- ra si bodo med drugim ogle- dali tudi nove prostore celj- ske Studijske knjižnice. USPELA MODNA REVIJA V LJUDSKEM MAGAZINU Toplo in moderno V veleblagovnici Ljudski magazin v Celju so bile prejš- nji teden enkrat dopoldne, potem pa spet popoldne, žep- ne modne revije, na katerih so domači manekeni prikaza- li vrsto modelov, ki jih pK)- trošniki lahko kupijo v pro- dajalni. Gre za kolekcijo je- senskih in zimskih oblačil ter modnih dodatkov. Zami- sel o prikupnejšem načinu seznanjanja pnatrošnikov z najnovejšo zalogo je vseka- kor hvalevredna. To se je po- kazalo že kar v prvih dneh, ko so obiskovalci modne re- vije v velikem številu hodiU v drugo nadstropje trgovine, kjer so po improvizirani ste- zi hodili manekeni in mane- kenke, ki so vsak dan prika- zovali druge modele perila, plaščev in oblek. Med revijo, ki je trajala dobre pol ure, smo sicer do- bili občutek, da naši proizva- jalci konfekcije še niso na- redili revolucionarnega pre- poroda, da pa vendarle, sicer počasi, toda vztrajno začenja- jo slediti modi in praktično- sti- Tako bi lahko žene z ve- seljem opozorili, da v Ljud- skem magazinu prodajajo ne- kaj jesenskih oblek v moder- nih živopisanih vzorcih ter nekaj plaščev iz uvoženih tkanin, ki jih bo prav rada oblekla še tako izbirčna pred- stavnica nežnega spola. Ne- kaj zanimivih modnih kom- binacij so pripravili tudi za moške, ki pa se še zmeraj niso otresli klasičnosti — ra- zen modelov za fante, ki se radi nosijo po »svoji« modi. Srajca Kameleoni in hlače, ukrojene iz blaga, ki ponazar- ja bleščeče usnje, so sicer p, svoje močno svojevrstni, .j se bodo fantje zanje verjetj^^ prav zaradi tega navdušili. Tokrat so na reviji priij^ '' zali tudi nekaj prikupili obleke in plaščkov za dekij, ' ce, ter kompletov za fantl^ Med dekliškimi plaščki je i^i najbolj prikupen model jj moherja v škotskem vzorc^ ki stane s čepico vred sartuj '■ 16 tisoč starih dinarjev. 2a i fantke pa so pripravili več ; vetrovk, puloverjev, srajčk '■ za oba spola še kopico topig. i ga zimskega perila. Revijj j Ljudskega magazina so usp^ . le in upamo, da jih bodo kdaj ponovili. To pa so svo. jim fKJtrošnikom tudi oblju. bili. I ŽEBLJICA Medved spi zimsko spa- nje pravičnega, nekateri v celjski občini pa spijo tudi poleti, posebej te- daj, ko je potrebno raz- pravljati o komunalnih delih. Za občane krajevne skupnosti Ostrožno so sklicali zbor, na katerem so obravnavali — sedaj meseca oktobra — PRED- LOG O KOMUNALNIH DELIH ZA LETO 1967! Prihodnje leto bodo predlog o komunalnih de- lih obravnavali verjetno šele decembra, ker bodo pač morali 1968. leta de- lati dela iz 1967. leta. Ker varčujemo, bomo do 1970. leta lahko pridobili točno eno leto. Varčevanje pa takšno, tovariši občani. Vlom v Preboldu Neznani storilec ukradel 1,451.500 Sdin v noči od nedelje na pone- deljek je neznani storilec vlo- mil v samopostrežno trgovi- no v Preboldu, ki je last Sa- vinjskega magazina iz 2alca. Zaradi malomarnosti usluž- bencev je v blagajni našel ves tržni izkupiček od sobote in dvoje plač usužbenk, ki so jih hranili v blagajni. Storilec je s ponarejenimi ključi vdrl v skladiščne pro- store, odprl dvoje vrat in ta- ko prišel v poslovodsko pi- sarno, kjer je bila blagajna. Blagajno je odprl z original- nimi ključi, so jih uslužbenci malomarno shranjevali v gar- derobi. Kot rečeno, je v blagajni našel ves tržni izkupiček od sobote ter dvoje plač, skupaj 1,451.500 starih dinarjev. Ko je izpraznil blagajno, jo je v posmeh zaklenil nazaj, pra^ tako pa tudi vrata. Dosl^ niso mogli ugotoviti ali razen denarja odnesel še ka;| drugega. Po vsem tem kaže da je lopov dobro poznal ra- zmere v trgovini tn izkoristil malomaren odnos uslužben. cev, ki bi morali toliškno vso- to denarja spravljati na var- nejšo mesto, če pa že to ne, bi morali dobro shranjevati] vsaj ključe od blagajne. Za storilcem poizvedujejo. -~ei\ 6 lEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 j,jlIJATEOSKA VEZ MED PEVCI »VESNE« IN VRSTNIKI IZ BRNA Pesem jih združuje prejšnjo sredo so imeli člani mladinskega pevskega jjjora »Vesna« iz Zagorja lep praznik. Na posebni slav- Josti so s predstavniki mladinskega pevskega zbora ^ll^ladost« iz češkoslovaškega mesta Brna podpisali ^godho o prijateljskem sodelovanju. 5 podpisom akta o nadalj- jjem prijateljskem sodelova- m sta zbora pravzaprav sa- ^ še v večji meri i>otrdila pxe vezi, ki so jih začeli ^(rjevati pred nekaj leti z jflstovanjem pevskega zbora ^dost« v Zagorju. Kase je P tudi mladi zagorski Ves- jjiii obiskali mlade Bmčane. ^ tem obdobju so se mladi pgvci iz Zagorja in Brna še i^ajkrat srečali in se spo- prijateljili, kot se lahko na- ^žejo drug na drugega le jjladi ljudje. Slovesen podpis pogodbe o prijateljskem sodelovanju je bil v lutkovni dvorani Delav- skega doma, kjer imajo mla- di Vesnani svoje redne vaje. Ob tej priložnosti so tako predstavniki »Mladosti« kot »Vesne« izrazili veliko zado- voljstvo glede dosedanjega sodelovanja in poudarili, da bo pogodba za vzor drugim zborom kot tudi mladim lju- dem za tesnejše sodelovanje in boljšo medsebojno spozna- vanje. Pc^odba med drugim pred- videva nadaljnjo izmenjavo gostovanj, obiskov dirigentov in nekatere druge oblike so- delovanja. Mlade Jugoslova- ne in Cehoslovake ne bo združevala samo pesem, mar- več tudi drugi stiki in oblike. Znabiti ne bo tako težko do- seči tudi tega, da bi češkoslo- vaški otroci prebili del svojih vsakoletnih počitnic v zagoir- ski počitniški koloniji v Vr- sarju, kjer bi imeli tudi red- ne pevske vaje. In narobe, da bi zagorski otroci sodelovali na znanih otroških taborih v ČSSR. Sicer bodo bržkone otroci obeh zborov sami pred- lagali in spodbujali, kako bi utrjevali in širili začetne ve- zi, ki jih podpirajo tudi nji- hovi starši. Medsebojno spoz- navanje in sodelovanje mla- dega rodu je v skladu z naši- mi nap>ori, da bi tudi tako prispevali k vsestranskemu sožitju med narodi. —an DELAVSKI DOM — kulturna hiša in najimpozantnejša zgradba v Zagorju. (Foto: B. ŠULIN) PRIZADEVANJA ZA KREPITEV DRUŽBENEGA STANDARDA V KOMUNI Na vrsti je šolstvo Naš zagorski sodelavec je obiskal predsednika skup- ščine občine Zagorje Dušana Kolenca in ga vprašal glede nadaljnjega urejanja družbenega standarda v komimi. Predsednik Dušan Kolenc je v krajšem govoru o tej problematiki nanizal zelo za- nimive načrte, ki bodo v prihodnjih tednih in mese- cih v središču obravnav zbo- rov občanov, družbeno poli- tičnih organizacij, delovnih kolektivov in drugih. V pripravi sta dva osred- nja predloga. Po prvem naj bi se prvenstveno lotili ob- nove osemletke Toplice pri Zagorju, medtem ko gre pri drugem predlogu za to, da bi 2jačeli pospešeno urejevati celotno šolstvo v občini Za- gorje. V obeh primerih bo občinska skupščina predla- gala občanom uvedbo kra- jevnega samoprispevka za dobo nekaj let. Občinska skupščina name- rava predložiti občanom te zamisli v presojo in obrav- navo po temeljitih pripra- vah in z ustreznimi podatki o tem, kaj storiti, da bi to področje družbenih služb za- dovoljivo uredili za vrsto let. Predvsem bo potrebno poskrbeti za obnovo topliške šole. Nadalje bi morali ure. diti osnovno šolo Zagorje, kjer bi morali dograditi te- lovadnico. Razen tega bi morali ure diti še šolo v Podkumu in v središču Zagorja zgraditi novo šolsko poslopje za otroke nižjih razredov. Vsa ta dela bodo terjala okoli 500 milijonov Sdin. Občinski proračim ne bi zanogel to- likšnega denarja, zato bo so- delovanje občanov in delov- nih organizacij bistvenega pomena. Predsednik KoJenc je glede na to oiK)zoril, da so v občini Zagorje v zad- njem desetletju obnavljali in dograjevali šole izključno z družbenim denarjem. Nova šolska poslopja so dobili v Cemšeniku, v Tirni in v Za- gorju, razen tega so obnovili šolska poslopja v Izlakah in drugod. Občane bodo podrobno seznanili s problematiko šol- stva že na zborih volivcev. Kasneje nameravajo s po- močjo družbenopolitičnih or- ganizacij pripraviti referen- dum, s katerim naj bi se ljudje odločili o uvedbi kra- jevnega samoprispevka. Ko- likor bi s pomočjo obča- nov zadovoljivo rešili vpra- šanje sofinanciranja pri lu-e- janju šol, bi se lahko kasne- je lotili še nekaterih drugih objektov družbenega stan- darda. Na pol dograjeni ko- palni bazen čaka nosilca in- vesticijskih del. Za dogradi- tev kopališča bi potrebovaH blizu 100 milijonov Sdin, ra- čunajo pa, da bi lahko i manjšim denarjem vsaj usposobili nov objekt, da bi shižil svojemu namenu Ob kopališču naj bi kasneje zgradili rekreacijski center z vsemi potrebnknl telesno- vzgojnimi napravami in oh. jekti. S tem bi bilo v občini Za. gorje dejansko zadovoljivo urejeni domala vsi problemi družbenega standarda. Ne smemo pozabiti, da so v Za- gorju zadnjih nekaj let menili zelo visoke vsote de- narja za nove ceste, za ure- ditev trgovske mreže, kufc turne potrebe in drugoi Morda bi lahko kasneje nar črtno urejali nekatere manj- še komtmalne naprave, ki Pa bi jih fiaancirali tudi s prispevki za uporabo mest- nega zemljišča. Sicer v Za- gorju že imajo nekaj načr- tov, kako bi denar, zbran iz teh virov, kar najbolj ko- ristno vložili, kakor so predr lagali občani na svojih zbo rih. ^ Tudi v prihodnje skrbno izdelan program D t v pretekli sezoni je Delav- ska univerza v Ze^orju orga- nizirala vrsto šol, tečajev, se- inHiarjev in predavanj. Tako so uvTstiM v prognan politič- no šolo I. stopnje, seminar samoupravne organe, tečaj ga PK varilcev, začetni stro- jepisno administrativni tečaj, sedem tečajev za pridobitev temeljnega znanja iz higiene živil, tečaj za pridobitev po- Itlica elektro in kovinske stro- ke, ESS — oddelek za odra- sle( 1. letnik), večerno osem- letko, ter poljudna predava- nja in 10 predavanj iz civil- ne zaščite, razpisalo pa je še rrsto drugih tečajev, za ka- tere pa ni bilo tolikšnega za- nimanja. Vzroki za majhno število prijav so subjektivne narave, v večji meri pa na to vpliva nezainteresiranost delovnih or- ganizacij za izobraževanje svo- jih kadrov. Po zagotovitvah bi bile z delovnimi organiza- cijami ob razpravah o za5x>s- litvi ter o kadrovsko izobrar ževahii politiki, nadalje bi bi- lo potrebno izdelati analizo o izobrazbeni strukturi zaposle- nih z vidika dejanske zased- be in potrebne izobrazbe za vodilna in druga delovna me- sta. Tudi za prihodnjo izobra- ževalno sezono ima zagorska Delavska univerza skrbno iz- delan širok progam, pričako- vati je le več zanimanja. (rap) NEZADOVOLJIVO NAROČILO NA ŠOLSKE MALICE V ZAGORJU Tretjina brez malic v občini Zagorje že nekaj let ugotavljajo, da se zmanj- šuje število otrok, ki prejemajo šolske malice. Letos bo po nepopolnih podatkih ostalo brez malic najmanj 700 šolarjev. Za to je več razlogov. V občini Zagorje začnejo Šolske mlečne kuhinje z red- nim delom vsakega 1. oktob- ra. Zaradi podražitve nekate- rih živil so vse šole letos ne- koliko povišale mesečne pri- spevke staršev za malice nji- Ivovih otrok. Prvotno so pred- videvali 1.200 Sdin, kasneje pa so sklenili, naj mesečni prispevek ne presega tisoč Sdin na mesec. Razen tega so na nekaterih šolah skleni- li, da bodo pomagali otro- Itom socialno ogroženih star- šev tako, da so zanje določili ceno 800 Sdin. Kljub temu dosedanji vpis v šolske mlečne kuhinje ni takšen, kot so pričakovali. Na zagorski šoli se ni prigla- silo za malice nad 200 otrok. V sosednji topliški šoli se je od 600 šolarjev vpisalo za malice le nekaj nad 200 učen- cev. Na podružnični šoli na Lokah od 160 samo 60 otrok, feprav so prejšnja leta na tem zavodu vsi otroci preje- mali šolske malice. Slabši vpis otrok beležijo tudi na okoliških šolah. Zagotovo imajo šolske ma- lice večkraten ix>men, o če- mer ni vredno izgubljati be- sed, šolska vodstva so si pri- zadevala v okviru zbranega denarja in podpore občinske- ga proračima, da bi priprav- ljali dovolj kalorične obroke malic, o čemer so se mogli prepričati tudi starši. Letoš- nja podražitev ne bi smela bistveno vplivati na tako slab odziv, saj kljub temu tisoč Sdin ni tolikšen strošek, ko je povsem jasno, da je bi- la vrednost malic nekajkrat višja. Opuščanje šolskih malic utegne vplivati kvarno na zdravje otrok. 2e res, da otroci nimajo vsak dan top- lih obrokov, vendar so ti ob- roki bolj pogostni v zimskih mesecih. Po vsej verjetnosti se je priglasilo najmanj otrok iz okoliških krajev. Namesto, da bi bila pvodoba obratna, če kdo, potem vsi tisti otro- ci, ki prihajajo v šole od da- leč, še toliko bolj potrebuje- jo šolsko malico. Razlogi za slab odziv so razUčni. Nobe- nega dvcHna ni, da starši, ki imajo več šoloobveznih otrok, teže odrinejo vsak mesec dva, tri ali štiri tisočake, po- sebno tam, kjer je zaposlen samo eden izmed roditeljev. Zato ne bi bilo odveč, če bi pristojni socialnoskrbstveni organi znova preučili to prob- lematiko. Morda bi se ka- zalo ravnati po zgledih neka- terih šol v drugih krajih, kjer otroci socialno ogrože- nih staršev prejemajo brez- plačne malice. Pomoč občin- skega proračuna, zdaj izobra- ževalne skupnosti, naj bi bila prvenstvCTio usmerjena tem otrokom. Razen tega menda še zmeraj velja ena izmed starih ugotovitev, da nekate- ri otroci prihajajo v šolo brez zajtrka. To slednje še tembolj terja organizirane družbene akcije — an — PRESKRBA Z OZIMNICO V ZAGORJU ZADOVOLJIVA Sadja je dovolj Kaže, da se je letos precej zagorskih občanov oskrbelo z ozimnico pri okoliških kmetih. Trgovsko podjetje je imelo in ima v zalogi dovolj prvovrstnega krompirja in drugih pridelkov. Odkup velikih količin grozdja za predelavo. Zagorski potrošniki so se več ali manj že oskrbeli z ozimnico. Vsi tisti, ki zaradi raznih razlogov tega še niso doslej storili, se bodo oskr- beli prihodnje dni. Tudi za letošnjo jesen velja ugotovi- tev, da so se zagorski potrošni- ki v veliki meri osrbeli z ozi- mnico neposredno pri okoli- ških kmetih. Cena krompir- ja je bdla nekoliko nižja kot v trgovskem podjetju, čeprav tudi v trgovini ni bdla preti- rana. Sadja je letos dovolj. Is- redno ugodna letina je omo- gočila, da so ljudje kupovah jabolka največ po 80 SD za kilogram. Kmetijska zadruga Zagorje je pravkar ponudila na trgu blizu pet ton prvo- vrstnih zamskih jabo 120 SD. Jabolka so s strnjene- ga nasada v Kandršah. Pri- hodnje leto bo nasad dosti bolj bogato obrodil, s čimer se bo preskrba s sadjem v Zagorju bistveno izboljšala. Kljub temu zagorski kmet- je letos ne bodo prodali vsega pridelka sadja. Zato bodo morali celo prvovrstno sadje predelati. Letos so v Zagorju ljudje pokupili velike količine groz- dja za predelavo. Grozdje so dobavljali s Koprskega, še več iz južnih predelov drža- ve- Potemtakem se vsak, kdor le more, pripravlja na svoj pridelek pijače, kar bo seve- da bistveno vplivalo na pro- met v gostinskih podjetjih. Cena grozdja namreč ni bila pretirana, čeprav tu in tam ni bilo najboljše kakovosti. —an Uspeli „sobotni večeri" Na zadnjem so tekmovale frizerke Zasavja Kot smo na kratko že poročali, sta Delavski dom Zagorje in novi »Ansambel REVIRCANI« pričela pri- rejati družabne SOBOTNE VEČERE s programom in plesom v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju bi to vsako soboto po prvem in petnajstem v mesecu Namen teh prireditev je, da bi popestrili kulturno živ- Menje in nudili prebivalstvu ne le domače občine, mar- več tudi ostalih krajev Zasavja, čimveč rekreacije. Doslej sta bila izvedena ze dva družabna večera, ki sta tudi izredno lepo uspela, saj dejansko pomeni prireditev te Vrste spremembo od standar- dnih plesov in prijetno novi- teto. Naziv družabni program ie ustrezen; v tem okviru so Qa vrsti razna tekmovanja in *€vije, za nagrade zmagoval- cem pa poskrbe domača (za- gorska) in nekatera druga slovenska trgovska podjetja ter delovne organizacije, vsa- kokrat pa sta 'nagrajena tudi dva izžrebana obiskovalca. Še tem bolj zanimiva je bila družabna sobota 30. sep- tembra, ko je bila osrednja točka programa TEKMOVA- NJE FRIZERK ZASAVJA. Za- stopane so bile tekmovalke iz Trbovelj, Hrastnika, Litije in Zagorja. Kreatorke so v ča- su ene ure v veliki gledališki garderobi oblikovale priče- ske, po posebnih tekmoval- nih propozicijah, zatem pa je bil pred občinstvom kratek defile modelov, ki jih je (za strokovno strukturo in estet- ski videz) ocenjevala s tajnim točkovanjem osemčlanska ocenjevalna komisija. Frizerskega tekmovanja so se udeležili naslednji saloni: iz Trbovelj salon Stanka VO- ZLJA, iz Hrastnika Združene brivnice Hrastnik, iz Litije salon Amce JAVORŠEK in iz Zagorja salon Marije BRE- SKVAR, salon Žike SERAPI- NOVICA, salon Petra MER- VE, salon Hinka KRAUSKOP- FA, medtem ko nekateri dru- gi frizerski saloni iz omenje- nih krajev zaradi objektivnih razlogov (ali pa tudi ne) ali celo nerazumevanja, niso pri- javili tekmovalk, čeravno je bila prireditev vestno organi- zirana. V dokaj hudi konkurenci je s 70 točkami (od 80 mož- nih) dosegla 1. mesto in po- kal frizerska vajenka Milena POVŠE iz salona 2ike Sera- finoviča v Zagorju, 2. mesto z 68 točkami prav tako fri- zerska vajenka Eli PERGER iz salona žike Seraftnoviča v Zagorju, 3. mesto z doseženi- mi 63 točkami pa frizerska pomočnica Boža ERBAN iz salona Anice Javoršek v Liti- ji. Poleg pokala za 1. mesto in pismenih priznanj 2sa 2. in 3. mesto pa so bdle omenje- ne tri kreatorke nagrajene tudi z darili Tovarne ZLATO- ROG Maribor in Tovarne ke- mičnih izdelkov ILIRIJA Ljiibljana, ki sta tudi omogo- čila izvedbo te frizerske ma- nifestacije. Kulturni del programa je še posebej prijetno popestril pevec — domačin Drago ŠVER, na tem družabnem SOBOTNEM VEČERU je bi- lo okrog 250 obiskovalcev iz zasavskih krajev, torej kaže, da je tovrstna prireditev že presegla meje svojega kraja in ni priljubljena samo do- mačinom. (rap) OGLAŠUJTE V CELJSKEM TEDNIKU TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 7 NA KRATKO VIŠJA ŠOLA V TRBOVLJAH v sodelovanju z višjo šolo za organizacijo dela v Kra- nju bo delavska univerza od- prla oddelek te šole v Trbov- ljah. Na univerzi se je prija- vilo za študij na omenjeni šoli že 35 kandidatov iz Hra- stnika, Trbovelj in Zagorja. Pouk bo dve leti in sicer v popoldanskih urah, z njim pa bodo začele predvidoma še v tem mesecu. (vr) 15LETNICA Delavsko prosvetno društvo Svoboda II. iz Zg. Trbovelj, se pripravlja na praznovanje 15 obletnice ustanovitve dru- štva, ki bo sicer meseca no- vembra. Takrat bo več kul- turnih prireditev, centralna proslava pa bo na večer pred dnevom republike. (vr) KVALIFICIRANI PRODAJALCI Dveletno večemo šolo za prodajalce, ki jo je organizi- rala Delavska univerza, je us- pešno zaključilo 19 kandida- tov, ki so si s tem pridobili naslov kvalificiranih proda- jalcev. (vr) RAZPISATI BO TREBA MESTA ZA 32 DIREKTORJEV Volilna komisija Občinske konference SZDL Trbovlje je na zadnji seji obravnavala re- elekcijo direktorjev delovnih organizacij. Prihodnje leto bo treba zaradi reelekcije ali dru- gih razlogov razpisati v tej revirskih občini kar 32 mest direktorjev delovnih organi- zacij. Volilna komisija občin- ske konference SZDL Trbov- lje je sklenila, da spričo te- ga svetuje samoupravnim or- ganom delovnih organizacij, da čimprej pristopijo k iz- vedbi reelekcije ter da ime- nujejo komisije, ki naj bi ocenile dosedanje delo direk- torjev, uspehe oziroma neus- pehe poslovanja ter skušale izoblikovati naloge, ki čakajo predvsem še direktorje de- lovnih organizacij v prihod- nje. Vse to naj bi omogoči lo, da bi bilo presojanje dela dosedanjih direktorjev in mo- rebitna izbira novih kar naj- bolj objektivna in utemelje- na. —nk HRASTNIK INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI NA GOLNIKU IZREKA ZAHVALO ZA SODELOVANJE Občinska skupščina Hrast- nik je pred kratkim prejela zahvalo Inštituta za pljučne bolezni na Golniku za uspeš- no opravljeno organizaoijo ob fluorografiranju odrasle- ga prebivalstva. Ob tej pri- ložnosti je Inštitut opozoril, da so že vse fiuorografske filme pregledali. Pri nekate- rih občanih so ugotovili tak- šne spremembe na pljučih ali srcu, ki terjajo podrob- nejšo preiskavo v protituber. kuloznem dispanzerju. Fluorografiranja se je ude- ležilo 7215 ljudi ali 92,96 % vsega povabljenega prebi- valstva. Upravičeno odsotnih je bilo 400 občanov, neupra- vičenih pa samo 57 oseb. Stroški za tehnično izvedbo fluorografiranja so bili 420.000 SD. Razen tega bo morala občina poravnati še stroške fluorografiranja kme- čkega prebivalstva in nezava- rovanih ljudi. —an— Na steklarno so Hrastničani ponosni, saj jim daje poleg rudnika največ možnosti za življenje. Posebej odkar je proizvodnja v tovarni močno avtomatizirana in so s SA ojimi izdelki doseli velike uspehe na mednarodnem tržišču, so oči in upi uprti v perspektivo kolektiva. O TEZAH ZA DEVETO SEJO CK ZKS K bistvenim vprašanjem Sekretariat občinske konference ZKS v Hrastniku je predlagal vsem vodstvom krajevnih organizacij po- drobno in temeljito razpravo o vseh vprašanjih dose- danjega in prihodnjega izvajanja gospodarske in druž- bene reforme v komuni. Teze naj bodo kažipot za usmeritev k najpomembnejšim vprašanjem. Kolikor bodo vodstva krajevnih organizacij ZK upo- števala predlog sekretariata občinske konference ZKS o nujnosti poglobljene razpra- ve posameznih poglavij tez, bodo hrastniški komunisti vsekakor dobili vrsto odgovo- rov o tem, kako delovati v prihodnje. To in nič drugega pa je tudi vodilna želja ob- činskega vodstva ZKS v ko- muni. V Hrastniku so namreč med prvimi zaključili organi- zacijske priprave na preosno- vo ZK, zdaj je na vrsti skrb za vsebinsko izvajanje spre- jetih smernic. Zato naj bi ko- munisti pri obravnavi tez ve- nomer izhajali iz svojih kon- kretnih, domačih razmer in stanja v posameznih delovnih organizacijah oziroma v ob- čini. teja ZKS pričakuje, da bodo člani ZK odkrito in realno ocenili izvajanje ciljev gospo- darske in družbene reforme. Ob tem bodo morali nujno osvetliti tudi lastno delo in aktivnost povsod tam, kjer deluje. Ker so teze o posa- meznih poglavjih dokaj kon- kretne, saj konec koncev iz- hajajo iz dejanskega stanja dosežene stopnje družbeno- ekonomskega razvoja pri nas. so v Hrastniku mnenja, da komimistom ne bo pretežko, da bi našli v tezah vse tisto, kar je bilo doslej pomanjklji- vo, pa tudi vse tisto, kar je že doslej vodilo k napredku. Za temeljitejše razprave in ustrezno oceno idejnopolitit ne vloge komunistov pri vajanju gospodarske in druž- bene reforme so v Hrastniku ustanovili devetčlansko ko- misijo iz vrst vodstva sekre- tariata ZKS in nekaterih kra- jevnih organizacij ZK, ki mo ra ' še posebej analizirati probleme izvajanja reforme v komuni. Sestankov in raz- prav v krajevnih organizaci- jah ZK so udeležujejo tudi člani občinskega vodstva ZK. Vse to bo po vsej verjetnost prispevalo k osnovnemu ci- lju: posredovati svoje izkuš- nje in predloge CK ZKS, da bi deveta seja vsestransko uspela. — an - REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA DELO V TRBOVLJAH v Trbovljah se je te dni mudil republiški sekretar za delo Jože Božič. S predstav- niki občinskih sindikalnih svetov, društev uEK>kojencev ter s poslanci iz občin Trbov- lje, Hrastnik m Zagorje ob Savi se je pogovarjal o ne- katerih vprašanjih v zvezi s pokojninsko zakonodajo ozi- roma o sistetnu socialnega zavarovanja nasploh, pa tudi o zaposlovanju. V razpravi v zvezi s pokoj- ninsko zakonodajo je tovariš Božič posebej poudaril potre- bo po izoblikovanju dolgo- ročnejše politike na tem pod- ročju, po ustvaritvi enotnega nacionalnega zavarovanja ter večjega uveljavljanja načel vzajemne solidarnosti. Ko je govoril o razlikah v pokojni- nah med starimi tn novimi upokojenci, je poudaril, da pripravljajo ustrezni organi predloge, kako da bi razliko odpravili. Predvideno je, da naj bi v prvi fazi te akcije uravnali pokojnine upokojen- cem do leta 1964, in sicer ta- ko, da bi bila osnova za po- kojnino povprečni mesečni osebni dohodek tega leta- V KRATKEM V HRASTNIKU RAZPRAVA O DELU HIŠNIH SVETOV Večja aktivnost Izvršni odbor občinske konference SZDL bo predlagal vodstvom krajevnih organizacij Socialistične zveze, naj na bližnjih članskih sestankih obravnavajo perečo pro- blematiko delovanja organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Za ureditev omenjene prob- lematike na dnevne rede se- stankov krajevnih organizacij SZDL so se odločUi zato, ker v Hrastniku že lep čas ugo- tavljajo neaktivnost dobršne- ga dela članov hišnih svetov. Pravzaprav se je aktivnost zmanjšala po ustanovitvi stanovanjskega podjetja v Hrastniku. Številni organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš so namreč sodili, da dejan- sko nimajo več enakih pri- stojnosti kot v prejšnjih raz- merah. Vodstvo stanovanj- skega podjetja pa je nasprot- no v svojem polletnem f>o- ročilu zatrdilo, da se pristoj- nosti hišnih svetov niso zmanjšale, marveč celo okre- pile. O tem so govorili tudi na eni izmed zadnjih sej ob- činske skupščine. Odborniki so opozorili na to, da so hiš- ni sveti v minulih letih opra- vili pomembno nalogo, zato je dolžnost tako stanovanj- skega podjetja, kot občinske organizacije Socialistične zve- ze, da resno proučita ta vpra- šanja skupaj s prizadetimi člani upravljanja stanovanj- skih hiš. Sicer je zmanjšana dejav- nost hišnih svetov splošen pojav na Slovenskem, zato občina Hrastnik ni izjema. Drži pa ugotovitev, da posta- ja samoupravljanje in so- upravljanje ena izmed naj- bolj bistvenih pravic in dolž- nosti našega občana. Prav sodbe občanov, da so na tem področju izgubili bistvene pravice, kažejo, da ljudje ho- čejo uveljaviti te pravice, ki pa so hkrati seveda tudi dolž- nosti. Socialistična zveza je prva, ki mora nenehno skr- beti za vsestranski razvoj in zlasti neposrednost samo- upravljanja delovnih ljudi. S tem ko ljudem pomaga raz- reševati vsakdanja življenj- ska vprašanja, jih najbolj ne- posredno pripravlja na sood- ločanje o bistvenih proble- mih komunalnega življenja. Članski sestanki krajevnih organizacij Socialistične zve- ze v Hrastniku utegnejo od- govoriti na ta vprašanja- Očitno je, da bo stanovanj- sko podjetje tudi ob tej pri- ložnosti razgrnilo pred obča- ne svoje dosedanje delo, kot tudi prizadevanja za smotr- nejšo stanovanjsko politiko tn sploh gospodarjenje s sta- novanji. Kolikor se bo pod- jetje v večji meri oprlo na sodelovanje ljudi, v prihod- nje rezultati ne bodo izostali. — an — V STEKLARNI HRASTNIK BODO POČASTILI 60-letnico delovanja sindikalne organizacije podjetja Na eni izmed zadnjih sej je upravni odbor Steklarne Hra- stnik obvestil, da je letos 60 let, odkar je v podjetju za- čela redno delovati sindikal- na organizacija steklarjev. Ustanovitev samostojne sin- dikalne organizacije je bila vsekakor pomembna za orga- niziran politični boj članov kolektiva, zato nameravajo jubilej primemo proslaviti. Po vsej verjetnosti bodo v hrastniški Steklarni prihod, nje dni ustanovili oseben odbor, ki bo pripravil pro- gram proslav in prireditev ot 60-letnici sindikalne organiza cije; vanj bodo izvolili seda nje člane vodstva sindikalne podružnice podjetja in druge predstavnike družbenopoli tičnih organizacij. O obstoj: in delovanju sindikalne orga nizacije hranijo v steklar skem muzeju nekatere doku mente tn fotografije. Iz tega gradiva bo vsekakor moč do biti dokaj vemo podobo de lovanja te pomembne politič ne organizacije v Steklarni- —an- S POSVETOVANJA ZASAVSKIH POSLANCEV V HRASTNIKU DELOVNI DOGOVOR Kako bi nemudoma začeli pripravljati dolgoroč- nejši program gospodarskega razvoja revirjev? Pe- reči problemi pokojninskega zavarovanja, energe- tike na Slovenskem in nadaljnje gradnje cestnega omrežja v zasavskih občinah. Za predsednika in tajnika novoustanovljenega kluba zasavskih po-^ slancev so izvolili Branka Vipotnika iz Zagorja in Viktorja Malovrha iz Hrastnika. V odsotnosti svojih ko- legov iz Zvezne skupščine so se pred dnevi sešU v Hrastniku republiški po- slanci zasavskih občin. Zanimivemu, izčrpnemu posvetovanju so se pri- družili: sekretar revirske- ga komiteja ZKS Marjan Orožen, predsedniki in nekateri odborniki občin- skih skupščin, sekretarji občinskih vodstev ZKS in izvršni odbor občinskih konferenc Socialistične zveze. Osrednja tema razprave je bila: izdelava dolgoroč- nejšega programa gospo- darskega razvoja revirjev. O dosedanjem delu na priprave za sestavo tega plana je govoril uvodoma poslanec republiškega zbora Skupščine SRS, Marko Forte. Poslanci so imeli glede načina, oblike tn metod izdelave plana dokaj različna mnenja tn stališča. Medtem ko so nekateri sodili, da bi mo- ral tak program upošte- vati razvoj gospodarstva za več let, so drugi me- nili, da plana za petdeset let ni mogoče sestaviti, n.er je to zaradi razvoja našega domačega in tuje- ga gospodarstva nemogo- če. Po izčrpni izmenjavi mnenj so poslanci skle- nili, da predlagajo občin- skim skupščinam in de- lovnim organizacijam na- slednja izhodišča za sesta- vo programa: plan gospo- darskega razvoja bodo ol) vsesplošnem angažiranju domačih tn tujih strokov- njakov ter ustreznih služt izdelali Investicijski biroji Trbovlje. Plan bodo sofi- nancirale občinske skup ščine in delovne organtza- cije kot nosilke razširjen« produkcije. Dolgoročni program gospodarskega razvoja revirjev naj bo sestavni del programa slovenskega in jugoslovan- skega gospodarstva. Plan mora obvezno upoštevati usmeritev zasavskega gospodarstva na vključi- tev v mednarodno delitev dela. Pri sestavljanju pro grama je treba upoštevati položaj premogovnikov i" energetike na Slovenskein- Ob tej priložnosti sO potrdili že prej imenovali koordinacijski odbor, ^ ga sestavljajo razen slancev tudi predsednil'' ________...^ jB TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 NOVA POMEMBNA MEDNARODNA UVELJAVITEV ZDRUŽENJA RUDIS SANACIJA JEZERA TUNIS poslovno združenje Rudarsko industrijska skupnost jlUUIS iz Trbovelj je doseglo te dni novo mednarodno pfiznanje. Tunizijska vlada je namreč naročila izdelavo ^l»\'n*iSa' projekta za sanacijo jezera Tunis. IViesto Tunis je 12 km od- jjljeno od morja, med mor- jgHi in mestom pa je okrog |g km2 veliko jezero Tunis, jj je globoko povprečno le jji meter. V jezero odvajajo jdpadne vode, kar pogojuje jjj majhni globini vode, da je v njem bujno razvijajo jlge in zato se še posebej v poletnih mesecih, ko pdhajo jgtrovi od morja proti notra- njosti — širi po mestu ne- pjosen smrad. Zategadelj je jezero nevarno za zdravje prebivalstva, pa tudi turiz- ffia. niso mogli razvijati tako, Itot bi ga lahko sicer, in tako se je tunizijska vlada odlo- mila za sanacijo jezera. Z načrtovanjem sanacije so je ukvarjali že strokovnjaki iz Francije in Nizozemske, v zadnjem času pa je bila v mednarodni konkurenci spre- jeta ideja trboveljskega po- slovnega združenja RUDIS, saj edino ta v celoti zagotav- lja uspeh in odpravo težav, ki jih zdaj povzroča smrad in zamazano jezero. V bližini mesta Tunis so znana turistična mesta in plaže, med njimi CHARTAGA in SIDI BON SAD. Da bi za- varovali mesto Tunis in to turistično področje, je v idej- nem projektu pKJslovnega združenja RUDIS iz Trbovelj predvideno, da bi zgradili okrog 42 km dolg cevovod za odpadne vode, in sicer od HIMMAM MIFA mimo mesta Tunis do LA MARSA. Cevo- vod bi segal še tri km v mor- je, s čimer bd zagotovili, da odpadna voda ne bi prišla spet nazaj do mesta Tunis oziroma do že omejenih tu- rističnih središč. Drug problem v zvezi s sa- nacijo jezera Tunis so alge. Potrebno bo očistiti vodo ozi- roma jo prezračiti, da bi do- bila več kisika. Idejni pro- jekt slovenskih strokovnja- kov predvideva, da bi uredili obale jezera v hiravlično li- nijo ter postavili več črpalk, s katerim bi stalno dovajali svežo morsko vodo v jezero Tunis. Zaradi hidravlične ob- like obale jezera bo strujanje vode enakomerno porazdelje. no, kar bo omogočilo, da bo prišla sveža morska voda v vsak kotiček jezera in alge ne bodo več gnile. Z ureditvi- jo obale in jezera Tunis bo- do pridobili veliko novo po- dročje za rekreacijo in turi- zem- Idejni projekt za sanacijo jezera Tunds so izdelali v okviru poslovnega združenja RUDIS iz Trbovelj člani Pro- jekt nizke zgradbe. Kanaliza- cije in Vodogradbeni inštitut iz Ljubljane ter Inštitut SRS za raziskavo morja iz Porto- roža. V poslovnem združenju RUDIS so povedali, da je mogoče izdelati glavni načrt za sanacijo jezera Tunis v letu dni, najmanj tri leta i>a bodo potem potrebovali za izvedbo del. Računajo, da bo sanacija jezera Tvmis velja- la okrog 15 milijonov dolar- jev. Zapišemo naj še, da oprav- lja poslovno združenje RU- DIS iz Trbovelj v Tuniziji še geofizikalne raziskave v me- stih GAFSA in AIM KERMA, z geološkimi študiji pa so slovenski strokovnjaki ugoto- vili precejšnje količine fosfa- tov na področju KAALA DJERDA. —nk— VEČ POZORNOSTI ZAPOSLOVANJU 1150 nezaposlenih Na skupni seji sveta za delo, industrijo in obrt ter komisije za pritožbe občin- ske skupščine Trbovlje, so opozorili, ko so obravnavah problem zaposlovanja na res- nost tega vprašanja. Ocenili so tudi, da se bo položaj v prihodnje bržkone še poslab- šal, saj bodo na vrata zavo- da pritisnili sezonski delavci in tisti del šolske mladine, ki se ni uspel vključiti v uk, ah ni našel dela. število nezaposlenih v Tr- bovljah dosega po ocenah že kritično mejo, če upoštevamo podatke ljubljanskega komu- nalnega zavoda za zaposlo. vanje, ki vključuje 17 občin, kjer je ob koncu junija od skupnega števila zaposlenih bilo nezaposlenih le 1,96 od- stotka ali nekaj nad dva od- stotka v Sloveniji. V Trbov- ljah je ta odstotek glede na prijavljene na zavodu kar 7,4. Mimo pomanjkanja delov- nih mest za žensko delovno silo so vedno bolj očitne te- žave pri zaposlovanju inva- lidnine in za delo manj zmož- ne mladine. Pri zavodu ima- jo prijavljenih zdaj že preko 50 mladih invalidov in in za- nje še ni obetov, da bi kaj kmalu dobili primemo delo. Služba za zaposlovanje opo- zarja tudi na pojav zaposlo- vanja po zvezah. Občinska skupščina Trbov- lje je doslej že dvakrat ob- ravnavala pTOblem zaposlo- vanja in sprejela ustrezna priporočila za delovne orga- nizacije. Kaže pa, da ta pri- poročila niso zalegla, saj se problem zaposlenosti v trbo- veljski občini vedno bolj zao- struje. (vt) NAJLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK v TRBOVELJSKI »MEHANIKI« AVGUSTA NAJBOLJ USPEŠNI Z roko V roki že več kot leto in pol do- segajo v podjetju »Mehanika« v Trbovljah več kot zadovo- ljive poslovne rezultate. Sa- mo podatki za sedem mese- cev letošnjega leta kažejo, da presegajo predvidevanja v proizvodnji za več kot 24 odstotkov in nekoliko manj tudi v prodaji. V avgustu so v »Mehaniki« zabeležili, kljub dopustom, rekordno vrednost v proiz- vodnji, saj so izdelali za 99 milijonov starih dirarjev iz- delkov, prodali pa za 95 mi- lijonov. Ključ za uspehe, ki jih do- sega to trboveljsko podjetje, je nedvomno znotraj podjetja in v kolektivu. Konec petin- šestdesetega leta so v »Meha- niki« občutili, kaj so težave. Toda ne za dolgo časa. Re- ševanja problemov so se lo- tih na pravem kraju in že pr- vi meseci naslednjega leta so pokazali, da niso zgrešili. Sklepni račim je to dokončno potrdil. Lani so v »Mehaniki« zače- li močno razširjati sodelova- nje z dmgimi sorodnimi pod- jetji. Pri tem niso gledah ne na republiške, ne na državne meje. Znano je, da so v »Me- haniki« podpisali pogodbo o tehničnem sodelovanju s tre- mi zagrebškimi piroizvajalci elektro opreme in da se to sodelovanje razširja v zado- voljstvo vseh štirih podpisni- kov. Podjetje ima poslovne vezi tudi z zahodnonemško firmo »Drischer«. Zdaj se v »Mehaniki« pripravljajo, prav tako v sodelovanju z večji- mi p>odjetji, za povečanje iz- voza na tuja tržišča. Uspeh podjetja ni odvisen samo od boljšega sodelova- nja. S tem so v kolektivu pri- sluhnili in uresničih samo drobec teženj gospodarske reforme. Izboljšali so razme- re tudi znotraj podjetja. Ne- nehno preučujejo tržišče in zato ne gre mnogo njihove proizvodnje v zaloge. Izvedli so še nekaj drugih organiza- cijskih in tehnoloških spre- memb, povečali produktiv- nost dela in zato tudi osebne dohodke. (vx) TRBOVELJSKE DELOVNE ORGANIZACIJE IN SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN V veČini zadovoljivo Pri Zavodu za zaposlovanje Ljubljana-enota Trbovlje je bilo 13. septembra prijavljenih že 555 nezaposlenih delavcev ali 7,4 odstotka vseh zaposlenih v trboveljski občini. Mimo zavoda išče delo še okrog 600 oseb. Naj- več nezaposlenih je med žensko delovno silo in mla- dimi ljudmi. V delOTOih organizacijah na področju trboveljske ob- čine so začeli že dokaj zgo- daj prehajati na ^kfajša^ ^> lovni tedent V prvih delovnih organizacijah So ga uvedli ze 1965. ieta, občinska skupšči- na Trbovlje pa je doslej dala soglasje zt prehod na skraj- šan delovni teden 22 delov- nim organizacijam. V večini delovnih organizacij so se ob prehodu na skrajšan delovni teden odločili za sistem pro- stih sobot, v terciarnih de- javnostih pa so delovni čas bolj prilagodili FK>trebam ob. čanov. V prvih šestih mesecih le- tos se je celotni dohodek, v primerjavi z istim razdob- jem lani, zmanjšal v Tovar- ni pohištva, v splošnem grad. benem podjetju Zasavje in v Zlatarstvu- Nižji narodni do- hodek pa so dosegli v Iskrini Tovarni polprevodnikov, v splošnem gradbenem podjet- ju Zasavje, v Zlatarstvu in Krojaštvu. Iz podrobnejšili preučevanj dosežkov posa- meznih delovnih organizacij izhaja, da so dosegli uspehe ob prehodu na skrajšan de- lovni teden ob večji produk- tivnosti in ekonomičnosti, z racionalnim izkoriščanjem zmogljivosti, boljšo organiza- cijo dela, ponekod pa z več- jim številom zaposlenih in z višjimi cenami. V vrsti delovnih organiza- cij v Trbovljah, kjer so pre- šli na skrajšan delovni te- den, so uspehi poslovanja zadovoljivi, tako v Termo- elektrarni, Strojni tovarni, . Mehaniki, Cementarni, indu- strijskem podjetju Meso, v trgovskih podjetjih »Prvi ju- nij« in »Vitaminka«, v Meta- liji in Brivnicah; sorazmerno zadovoljive uspehe so dosegli tudi v Investicijskih birojih, kjer pa bodo morali v pri- hodnje povečati predvsem celotni dohodek in okrepiti sklade. V dmgih delo-vnih organizacijah uspehi v celoti niso zadovoljivi, tako v IskrL ni Tovarni polprevodnikov, Tovarni pohištva, Zlatarst\ai in Krojaštvu. Delovne organizacije s po- dročja trboveljske občine, ki So prešle na skrajšan de- lovni teden, torej v glavnem dosegajo uspehe, kot so jih predvideli s programi; v no- benem primeru ni zaznati zmanjšanja osebnih dohod- kov. V tistih delovnih organi- zacijah, kjer uspehi ne zado- voljujejo, bo treba nameniti več pozornosti izboljšanju or- ganizacije dela in zvišanju produktivnosti. —nk— TRBOVLJE DOBE ULICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Delovno slavje v revirjih so te dni izdelali dokončne programe pro- slav ob 50-letnici velike oktobrske revolucije. V sre- dišču rudarskih revirjev — v Trbovljah — so se odlo- čili, da bodo svečanosti v kar najbolj delovnem in ustvarjalnem vzdušju. Osrednja proslava ob 50- letnici oktobrske revolucije ob v Trbovljah v Delavskem domu 7. novembra. V foyer- ju bo pripravil revirski mu- zej Ljudske revolucije slikov- no in dokumentamo razstavo »Oktobrska revolucija in nje- ni vpli-vi na delavsko gibanje v revirjih oziroma v Trbov- ljah«. Pred osrednjo proslavo se bo sešel v Trbovljeh tudi splošni družbeno politični zbor te revirske občine, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu, da bi Obrtniško cesto v Zgor- njih Trbovljah preimenovali v Ulico oktobrske revolucije. Zvečer 7 novembra bo v De- lavskem domu v Trbovljah svečana premiera »Ladje spo- minov« v izvedbi amaterske- ga gledališča Svobode-Center Trbovlje. »Ladjo spominov« bodo potem uprizorili še za učence in dijake trboveljskih šol ter za člane delovnih ko- lektivov. Sicer bodo v Trbovljah se- je samoupravnih organov v prvi pkjlovici novembra, prav tako tudi zadnje dna oktobra, namenili za razprave o temah iz velike oktobrske revoluci- je, enako tudi seje vodstev družbeno političnih organiza- cij in konference organizacij Zveze mladine. V posebnih oddajah lokal- ne radijske postaje v Trbov- ljah bodo spregovorili o spo- minih na oktobrsko revoluci- jo že živeči udeleženci okto- brske revolucije iz revirjev. Učenci osmih razredov os- novnih šol ter dijaki srednjih šol pa bodo pisali priložnost- ne naloge na temo o oktobr- ski revoluciji. Najboljše na- loge bodo nagradili, dela pa prebrali na osrednji proslavi ob letošnjem prazniku repub- like — 29. novembru. _______..........—ok. občinskih skupščin in na- čelniki oddelkov za gospo- darstvo občin Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Ude- leženci so končno menili, da v nobenem primeru ne kaže odlašati z začetkom izdelave tega programa, saj bo treba opraviti za- htevno delo, ki bo terjalo veliko več časa. Prav tako so sklenili, da bodo že na drugem posvetovanju ne- koliko bolj podrobno ob- ravnavali posamezne indu- strijske veje, pomembne za razvoj revirjev. Poslanci so se pogovo- rili tudi o izvajanju seda- njega pokojninskega zava- rovanja in pripravah na izdelavo novega zakona ter položaj zasavskih upo- kojencev, potem pa so daljši čas posvetili prob- lematiki ureditve cestnega omrežja v revirjih. Pred- sednik občinske skup>šči- ne Hrastnik Milan Babic je seznanil udeležence po- svetovanja o dosedanjih prizadevanjih za obnovo cest v Zasavju. Letos so v revirjih storili mnogo ea boljšo cestno poveza- aost v tem delu Slovenije. V kratkem bodo imeli prebivalci revirjev obnov- ljeno cesto od Trojan do Dola pri Hrastniku. Pri tem pa so opozorili, da Cestni sklad SRS v Ljub- ljani ne kaže razumevanja za dodelitev preostalih potrebnih sredstev za do- graditev ceste na odseku Izlake—Podtrojanski kla- nec. Spričo tega utegne ostati celo del ceste ne- spremenjen. Zato so po- slanci sklenili, da bodo obiskali Cestni sklad SRS in ugotovili dejansko sta- nje. V nadaljevanju raz- prave so še ugotovili, da so realne možnosti za do- graditev Zasavske ceste na odseku Hrastnik—Zi- dam most. Poslanci bo- do v skupščinskih odbo- rih sprožili ta vprašanja in seznanili volivce o iz- idu teh razprav. Novoustanovljeni klub zasavskih poslancev je sprejel ustrezna pravila za svoje delo. Ob zaključ- ku so si udeleženci po- svetovanja ogledali nov, avtomatizirani obrat hra- stniške Steklarne in obno- vitvena dela na cesti Hra- stnik—Trbovlje za Savo. —an TRBOVLJE ^A KRATKO OPRAVITI AKCIJO DO 1970 LETA Občinska skupščina Trbov- lje je na zadnji seji razprav- ljala o začetku namenske ak- cije za zbiranje denarja, da bi do leta 1970 rešili, kolikor je najbolj mogoče, preostalo stanovanjsko problematiko bivših borcev. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj bi denar v ta namen prispevale zraven občinske skupščine tudi delovne organizacije, da bi tako vprašanje enkrat la- hko odstranili z dnevnega re- da obravnav. —nk POOBLASTII^ IBT Trboveljske Investicijske biroje je pooblastila tamkaj- šnja občinska skupščina za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega pla- niranja. Naloga Investicijskih birojev je, da preučujejo prcv blem ureditve in razvoja na- selij, pripravljajo urbanistič- ni načrt in skrbijo za izdela- vo urbanističnega načrta ter da strokovno pomagajo pri- stojnemu občinskemu uprav- nemu organu v zadevah s področja urbanizma in regi- onalnega planiranja. —nk SEJA SKUPŠČINE KOLEKTIVA Skupščina kolektiva, najviš- ji samoupravni organ rudnika rjavega premoga Trbovlje- Hrastnik, je na zadnji seji obravTiaval dokončen finanč- ni obračun poslovanja za vse enote za razdobje januar — avgust 1967 ter pregledala iz- vajanje ukrepov, ki naj omo- gočijo izpolnitev proizvodne- ga in finančnega načrta rud- nika rjavega premoga Trbov- Ije-Hrastnik za leto 1967. -nk LE ŠTIRI ORGANIZACIJE ZK v delovnih organizacijah v Trbovljah bodo v prihodnje delovale le štiri organizacije ZK, in sicer v trboveljskih obratih rudnika rjavega pre- mega Trbovlje — Hrastnik, v Strojni tovarni, Cementarni in Tennoelektramd. Na usta- novitvenih konferencah, ki so bile te dni, so člani raz- pravljali o Zveai komunistov kot sodobno organizirani idej- no politični siU, o tezah za deveto sejo CK ZKS ter o ak- tualni problematiki, ki se po- raja v posamezaiih delovnih organizacijah. -nk POTRJEN ZAZIDALNI NAČRT Na zadnji (5. seji) sikup- ščine občine Zagorje ob Savi so med dmgim potrdili tudi zazidalni načrt za del naselja Izlake pri Zagorju, katerega je izdelalo Projektivno pod- jetje Slovenija-promet Ljub- ljana. Zazidalni načrt obsega 14 parcel za gradnjo individual- nih stanovanjskih hiš. V smi- slu določil zakona o urbani- stičnem planiranju je pris-toj- ni svet za urabnistične zade- ve že razpravljal o tem na treh svojih sejah, poleg tega je zazidalni načrt tudi javno razgrnil na vpogled občanom, organom in organizacijam za mesec dni (to je bilo v ju- niju 1967), po preteku raegr- nitvenega roka pa je ponov- no razpravljal o tem načrtu ter o predlogu krajevne skup- nosti Izlake, da naj bi zazi- dalni načrt obsegal tudi pro- stor za otroško igrišče in ga tudi sprejel. (rap) TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 9 SPREMEMBA SMERI Iz Radmirja se je proti Nazarju peljal z osebnim av- tomobilom FRANC NERAT in v Nizki dohitel kolesarja FRANCA KUHARJA, ki je tik pred avtomobilom nena- doma zavil čez cesto, ne da bi z roko nakazal spremem- bo smeri. Avtomobil je ko- lesarja zbil po cesti. Kuhar je dobil hude poškodbe po glavi- PO NESREČI ODPELJAL HEIiENA ČEBULAR je šla peš po levi strani ceste III, reda iz Konjiške vasi proti Skuven^im Konjicam. Izjar vila je, da ji je nasproti pri- peljal neznan mopedist, jo zadel in zbil po tleh. Zaradi poškodovane leve noge so jo odpeljaU v celjsko bolni- šDJco. Mopedist ni počakal na kraju nesreče. NEPREVIDNO PREČKANJE Proti Sopoti se je peljal po cesti III. reda motorist MARTIN PCa^AK. V bližini Jagnjenice je pred njim ne- previdno prečkala cesto de- klfca TATJANA STREHAH, katero je motorist zbil po cesti in tudi sam padel. Stre- harjeva je dobila pretres mo^anov in druge poškodbe. PRISTAL v IZLOŽBI Iz Vojnika je proti Celju vozil z osebnim avtomobi- lom JURU POSINEK ter v Arclinu prehiteval osebni av- tomobil. Ko je pripeljal vzporedno s prehitevanim avtomobilom, je na sredini ceste zagledal mopedista, ki je zavijal v levo na stransko cesto, Posinek je hotel pre- prečiti trčenje in je močno zavrl, kljiib temu pa je na skrajni levi strani ceste za- del mopedista, ki nI padel. Avtomobil je zaneslo še 15 metrov naprej, da je trčil v izložbeno okno trgovine »Gra- dišče« in obstal. Voznik je dobfil lažje odrgnine, hudo pa je bila poškodovana nje- gova iena BOMANA POSI- NEK. Lažje poškodbe je do- bil tudi sopotnik MARJAN MACUH. ŠOLARJI-KOLESARJI Proti Konjicam se je po oestl I. reda peljala skupdna šolarjev s kolesi. V Ivenci je kolc«K> prehiteval voznik to- vornjaka s prikolico JOŽE BRUMEN, ki pa se je moral zaradi nasproti vozečega to- vornjaka lunakniti v desno. Z zadnjim desnim kolesom je zadel dvanajstletnega ALOJ- ZA KULJADA, ki je dobil težije poškodbe na nogi. TOVORNJAK IN MOPEDIST J02E PRAZNIK je voail tovorni avtomobil proti La- škemu s hitrostjo 60 km na uro. V Celju je p>o Kukoviče- vl ulici pripeljal na cesto II. reda mopedist MARTIN LAM- PRET in na cesti obstal ter okleval. Tovornjak je kljub zaviranju zbil mopedista po cesti ter vlekel moped še 25 metrov. Zaradi mopeda ni mogel zaviti na levo in je za- vozil v jarek na desni strani ceste, kjer se je prevrnil na desni bok. Poškodovanega mopedista so odpeljali v celj- sko bolnišnico. Na vozilih je škode za 4.000 N dinarjev. Marija in Anton Kolaričeva pripovedujeta o težkem življenju. V ozadju »hiša«, kjer sta stanovala sedem let. Bogata reveža KAKO STA ANTON IN MARIJA PO SEDMIH LETIH DOBILA HIŠO # SEDEM LET V HIŠI, KI NI HIŠA • KMEČKA ZAGRIZENOST IN REVŠČINA • DVA, KI HOČETA BITI PREU2ITKARJA. # ZA »ŠTIBRO« SO ODPELJALI VSE »Kolariča iščete? Seveda ga poznam. Pravkar je bil v trgovini in je že odšel do- mov.« Da ga ne bi zastonj iskala, p>ostaviva vprašanje: »Pa se ni morda spotoma hmm, kje zaustavil?« »Ne, nima navade, da bi šel v gostilno.« Vsekakor vzpodbuden zače- tek. Tako so nama povedali v Dramljah, ko sva iskala človeka, ki so mu tislužbenci občinske skupščine Šentjur zgradili hišo. Pot naju je vodila med travniki in sadovnjaki. Povsod visoka trava, takoj sva lahko ugotovila, da tu zemlja res- nično potrebuje trdne roke. 25a ovinkom se je pokazala podrtija, ki bi lahko služila za bivališče duhov v temnih razburkanih nočeh, štrleče tramovje, podrti zidovi, vse- povsod obraslo z zelenjem, pač lukija, v kateri bi še pes poginil. Kolaričeva sta naju prijaz- no sprejela, pred hišo, ki ji dajejo še zadnje oblike. On zarastel z brado, ona vsa zgrbljena od pregaranih let, vendar še vedno odločna in hitra. »Z gozdom vred imava 15 hektarjev zemlje. Sedem let sva živela v tej podrtiji.« Nejeverno najine oči sledi- jo slokemu kazalcu, ki kaže na zidovje sredi zelenja. »Ko sem pozimi šel spat, nisem vedel, ali bom zjutraj vstal. Vseeno nisem zmr2aiil. Sedaj sva v nebesih, ko ima- va to iiišo. Občinski možje so namna io naredili,« pravi Anton Kolarič, očitno hva- ležen. Tudi žena Marija je hvale- žna, vendar nekoliko manj. »Trideset let sem garala za ta grunt in zdaj ga imam. Ne moreva ga obdelati, pa bova že dobila naslednike. Otrok nimava, on ima 76, jaz pa 79 let. Rada bi dobila človeka, ki bo skrbel za naju sedaj ko sva stara. Po najini smrti pa bo dobil gnint.« Stari obraz je postal še bolj zgrban. »Res, da so nama naredih hišo v enem mesecu, ampak na to sva čakala v tisti po- drtiji sedem let. Povejte, člo- vek božji, kako je to mogo- če. Sec^j so lahko uredili vse v enem mesecu, prej pa so naju pustili zmrzovati se- dem let.« »Zakaj si jo niste sami zgradili?« »že leta 1952 sam imela ka- menje in les, pa niso pustili. Zadruga je imela prste vmes. Hoteli so preurediti, pa tudi sosedom je dišala najina zemlja. Veste kaj so mi rekli tam gori: kaj boste ,puvah", stari ste in brez otrok. In se- daj, v enem mescu!« Stari Kolarič Je bil ves pe- sniško navdahnjen: »Zdaj bova pa sladko span- čkala v novi hišici.« »Samo, ko bi še kdo skrbel za naju. Sama ne moreva več. Saj imava žlahto, pa to je sama gospoda. Nekoč sva imela osem glav živine, pa so vse odpeljali. Prišli so, odgnali junca brez pvotrdila. Za davek, so rekli. Pa kljub temu ni bil plačan. Glejte, tako dolgo sem garala, da sem dobila grunt, sedaj na starost pa bi rada mak) uži- vala.« »Zakaj ne prodata zemlje?« »Ne, to pa ne. Tu in tam malo lesa, zemlje pa ne dam,« je vztrepetala starka. Pa je še zaupljivo dodala. »Bučar in Kovačič sta mi pred leti odgnala za davek junca, kar brez potrdila. Pa nista hotela sama gnati, sta enemu plačala juirja in pol. Sram ju je bilo. Bila sem v Ljubljani, pisala " Beograd, končno sva nekaj dosegla.« Res sta dosegla po sedmili letih trpljenja in mraza, da bosta spala na toplem in su. hem. Vsa čast tistim, ki so gradili dvema starčkoma hj- šico, dvema, Id sta kljub bo- gastvu 14 hektarov zemlje siromašna. Vendar ali je bi- lo potrebno zavlačevati, je bilo potrebno, da sta zadnja leta svojega izsušenega žr^ ljenja prebivala slabše kot ži vina, je bilo to potrebno? Ni da bi govorili o kmečki zagrizenosti in ljubezni ali trmi glede zemlje, ki jo ne dasta od sebe, čeprav bi lah- ko boljše živela kot sla, vprašajmo se raje za okoli- ščine, ki so ju privedle v tak- šno stanje. Verjetno te okoli- ščine datirajo iz prejšnjih let, ko je bd pohlep po zemlji še večji in ko je bila odgovor- nost odgovornih še manjša. Tekst: M. SENICAR Foto: J. SEVER Ureditev in vzdrževanja parkov Kot kaže se tudi parkom in nasadom v Celju in ob- čini obetajo lepši časi. Ce smo doslej ugotavljali, da jih nihče ne vzdržuje in da so zanemarjeni; to še pose- bej velja za mestni park, ki je razen tega postal pravo dirkališče kolesarjev in mo- pedistov, bo že od prihod- njega leta boljše. Glede na razpravo v svetu za urba- nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve lah- ko pričakujemo, da bo tudi občinska skupščina sprejela odlok o urejevanju, vzdrže- vanju in varstvu zelenih po- vršin v občini. Po predlogu tega odloka naj bi skrb za vodenje registra zelenih po- vršin ter za urejevanje in vzdrževanje parkov in nasa. dov prevzelo celjsko Vrtnar stvo, obrat kmetijskega koiyj^ binata Žalec. S tem je svet zavrnil varianto, po katen naj bi skrb nad urejevanje^ in vzdrževanjem parkov zelenic prevzelo Olepševalno in turistično društvo. Svet bo sklenil z Vrtnarstvom dolgoročno pogodbo, sicei pa se vsako leto posebej po. govarjal o delih, ki jih bo treba izvršiti. Njihov obsej bo seveda odvisen od razpo. ložljivih denarnih sredstev, Po predlogu odloka naj b) uvedli ne samo draiarne kag. ni za kršilce predpisov, mar. več uveljavili tudi plačilo stroškov za popravilo more- bitne škode. nnb Posvetovanja in predlogi za nagrade Vse bolj se pojavlja vpra- šanje, če ima smisel ponaa- gati tistim kulturno prosvet- nim društvom, ki popolno- ma nič ne delajo. Dramska sekcija pri občinskem sve- tu ZKPO v Celju je zato na svoji zadnji seji sklenila, da bo odslej pomagala sa- mo delavnim in prizadevnim skupinam, medtem ko se bo z ostalimi pogovorila, če na- meravajo še delati. Vsi ob- činski faktorji naj odločijo ali potrebujejo neko kidtur- no ustanovo ali ne, kajti tro- šenje sredstev pri takšnih društvih lahko povzroči ve- liko škodo. Zaradi tega so se odločili, da bodo začeli sistematično razvijati dramsko dejavnost. Priredili bodo tekmovanje, ki bo imelo poudarek na po- gojih dela. S takšnim nači- nom želijo razširiti dramsko dejavnost in pripraviti teme- lje za dramsko revijo, ki bo meseca marca v Vojniku. Režiser, ki bo prvič režiral in pripravil najboljšo pred- stavo, i>a se bo lahko udele- žil tritedenskega seminarja za režiserje v Kopru. Da bi bili repertoarji po- sameznih dramskih skupin resnično dostopni ljudstvu, bodo v oktobru sklicali v Ce- lju posvetovanje vseh reži- serjev. Amaterska gledališča se vse prevečkrat zadovolji- jo z dramskimi deli, ki ni- majo nobene literarne vred- nosti in sploh niso vredna omembe. Da se takšno poj- movanje repertoarja ama- terskih gledališč odpravi, pa bodo proučili na posvetova- nju. Vsi tisti, ki bodo dosegU pomembne uspehe bodo predlagani za Linhartovo plaketo in značko, ki jo podeljuje Republiški svet ZKPO. Prav skromne nagra- de, strokovni seminarji in posvetovanja naj bodo tista gonilna sila, ki bodo ljudi pri amaterskih gledališčih tako zaposlila, da bodo po- skušali napraviti resnično nekaj dobrega in kvalitet- nega, tv. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Voznik osebnega avtomoibi- la STANISLAV ARKO je vo- zil iz Ljubljane proti Celju, pred njim je bil avtobus, ki je pravkar dohitei vprego. Voznik avtobusa je zaradi vprege, ki jo je upravljal AVGUST NOVAK, pričel za- ustavljati vozilo. Arko je za- radi prekratke varnostne raz- dalje zavrl in zavil v levo, tr- čil v oporni zid in zopet za- vil v desno, ker so nasproti prihajala vozila. Zadel je v zadnji del vprege. Simek je vrgel z voza voznika vprege in mladega sina, ki sta dobi- la i>oškodbe po glavah, rokah rn nogah. Na vozilih je škode za 2.000 N dinarjev. 10 TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 (O M PAS p 1. OKTOBRA DALJE OSEBNO ZNIŽANJE PREVOZE kompasovimi [ercedesi. akljucene skupine oseben popust 2leti v oktobru: o sredozemlju BAGA, DUNAJ lUDIMPEŠTA ariz UM, NEAPELJ lEDNARODNA ROMETNA RAZSTAVA INTERCOM« V GENOVI ZLETI v NOVEMBRU; iONDON 'ARIZ -dnevni izlet v WEIZ — »gled največje zbirke caktej v Avstriji — prijave io 10. oktobra 1967 ^ REME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS on 12. DO 23. OKTOBRA Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 18. in 22. oktobra. V ostalem suho ozi- roma lepo vreme. Dr. V. M. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 20. oktobra 1967: Ciril Umek. ve- terinar, Celje, Kersnikova 3^ vogal Kernl- kove in Dečko- ve ceste) — dopoldne tele- fon stev.: 25-52. IfE, NA LUNO NE MORETE! Po pa ne pomeni, da di oe rnogD Hit) v pol tretji url » Beogradu oli Sez dvanajst minut na Bmimi! Cas Jostaja vse bolj dragocen lo oO ijega aavlsljo pogosto vellla po- . . SI hočete ogledat) izpod ne- )a Celje In okolico? lEROKLUB CEUE uvaja novosti liERO tax1. In )e mlmc turtsUfr >e atraktivnosti cista poslovna KREDITNA BANKA CELJE razpisuje 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 1 štipendijo za študij na višji komercialni šoli — bančnem oddelku. VIŠINA ŠTIPENDIJE 250 ND Pogoj: najmanj prav do- ber uspeh dosedanjega šo- lanja. Prošnje z zadnjim šolslam spričevalom, življenjepi- som, potrdilom o premo- ženjskem stanju je vložiti do 21. oktobra 1967. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celj- skem turističnem področju je do- volj prostih mest tako v domovih, weekend naseljih in pri privatni- kih. Rezervacije so potrebne le za hotele Celeia in Evropo v Celju in Pako v Velenju in to le za soboto in nedeljo. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih pesa nieznih krajev. PREVOZNOST CEST C*sta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Butejevcga mostu enosmerna. Obvez čez Babno. RIBOLOV Možen je ribolov postrvi na Bra- slovškem jezeru, na Blagovni lov na krape, dovolilnice se dobe pri čuvajih je/er ali pri ribi.ški driUi- Di po ceni 10 Ndin za dan. PRIREDITVE RO 403 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. OBVESTILO Obveščamo vse železniške upokojence, ki so jim bile izdane železniške režijske legitimacije leta 1958, da 10-letna veljavnost teh legitimacij z letom 1967 poteče in morajo za leto 1968 naročiti nove. Zato naj si čimprej priskrbijo eno sliko formata 4x6 cm (slike za nove osebne izkaznice niso uporabne, ker so premajhne). Naročila novih režijskih legitimacij bodo sprejemale železniške postaje takoj, tajništvo postaje Maribor in Celje pa od 23. oktobra 1967 dalje razen ponedelj- ka in sobote vse ostale dni v tednu od 8. do 12. ure. Ob naročilu je predložiti do sedaj veljavno režijsko legitimacijo, eno sliko, zadnji odrezek o prejeti po- kojnini, za otroke, ki bodo v prvem polletju 1968 dopolnili 18. leto starosti in se še šolajo ali uče obrti, pa dokazilo o šolanju ali učenju. Naročilo mora biti enkratno (istočasno) za vse dru- žinske člane, ki so upravičeni do nove režijske legi- timacije. Vsi oni upokojenci, ki pa so jim bile izdane režij- ske legitimacije po letu 1958 in njih veljavnost še ni potekla, predložijo le-te samo v podaljšanje. ZŽTP LJUBLJANA UPRAVA TP MARIBOR Kopitarjeva ulica 5 , TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 11 OB PRAZNOVANJU 50-LETNICE VELIKEGA OKTOBRA Ljudje so vedeli kaj liočejo Iz spominov Jožeta HORVATA, nekdanjega komandan- ta bataljona Rdeče armade in enega redkih Slovencev, ki so se od začetka do konca bojevali v veliki oktobr- ski revoluciji. »Mnogo je tega,« je rekel in se za trenutek zamislil v svojem naslonjaču, »a spomi- ni, najsi bodo še tako živi in raznoliki, so lahko samo drobni fragmenrt;! velike epo- peje ... Človek si vsega kra- tkomalo niti ne more pred- stavljati ob tako ogromnem prostranstvu Rusije ...« »Nekako proti koncu 1914. leta,« pripoveduje Jože Hor- vat, »je manjši oddelek av- strijskega pešpolka, v kate- tean sem bil tudi jaz, prešel prek Karpatov prostovoljno na rusko stran. Bil sem krar tek čas v srbskem korpusu, leta 1917 pa sem vstopil v jugoslovanski revolucionarni bataljon v Kijevu. Takrat mi je bik) štiriindvajset let. Kolikor se spominjam, je štel bataljon od petsto do šeststo mož, komandant pa je bil polkovnik Gojkovič. Po oktobrski revoluciji so se pričele razmere v bataljonu polagoma spreminjati, prišlo je do ostrih političnih na- sprotij. V bojih v Kijevu, kjer naj bi prevzeli oblast sovjeti, se je dobra tretjina bodzveze začelo šele pred kratkim, že je bila Celjska nogometna podzveza primorana sprejeti ne.ratere sklepe, ki zagotavljajo, da se bo tekmovanje v prihod- nje odvijalo v večjem redu. Taiko je od 24. septembra da- lje namesto dveh samo ena tekmovalna skupina, ki zaje- ma štirinajst moštev, od tega vseh deset iz sedanje prve skupine podzvezne lige ter štiri iz druge. Poleg drugih ekip Žalca in Celja-Kladivar- ja sta odpadli moštvi Zabu- kovice in Ponik-ve. Ne glede na spremembo pa ostanejo rezultati dosedanjih tekem v veljavi, seveda aa tiste med- sebojne obračune, katerih moštva nastopajo tudi v enot- ni podzvezni ligi. Vse kaže, da je do te spremembe prišlo deloma zaradi neresnosti ne- katerih klubov pa todi zaradi pomanjkanja denarnih sred- stev. V dosedanjih tekmah pod- zveznega tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: PRVA SKUPINA. Prvo ko- lo. Vojnik-Ljubno 2:3, Polze- la-gentjur 2:3, Senovo-Osan- karica 3:2, štore-Krško 1:7 in Radeče-Brežice 5:4. Drugo kolo. Krško-Radeče 3:0, Osan- karica-štore 2:0, Vojnik-Pol- zela 6:2. Ostali tekmi sta bili odloženi. DRUGA SKUPINA. Prvo kolo. Žalec B — Rogatec 4:2, Laško-Poljčane 4:4. Z nepopolnim sporedom a je začela tudi mladinska t ga. žalostna pri tem je ugo tovite v. cia Olimp nima mlj dinskega moštva. Ostali tei mi sta se končali takok Šoštanj-Rog. Slatina 3:0 is Štore-Smartno db Paki 2:0. \ pionirskem tekmovanju j( Celje-Kladivar odpravil ža lec 3:1. V tretjem kolu prve sku pine so se moštva razšla i naslednjimi izidi: Polzela -Ljubno 3:4, Senovo-VojazA 3:2, štore-Šentjur 0:2, Ra deče-Osankarica 2:2 in Bre žice-Krš'co 1:3. V drugem ko lu drugega razreda sta bil samo dve tekmi: Rogatec-La ško 3:2 in Poljčane-Vransk 5:1. V mladinskem tekmova nju je Žalec premagal So stanj 3:0, Steiklar-štore 0:3 ii Smartno-Velenje 5:2. Pionii ski tekmi pa sta dali nasled nja rezultata: Celje-Kladiva B : Žalec 2:4, Štore-Celjc Kladivar 0:2. Dne 24. septembra so S začele tekme v enotni pod zvezali hgi. Na vrsti je bik četrto kolo: Ljubno-Vransto 7:0. Tekma je bila v 41. ra nuti prekinjena. Z igrišča 9 odšli igralci Vranskega. Rogs tec-Krško 2:4, Osankarica Brežice 3:2, Sentjur-Radeč^ 5:3 in Vojnik-Štore 3:2. Td£ me Polzela-Senovo ni bilo srečanje Laško-Poljčane pa »j je že prej končalo 4:4. I Reziiltati mladinske lige' Šoštanj-^Šmartno 2:1, š-tore Celje, Kladivar 1:5 in Žalec -Steklar 4:4. Pionirji Žalefr -Store 4:0. V nedeljo, 1. oktobra pa * se tekme podzveznega prve© stva končale takole: Senovo -Ljubno 2:2, Brežice-šentjiH 4:1, Poljčane (Boč)-Krško 2-A Store-Polzela 3:1, Radeče-Vo} nik 5:1, Rogatec-OsankariC( 2:10 in Vransko-Laško 2:4. Ni lestvici vodi ekipa iz KršW ga. ki ima deset točk, sM dljo Ljubno 9, Šentjur 8 i*l V mladinski ligi je Celj/i Kladivar odpravil Žalec 8:1 Šmartno-Steklar 4:1, VelenJ« -Šoštanj 8:1. V pionirski tš^ mi je Celje-K-iadivar pi'-ema' gal štore 3:0. -rnH ZAKLJUČNE SVEČANOSTI OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA V VELENJU VELIKE PRIDOBITVE • v NEDELJO SO V BELIH VODAH ODKRILI SPO- MENIK PARTIZANSKEMU PESNIKU KARLU DE- STOVNIKU-KAJUHU IN CESTO OD BELIH VOD DO ŠOŠTANJA. • V ŠOŠTANJU SO ŽE V SOBOTO PREDALI PRO- METU REKONSTRUIRANO CESTO OD GORENJA DO ŠOŠTANJA. • SREČANJE BORCEV OB JEZERU SE JE SPRE- MENILO V MITING, KI JE OGREL STARO IN MLADO. Letošnji občinska prazaiik so občani velenjske občine sioer praznovali teden dni, vendar je bilo sobotno in nedeljsko srečanje ob prire- ditvah in ob pomembnih go- spodarskih dosežkih kulmi- nacija vsega. V soboto dopoldne se je svečanost začela ob komemo- raciji pred spomenikom tal- cev v Šoštanju. Velika rcmo- žica občanov iz Šoštanja, Ve- lenja in okoliških krajev je nato prisostvovala otvoritvi rekonstruirane ceste od Go- renja do Šoštanja. To cesto, ki povezuje preko Gorenja Savinjsko dolino z Mozirjem in po asfaltni cesti preko Smartnega ob Paki spodnjo Savinjsko dolino, sta uredili celjsko cestno podjetje in gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Tako je zdaj z asfal- tom povezana šaleška dolina s spodnjo in zgornjo Sa- vinjsko dolino. Krajši del ce- stišča od Gorenja do križišča iznad Letuša je sicer ostal še neasfaltiran, vendar je z asfaltom dolina povezana preko smartnega ob Paki. Popoldne je bila otvoritev oddelka NOB in spominske sobe z zgodovinskimi doku- menti o Tomšičevi brigadi v muzeju slovenskih premogov- nikov v velenjskem gradu. Tako je ta, doslej slabo iz- koriščen grad z okusno in smiselno urejenimi prostori postal poleg muzeja sloven- skih premogovnikov pomem- ben činitelj pri varovanju tn zbiranju gradiva o osvobodil- nem boju v šaleški dolini. Več sto nekdanjih borcev in drugih občanov so je nato zbralo i>ri jezeru ob tovari- škem srečanju, ki se je pre- levijo v miting, kot ga obča- ni Velenja ne pomnijo. Istega dne v večernih urah so se Soštanjčanom predsta- vih še telovadci in nato Ve- lenjčanom orodni telovadci skupaj z udeleženci in zma- govalci delavskih športnih iger. V nedeljo dopoldne je bila malo po deveti uri otvoritev ceste od Belih vod do Šošta- nja. Otvoritve se je udele- žilo poleg velikega števila odbornikov in družbenopoli- tičnih delavcev velenjske obči- ne še mnogo občanov iz Be- lih vod ter okoliških krajev. Po otvoritvi je bila svečana seja spiošn^a zbora skupšči- ne občine ter predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij. Na tej seji so podelili tudi letošnje Kajuhove na- grade, ki so jih prejeli: LUD- VIK GLAVNIK, uslužbenec rudnika lignita in dolgoletni pevovodja moškega pevskega zbora; TOMO HUDOLETNIK, zdravstveni delavec in usluž- benec skupščine občine Vele- nje ter M'ILIGOJ JERKOVIC, upokojera prosefor telesne vzgoje iz Šoštanja. Pred več sto glavo množico so nato v Belih vodah odkri- li spomenik narodnemu hero- ju in partizanskemu pesniku Karlu Destovniku — Kajuhu. S tem so bile zaključene le- tošnje prireditve v okviru ob- činskega praznovanja. Izred- no lepo vreme je k zaključ- nim svečanostim prispevalo svoje, v Belih vodah se je zbrala izredno velika množi- ca ljudi. js IVANA LIŠKA Nekaj mesecev potem, ko je v krogu svoje dru- žine praznovala svoj de- vetdeseti življenjski praz- nik, je v Šentjurju umrla znana in priljubljena Iva- na Liška. V svojem živ- ljenju je bila skromna in poštena žena, vsi prebi- valci Šentjurja pa so jo poznali tudi kot delovno in pridno mater. Na njeni zadnji poti jo je spremila velilca množica ljudi, pev- ski zbor pa ji je ob odpr- tem grobu zapel dve žalo- stinki. Vsi, ki so Liškovo mamo poznali, jo bodo ohranili v najlepšem spo- minu. Priznanja tujim amaterjem V nedeljo dopoldne je tov. Viktor Skale odprl v zgornji stranski dvorani Narodnega doma 12. mednarodno raz- stavo umetniške fotografije, za kaitero se je prijavilo 494 amaterjev iz 15 držav s 1804. slikami. Od tega je žirija ie- brala 308 fotografij 212. av- torjev. Pri razdeljevanju medalj in diplom so največji delež do- bili Avstrijci in Nemci pa tudi amaterji iz Hong Konga, Madžarske, Češkoslovaške in Finske. Od Jugoslovanov se je v to elito uvrstili edinole Celjan Roman Hojnik, ki je 2» diapozitiv »Ples luči« pre- jel srebrno medaljo. Razstava bo odprta do 21. oktobra. M. B. ŽALCANI V CSSR IN AVSTRIJI Kcavec prejšnjega meseca so nogometaši Žalca gostova- li v Češkoslovaški in Avstriji. Posamezsna srečanja so se končala takole: Prstne (Got- twaldovo) — Žalec 2:2. Gole za Žalec sta dosegla Sarlah in Brglez I. Svit—Žalec 2:1. Gol za Žalec Brglez I. In tekmi v Avstriji: Elektra (Leoben): Žalec 2:1. Gol za Žalec je zabil Šuster. Atus (Nlklausdorf) : Žalec 2:2. Oba gola je zabUSust^^_______ TEDNIK - Uredni.itvo m uprava Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK. odgovorni urednik BERNARD STRMĆNIK 9^Ff ^^"f^r^'"- ^^^^ J* "^^""^ PO^"- »Na delo«. »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (ms-lS.^i nato kot »Savlnjsk! cestnika (l<»,50- ^^VtI?,'^^^?^^ ponovno kot »Celjski tednika S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje. Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju Šmarje pn JelSab ln ZaleC TEDNIK Izhaja ob (^pirfklh Izdaja: ĆP rDELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in klišeji: CP »DEU> Rokopisov ne vraćamo Cena posamezne Števili:' 50 par (50 starih din. .p^na naročnina 20 novih (2 000 starih* din. polletna 10 novih riOOO starih) din, tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507 1-1380 - TELESNI OrednlStv« 23-69. mali oglasi ln narofirdne .31-05 ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09 12 TEDNIK, 13. OKTOBRA 1967 Konflikt med otrokom in soIo ^ vseh razgovorih šoloob- ^znih otrok in tistih, ki so ^ odločili za srednje šole, pažamo, če govorijo o šoli predavateljih, da odnosi -ed pedagogi in njimi niso jjlcšni kot bi želeli in jih jfićakujejo. Kje so vzroki ^ take misli mladih in ali jo opravičene. To je vpraša- jte na katerega ne najde- jpo odgovor niti med sami- jpj pedagogi. Glasilo peda- (^ških delavcev »Prosvetni jelavec« je v letu 1966/67 pj-iobčilo nad 400 prispevkov pediiffogov, toda med njimi jQ bili le štirje, ki so se do- {jlcnili osebne problematike piladih. Toda še od teh šti- rih prispevkov sta dva iz {ujine, en prevod in eno po- (OČilo s posvetovanja krimi- dologov. Zato je toliko bolj razve- seljiva razprava »Med kated- jom in klopmi«, ki jo je v letošnji 10 številki »Teorije in prakse« objavil pedagoški de.avec Polde Kejžar- V le- tu 1967 je na neki osnovni §oli napravil majhno raziska- lo mnenj o počutju osnov- nošolskih učencev. Anketiral je učence osmih razredov, ki so imeli odlično oceno iz vedenja. S tem je izločil vse iproblematične« učence. Od- gove je razvrstil po sploš- nem vtisu, ki so ga izrazili učenci o šoli. Dobil je zelo zanimive odgovore, ki kaže- jo, da se 11,40/0 učencev v šoli ugodno počuti, 57,5% se jih ne počuti dobro, 3lo/o učencev pa se ni moglo od- ločiti. Precej teh neodloče- nih mnenj bi prav gotovo sodilo med negativna mne- nja; zlasti tista v katerih učenci opozarjajo, »da je previdnost mati modrosti« in »da še vseh dni na šoli ni konec«. Anketo je nada- ljeval z vprašanjem, kaj je pravzaprav tisto, ki vzbuja med učenci nejevoljo in sla- bo počutje. Največkrat so se pojavila naslednja mne- nja: odgovori 1. pogosten In močan občutek krivice 60% 2. nerazumevanje 30% 3. protekcija 24% 4. nes poštovanje osebnosti 26% 5. izrazi nezaupanja 40% Zanimivo je, da med raz- kritimi viri napetosti ni sre- čati tistih tipičnih šolskih konfliktov med pedagogom in učencem- Prevladujejo predvsem novi konflikti, ki najbrž nastajajo zaradi dru- gačnega življenja, kot je bi- lo včasih. Otroci v šolah se- daj gotovo vedo več, kot si predstavljajo pedagogi. Po mnenju Poldeta Kejžarja se žal opaža, da so družbeno klimo prej začutili učenci kot pedagogi. Vse preveč- krat se znajdejo v klavrni situaciji učenci, ki so vzeli zares besede pedagoga o hu- manizmu, demokraciji, člo- veku z veliko začetnico in podobnih idealih. Po njego- vem skoraj ni srečati tožbe, da bi bile zahteve v šob pre- teeke, niti, da bi socialne razmere f>omenile oviro v razvoju današnjega šolarja. Osebnostna in družbena vprašanja oziroma probl^ni, pa jih stiskajo veliko bolj kot si predstavljamo- Pozdraviti je treba delo, ki ga je opravil Polde Kej- žar, saj je gotovo edini, ki so ga začeli ti problemi globje zanimati. To lahko potrdi tudi njegova anketa. Toda obenem se vprašuje- mo, kako je s tem vpraša- njem na srednjih šolah. Naj- brž bi lahko te ugotovitve posplošili tudi za te šole. Če so razlike in te gotovo obstojajo, najbrž ne bomo zvedeli tako dolgo, dokler ne bo ponovno nek pedagog raziskal to stanje na srednjih šolah. Upamo, da ne bo tre- ba čakati na podobno anke- to tako dolgo, kot smo ča- kali na to, ki je med nas prišla slučajno in nepričako- vano- BRECELJ MILAN Petdeset ur za pulover Največ 50 ur dela in tak- sen debel kvačkan pulover je gotov! Za velikost 40—12 potre- bujete 1000 g srednje de- bele volne, kvačko št. 8 in pletilke št. 7. Za izdelavo izreza okoli \Tatu. Rnkav (polovica) Srednji del (iralovica) Hrbet (polovica) Naredite pričesko doma Včasih vam zmanjka denarja, večkrat pa tudi časa, kar pa naj ne bo vzrok, da bi hodile z umazanimi, mastnimi lasmi in brez pričeske. Umijete si glavo brez težav same, po zadnjem izpiranju dodajte »Subrino«, ki jo za enkratno uporabo kupite, pustite nekaj minut in spet izperite. Vrhnje lasC' si navijte na debele navi- ^Ice, spQdxye jpa na »šestice« ali tudi xmvadite lasmi«. Stena, kjer je radiator, naj ne ostane neizkoriščena! Na dveh konzolah pritrjene police, temnejše prebarva- ne ali oblečene z ultrapasom, bokdo zelo koristne in dekorativne. Koristilo vam bo Mokrih pletenin nikar ne obešajte pri sušenju, ker se bodo sicer raztegnile in ia- gubde obliko. Raje jih za- vijte v čisto brisačo, ki bo »popila« velik del vlage, na- to p« jih na drugo brisačo razgrnite po ravni ploskvi. Ce boste kuhano ali peče- no meso pustili v hladilni, ku nepokrito, se bo zelo izsu- šilo in izgubilo pravi okus. Zamaščene ovratnike mo- ških suknjičev ali ženskih kostimov predrgnite z mlač- no vodo in kischn ter dobro zbrišite s suho krpo. Tako obleki obvarujemo pred po. gostim kemičnim čiščenjem in prihranimo izdatek, če si- cer še nI potrebna temelji, tega čiščenja. Gobe, ščetke in krpe, ki jih uporabljamo za kopanj« ali umivanje ter jih vsak dan milimo, bodo izigubile neprijeten vonj, če jim pri- voščimo klsovo kopel za ne- kaj ur. Medtem se bodo raztopili tudi vsi koščki mi- la, skriti v luknjicah, razpo- kah in vdolbinah. Kuhinjsko pohištvo, vrata jn okvire oken očistite tudi z okisano vodo, ker milo škoduje oljni barvi. Toast pripravite lahko tu- di na zelo enostaven način. Na vročo ploščo štedilnika položite metaJni strgalnik, ki ga uporabljate za surovo ze- lenjavo ali sadje. Nanj po- lagajte 1 can debele kose kruha, ki jih na obeh stra- neh zlato rumene popeciite in Se tople servirajte. • Telečja pečenka bo okus. na in zelo sočna, če jo bo^ ctoložUe x rezinami prekaje^ ne slanine. Polenta z gobami Za štiri osebe potrebuje- mo 30 dkg koruznega zdro- ba, 1,25 litra kropa, 3/4 litra gob (svežih) ali 1/4 litra su- hih gob, 3 dkg masti, eno čebulo, dva stroka česna, 3 dl mleka, sol, zelen pe- teršilj. Koruzni zdrob stresemo v slan krop in ga nenehno me- šamo, da je polenta gladka in se ne prismodi. Kuhamo jo pol ure. Kuhano polento stlačimo v mokro skledo, da dobi lepšo obliko. Nato jo zvrnemo na večji krožnik in jo polijemo z gobovo oma- ko. (]robovo omako napravimo takole: očiščene in oprane gobe (suhe moramo prej na- močiti) tanko mrežemo. Na masti zarumenimo seseklja- no čebulo, gobe in strt če- sen- Prilijemo malo mleka in dušimo. Mehke gobe oso- limo, jim dodamo sesekljan zelen peteršilj in preostalo mleko. Jabolka z vanilijevo kremo Srednje velika kisJa jabol- ka operemo, olupimo in jim odstranimo peščice z ozkim daljšim nožem. V skodelico iztisnemo sok limone in vsako jabolko povaljamo v soku. Nato jih zložimo v posodo, v kateri smo že pre- vreli vodo s sladkorjem in dolili limonin sok iz skode- lice. Na slabem ognju jih po- časi kuhamo, da se zsmehča. jo, in pustimo ohladiti. Hlad- ne zložimo na večji steklen krožnik ali plitvo posodo in v izdolbena mesta nadevamo marmelado: jagodovo, ribez. Ijev žele, lahko primešamo žlico mletih orehov ali ko- kosove moke, nekaj rozin itd. Jabolka pokapljamo z ru- mcon in prelijemo z gosto vanilijevo kremo ali vanili- jevim pudingom. Na zuna- njosti pa bodo pridobila, če v^je zabodemo na drobne paJčke narezane, olupljene in v pečici porumenele man- deljne. Jabolka lahko obriz- gamo tudi s stepeno sme- tano. 1 E L E V I Z I J A KEDELJA, 15. oktobra 9.20 POROČILA (Ljubljana) 9.25 NEZNANI KRAJI — serijski film (Ljubljana) 9.55 KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) 10.45 JESENSKI INTERMEJZZO Z ANSAMBLOM J. PRIVSKA (lji.»3ljana) il.lO KALEJDOSKOP (LjubljaJia) n.30 FILM ZA OTBCMCE (Ljub- ljana) i4.2o DUNAJ — AVSTRIJA : SO- VJETSKA ZVEZA — nogo- met (Evrovizija) 15.15 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 16.30 NADALJEVANJE N0<30ME- TA IZ DUNAJA (Evrovizija) 16.15 ŠAHOVSKO SVETOVNO CONSKO PRVENSTVO V TUNISU (Zagreb) 19.10 DOLGO, VROCE POLETJE — serijski film (Ljubljana) ».00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) ».50 FINSKA ZABAVNO GLASBE- NA ODDAJA (Beograd) J1.50 STBUŠKI VEČERI - lirika (Skopje) J2.05 TV DNEVNIK II. (Beograd) K)NEDELJEK, 16. OKTOBRA 9.40 TV v ŠOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.40 TV v ŠOLI: Pot v šolo — (Ljubljana) 14.50 TV v SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 RUŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET - oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Beograd) »7.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 SLOGOVNA RAST SLOVEN- SKEfJA JEZIKA - H. (ljl*3ljana) ».iS CE OTROK V SOLI NE USPEVA — vzgojna proble- matika (Ljubljana) 19.00 URBANIZACIJA NASELIJ — (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 S KAMERO PO SVETU — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 MAKSIM GORKI: »JEGOB BULICOV« — TV draroa — (Beograd) 2L40 TEMA Z VARIACIJAMI — (Beograd) 22.10 TV DNEVNIK II. (Beograd) TC«EK 17. CaCTOBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 T\' V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SfPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev (Beo- grad) 18.40 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 19.00 SVET NA ZASLONU (Ljub- ljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIK CAK (Ljubljana) 20.10 >iBIC(X>RDI« — italijanski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 KULTURNA PANORAMA ali TRIBUNA (Ljubljana) 22.40 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA. 18. C»CTOBRA 17.00 pororila (zagrcfd) 17.05 LUTKOVNA ODDAJA (Za- greb) 17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI — (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) IP,.15 NE CRNO NE BELO — od- daja za otroke (Beograd) 19.00 BFTJ KROKI in PROŠCE- NJE (Ljubljana) IS.30 MOZAIK KRATKEGA FIIMA (Ljubljana) 20.00 CELTIC : RACJING — nogo- met iz Glasgowa (Evrovizija) 20.4S TV DNEVNIK (Beograd) 21.00 Drugi polčas nogometne tek- me CELTIC : RACING — (Evroviaija) 21 45 Tretje nadaljevanje oddaje o SRCTU (Ljubljana) 22.35 JAZZ FESTIVAL V LJUB- LJANI (Ljubljana) 23.15 PREDOLIMPIJSKA TEKMO- VANJA V MEHIKI (ZagrtO) ČETRTEK, 19. OKTOBiRA 9.40 TV V ŠOU (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (ZE^rreb) 16.10 TV V SOLI: Pot v šolo — (Ljubljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 UMBA KUMBA IN LONČAR- JEVA HCI — Tiktak (Ljrf> Ijana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 1S.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 18.35 DE2UBNA ULICA (Beograd) 19.15 CIK CAK (Ljubljana) 19.25 SIMFONIČNI KONCERT OB DNEVU OSVOBODITVE BEOGRADA (Beograd) 20.15 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Sarajevo) «.10 REZERVIRAN CAS (Ljub- ljana) 21.20 A. POPOVIĆ: »JELENA CET- KOVIC — TV drama (Beo- grad) 22.40 GOST NAŠEGA STUDIA — glasbena oddaja (Beograd) 23.05 TV DNEVNIK II. (Beograd) PETEK, 20. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V SOU — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANGLEiSClNA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — p«K>vitev (Beo- grad) 17.05 PCMtOCILA (Skopje) 17.10 ODDAJA ZA OTROKE — (^opje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 GLASBENA ODDAJA (Beo- grad) 19.05 KULTURA INDUSTRIJSKE- GA OBLIKOVANJA (Ljub- ljana) 19.35 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 ZAPOSLE VAN JE — aktualna tema (LJubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 »BRATJE PO OROŽJU« — film (Beograd) 21.05 CIK CAK (Ljubljana) 21.15 PREVERJENO — MIN NI! — jugoslovanski celovečerni film (LjiJjljana) 22.45 ZADNJA POROČILA (LJub- ljana) 23.05 PREDOLIMPUSKE IGRE V MEHIKI (Zagreb) SOBOTA 21. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 VELIKA ŠOLSKA URA -- prenos proslave iz Kragujev- ca (Beograd) 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 TOM SAWYER — prvi del mladinske igre (Ljubljana) 10.15 TARAS BULJBA — balet — (Ljubljana) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 LJUBEZEN, OH, LJUBEZEN humoTiVična oddaja (Beo- grad) 31.40 NEKAJ STAREGA, NEKAJ NOVEGA (Zagreb) 21.55 BISERI m DUKATI — serij- ski Ohn (LJubljana) J2.45 ZADNJA POROČILA (IJub- Ijana) TEDNIK — VESTNIK 3 17. in 18. oktobra LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo prodajala na licitaciji 17. in 18. oktobra 1967. leta od 8. do 13. ure v pro- storih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 a — javna skladišča, naslednja motorna vozila in ostalo blago po začetni ceni: MOTORNA VOZILA Ndin 1. tovorni avto Hanomag-Diesel, v voznem stanju, letnik 1958 12.000 2. osebni avto Audi, karamboliran, letnik 1966 9.900 3. osebni avto Mercedes 220 S, v voznem stanju, letnik 1956 9.500 4. osebni avto Ford Tavmus 20 M, karamb., 1. 1966 8.600 i 5. osebni avto Mercedes 190 S, v nevoznem stanju, I letnik 1957 7.800 j 6. osebni avto Opel Kapitan, v nevoznem stanju, j letnik 1960 7.300 | 7. osebni avto Ford Taimus 12 M, Caravan, i v nevoznem stanju, letnik 1960 6.800; 8. osebni avto Fiat 1100, v nevoz. stanju, 1. 1959 6.800, 9. osebni avto Opel Caravan, v nev. stanju, 1. 1959 6.400; 10. osebni avto C^el Caravan, karamb., letnik 1959 5.800 11. dostavni avto VW Combi, v nevoz. stanju, 1. 1959 5.800 12. osebni avto Ford Taunus 17 M, karamboliran, letnik 1962 5.600 13. osebni avto VW Combi, v nevoz. stanju, 1. 1956 5.500 14. osebni avto Ford Taunus 17 M, v nevoz. stanju, letnik 1960 5.200 15. osebni avto Opel Rekord, v nevoz. stanju, 1. 1958 5.200 16. osebni avto Opel Rekord, karamb., letnik 1958 4.900 17. dostavni avto VW Combi, karamb., letnik 1962 4.900 18. osebni avto Ford Taunus 17 M, v nevoz. stanju, letnik 1960 4.900 19. osebni avto DKW Junior, karamb. letnik 1962 4.800 20. osebni avto Opel Rekord, karamb., letnik 1960 4.800 21. osebni avto Simca-Aronde, v nevoznem stanju, letnik 1960 4.800 22. osebni avto Opel Rekord, v nevoznem stanju letnac 1956-57 4.600 23. osebni avto Volksviragen, karamb., letnik 1956 4.600 24. osebni avto BMW 1800, karamb., letnik 1965-66 4.600 25. osebni avto Ford Taunus 15 M, v nevoz." stanju, letnik 1955 4.400 26. osebni avto Opel Rekord, karamb., letnik 1959 3.800 27. osebni avto Simca SA-1000, karamb., letnik 1965 3.800 28. osebni avto Opel Rekord, karamb., letnik 1956 3.800 29. osebni avto C^l Rekord, v nevoznem stanju, letnik 1953 3.800 30. osebiti avto VW, v nevoznem stanju, letnik 1953 3.600 31. osebni avto BMW 700 (brez motorja), 1. 1964 3.600 32. osebni avto Ford Anglija, karamb., letnik 1957 3.500 33. osebni avto Simca Aronde, v nevoznem stanju, letnik 1953 3.500 34. osebni avto VW 1500, karamboliran, letnik 1963 3.500 35. osebni avto DKW Union, v nevoznem stanju, letnik 1955 3.400 36. osebni avto CVpel Rekord, karamb., letnik 1959 3.400 37. osebni avto Citroen-žaba, karamb., letnik 1962 3.200 38. osebni avto Volkswagen 1200, karamb., 1. 1956 3.200 39. osebni avto Opel 01ympia, karamb., letnik 1953 2.900 40. osebni avto Fiat 1.100, nekompleten, letnik 1954 2.8000 41. osebni avto Gogomobil-700, karamb., letnik 1958 2.600 42. osebni avto Citroen-žaba, karamb., letnik 1960 2.500 43. osebni avto Opel Rekord, karamb., lenik 1965 2.500 44. osebni avto Wartburg, karamb., letnik 1965 2.200 45. osebni avto Fiat 600, nekompleten, letnik 1958 1.800 46. osebni avto Vauxhall, karamb., letnik 1954 ^ 1600 47. motorno kolo Lambretta 125 LD, v nevoz. stanju letnik 1957 800 48. motorno kolo CZ, v nevosaiem stanju, letnik 1955 500 49. motorno kolo moped Gdrike, nekompleten, letnik 1962 400 PONOVNO NA LICITACIJI 50. osebni avto Volkswagen, v nevoznem stanju, letnik 1956 4.800 51. osebni avto Opel Rekord, karamboliran, 1. 1959 4.800 52. osebni avto Ford Prefeota, v nevoznem stanju, letnik 1953 3.100 53. osebni avto Fiat 1400 A, nekompleten, 1. 1955 1.900 54. osebni avto Opel 01ympia, karamboliran, 1. 1953 1.700 55. motorno kolo BMW 250, v razdrtem stanju, letnik 1952 1.300 56. osebni avto Ford E^tate, nekompleten, 1. 1962 1.000 OSTALO BLAGO: 57. slamoreamica, rabljena 300 58. mlatilnica — mala, rabljena 150 59. priprava za čiščenje žita (mlin) 150 60. igralni avtomat (ruleta) Beromat 90 61. cisterna, 6 m', za avto — rabljena 2.800 62. mlatilnica za žito ID/92 5.200 63. stiskalnica za slamo Bu-bi 1.200 64. parni kotel za centralno kurjavo Emajl — 300-litrski 2.295 in ostalo blago (motorja za avtomobile, avto deli, ko- lesa, tehnični predmeti in oblačila) Ogled motornih vozil in ostalega blaga bo 14. m 16. okto- bra 1967, od 8. do 12. ure v carinarnici Ljubljana, Smar- tinska 152 a — javna skladišča. (Za blago pod zap. št. 57 do 60 ogled v carinarnici Celje ob enakem času). Motorna vozila bodo prodali 17. oktobra 1967, a vse ostalo blago 18 oktobra 1967. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci licitacije morajo v dneh, ki so določeni za ogled vozil oziroma ostalega blaga, položiti kavcijo v znesku 10 odst. od začetne cene v camarnici Ljubljana, zastopniki podjetij pa tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji dobite tudi po telefonu od 9. oktobra 1967 dalje na št. 010-672 — Carinarnica Ljubljana. Seznam ostalega blaga, določenega za prodajo, bo na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBUANA 14 TEDNIK, 12. OKTOBRA 1967 Element gospodarjenja fna izmed zadev, ki jih ugotavljamo, ko pregledu- iripo rezultate poslovanja ^spodarskih organizacij v 0ih osmih mesecih le- ošnjega leta, je tudi ta,