IZHAJA VSAK ČETRTEK . J,- Naročnina: ITALIJA . . INOZEMSTVO D** rgU&A Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 15tu za stranke ob pondeijkih in. petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi I L, osmrtnice, zahvale, poslana, cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod ~u cent. Tsi človečanski klici, moralni zakoni, civilizacija, molitve itd. niso v stanu preprečiti vojne, ki jo pripravlja hnržoazija. Preprečiti jo more edinole proletarska roka! \ Trst, 15. februarja 1923. — Leto !V. - Štev. 155. Glasilo Komunistične stranke Italije Komunistična stranka P©r©ci!@ izvrše¥aSn@ga ©slbcra številne aretacije sodrugov, ki so se izvršile in ki se še izvršujejo pod pretvezo, da so imeli aretiranci v rokah vezi, ki so morale baje do* vesti do komunistične zarote proti državrii varnosti, niso nič drugega nego izraz »strahu«, ki ga ima »mečna« vlada pred »ostanki pro= tinaroda«. Zagovarjanje aretirancev in do= kazGvanje neosnovanosti obdolžiš tev, s katerimi jih se hoče obremes niti, ne bi pomenilo nič drugega kas kor žalitev tiste resnosti, s katero so se komunisti bojevali in se bas do bojevali tudi z neravnimi silami vseh onih sredstev, ki jih peses duje politična oblast. Navsezadnje bi lahko ministrski predsednik, kj je bil sam zarotnik tedaj, ko ni bila mandstična zavednost v Italiji še razvita, kasneje doznal, da doseže gibanje komunističnih mas svoj celj le tedaj, ako je privedeno po razvoju situacij, kojih glavni povs zročitelj ni stranka. Stranka, ki se imenuje komunistična, ne dela za* rot. Zarota ni drugega kakor im* provizacija, ki ne stremi za veliki* mi socialnimi rezultati. Tudi ni po« slecfica dozrevanja gospodarskih, in političnih situacij, ki končujejo v revolucijo. Komunisti so revolucio* narci in ne zarotniki. Lahko se imenuje zarota tista, Id je bila organizirana v noči 28. oks tobra 1922. Nikdo pa ne bo imel poguma nazvati »zaroto« dogodke 1789. leta v Franciji ali pa dogodke 1917. leta v Rusiji. Radi tega je izključeno, da bi ita= lijanski komunisti pričakovali cbs javo manifesta Komunistične in« ternacionale v njihovih časnikih, da bi potem izvršili upor, ki je prva podlaga revolucije. Revolucija je težka, resna stvar, ki io mase pričakujejo kot rešJite* Ijico in napore, ki so potrebni za jo izvršiti, jih one prenašajo, mnogokrat zasmehovane od samih mnoiiic, in užaljene vsled izdajstev tovarišev. Mi pa se nikakor ne to* lazimo s temi resnimi besedami, kakor deliajo to danes reakcionarji. Kar ostaja realnega, svetlega, o* čitnega, po teh zelo lahkih vladnih ukrepov proti tisočim naših sodru* gov, je to: da vse, kar je rečenega v inkriminiranemu manifestu, ima Svojo takojšnjo dokumentacijo v zatiralni akciji vlade. Mnogi so (in ti niso od naših) opazili, kako se vjema tekst manifesta (ki ni bil znan v Italiji, predno ga ni objaviš la agencija Štefani), z strogimi us krepi vladnega poglavarja. Naša stranka ima čast dobiti zopetni, strašni udarec, po vseh os nih, ki jih je morala prestati v teh zadnjih mesecih. Tisti, ki so brižljis vo in otožno povpraševali, kam je končala Komunistična stranka, imajo sedaj odgovor v vladnem uradnem sporočilu in v temu sles dečem ukrepu. Obstoj predrevolu* cionarne Stranke povzročaj« suros ve ukrepe policije in to ne samo ras di njenega programa in taktike, ampak posebno radi njene delavs nosti. Aktivna revolucionarna stranka je strašen sovražnik buržoaznega razreda. Mi borno dokazali, s pos močjo Mussolinijeve vlade, da so »zadnji osi rki italijanskega boijs ševizma« pr težne vexfne delavcev, kmetov in vojakov. Šk o, „ i j m je bila pri: leta po n vv. ■' as relacijah v eh poslednjih teh, bomo skušali popraviti takoj, čes prav počasi in stopnjevalno. Naši sodrugi znajo iz izkušenos sti, da naša stranka ne dobiva »smrtnih udarcev«. Priporočamo največjo opreznost in mirnost. Živela Komunistična internacios nala, ki straši »močne vlade« bur* žoazije! Živela Komunistična stranka It?.* lije! IZVRŠEVALNI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ITALIJE Sila lomi tudi — Jrdne narodne sklepe u (k Rapaliski pogodbi) Na predlog Mussolinija, ki je predsednik sedanje fažistovske vlade in minister notranjih ter zunanjih zadev, je rimska zbornica odobrila z veliko večino glasov rapalsko pogodijo, ki določa meje in politično-gospodarske odnosa j e med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba o kateri govorimo je bila sklenjena med zastopniki italijanske in jugoslovanske vlade kadar fašisti niso bili še na vladi. Takrat so bili fašisti in Mussolini zelo jezni na to pogodbo. Očitali so tedanji italijanski vladi, da je prodala Jugoslaviji Dalmacijo in tam bivajoče Italijane, da je izdala reške italijanske interese in take in enake reči. Sedaj je bila pogodba sprejeta neizpremenjena na predlog same fa-Šistovsko vlade. Nismo malenkostni in se zato ne bomo radvvali nad dejstvom, da so morali n;v roditi fašisti nekaj kar je bilo prej po njihovem mnenju izdajstvo. Tudi ne spadamo mod take, ki se jeze kadar skušajo vlade urediti potom mednarodnih pogodb politična in gospodarska razmerja med .prizadetimi državami. Pogodba, ki je sedaj že v veljavi v Jugoslaviji in v Italiji, je kakršna je, dobra ali slaba. To nima za nas velikega pomena. Smo tudi prepričani, da ne bo pomirila nacionalističnih duhov niti v Italiji uiti v Jugoslaviji in smo prepričani, da ne bodo od-nošaji med tema dvema državama odslej nič boljši in nič slabši nego so bili doslej. Zato nas iz te strani prav nič ne zanima dejstvo, da, jo italijanska zbornica omenjeno pogodba odobrila. Kar nas zanima v predlogu Mussolinijeve vlado in v sklepu zbornice je to, da je dal Mussolini javnosti jasen dokaz kako malo je vredna človeška volja in kako ogromen je gospodarski vpliv na vsa dejanja in nehanja vseh posameznikov, vseh vlad, vseh narodov, vseh razredov. Mussolini, ki so tako rad ponaša 8 svojo voljo in s svojo energijo se je moral ukloniti sili razmer in so je iz diktatorja spremni! v navadnega človeka, ki ponižno in udano izvršuje sklepe višje sile katerim je podvržen vsak človek in potok razvoja vso Človeške družbe. Volja je beseda, ki no pomeni nič nko niso dan; pogoji, da jo človek lahko uveljavi. O tem se jo moral prepričati sam predsednik fašislovske vlado, ki je bil vodja onega ekstremnega italijanskega nacionalističnega gibanja, ki je očitalo vsem prejšnjim italijanskim vladam, da so s svojo miroljubno in kompromisno politiko nupram Jugoslaviji pohabile i ali-jansko zmago nad Avstrijo. On, ki ,.e v imenu tega gibanja, ki je hotelo zagotoviti Italiji najboljše sadove svoje zmage, prišel na vlado in hotel uveljaviti svoje nazore toliko na znotraj napram notra- njim kakor na zunaj napram zunanjim sovražnikom Italije. Ali to ni bil njegov prvi neuspeh v zunanji politiki. V Londonu, v Parizu in v Lousani se je moral prepričati, da ni mogoče uporabljati napram tujim državam onega biča, ki ga tako rad in radostno u-porablja napram proletariatu svoje domovine. Prepričati se je moral, da one lepe in energične geste, ki dosežejo lahko zaenkrat aplavz v domovini, so brezpredmetne in nerodne šale ako se z njimi kažemo v zunanji politiki kjer ne velja človek-minister toliko kolikor zna, marveč toliko kolikor premore gospodarskega in vojaškega vpliva države, ki jo zastopa. Ako bo hote! Mussolini zares vršiti program nacionalistične politike napram Jugoslaviji in drugim državam, bo moral nabrati druge deloma že začeta pota. Moral bo, ako se mu bo posrečilo, o čemur dvomimo, ojačiti Italijo gospodarsko in vojaško. V zadnjem zasedanju italijanske zbornice je že položil v usta e-neniu izmed svojih prijateljev-poslancev besede, ki so trdile, da je treba opirati zunanjo politiko z bajoneti. Tz tega bi se dalo sklepati, da ima namen Mussolini zaenkrat delati to kar so delali drugi in pripravljati svoji novi politiki pogoje vojaške in gospodarske sile s katero bi jo podprl. To se pravi: Ako bo hotel slediti programu svoje zunanje politike kakor ga je propagiral preden je prišel na vlado, je bojazen, da se bo moral spustiti v politiko pustolovstev o kateri se ve kje prične in se nikadr ne ve kje lahko konča. Pred poslanci se je izrekel proti taki politiki. Znamenje, da se mu zdi ali nemogoča ali pa nevarna. In, ako je bil odkritosrčen kadar je dejal, da je politika pustolovstev za vedno končana, čemu je torej toliko rjovel proti politiki (zunanji) prejšnjih vlad. ki gg v ničemer ni razlikovala od sedanjo njegove? Nam se zdi, da sc mu je zdela takrat zunanja politika igrača in se je šele sedaj prepričal, da je izredno resna in težka zadeva, ki je podvržena sili velikih gospodarskih in socialnih problemov, katere ne more rešiti nihče s samo dobro voljo in s silno onetgjo. Kakor se mu je zgodilo v zunanji politiki, se mu bq zgodilo tudi v notranji. V svoji domovini je napel vse sile, da zada gospodarskemu gibanju smrten udarec. Postal ej vodja reakcije in sedaj vihti bič prepričan, da jo premagal to, kar imenuje notranje sovražnike domovine. Prepričal se bo, da. se je zmotil tudi tu. Pogoji, ki določajo pata. zunanje politike, so eni in isti, ki določajo pogoje notranje politike. Razlika je le v tem, tla ima nacionalizem napram proletariatu v domovini za- enkrat vse moči v svojih rokah in, da je proletariat gospodarski in organizatorie-no uničen. Zato je napram proletariatu zmagovalec. Ali do kedaj? Kadar se bo mož prepričal, da se z vso reakcijo ne more pomnožiti produkcije, da se ne more zgraditi od vojske porušenega in u-iličenega bogastva, da ni mogoče spraviti v red kar je vojna razdjala, tedaj bo doživel tudi iluzijo v svoji reakcionarni politiki napram proletariatu. Težko je danes določiti kedaj se bo to zgodilo. Ali nedvomno se bo zgodilo prej nego si on veliki minister sam rriisii. Proletariat je otrok kapitalizma. Kdor noče poslednjega, mora uničiti prvega. Kdor tega. ne stori in hoče vseeno prisiliti proletariat naj se mirno uda svoji usodi, ta je sojen doživeti poraz in bo primoran s svojimi dejanji dokazati, kar je d (kazal sedaj Mussolini z rapa' sk :> pogodbo, da je namreč volja proz m nič in da gre razvoj naprej preko vsdi nacionalizmov sledeč ukazom onih ui tv.iiii zakonov, ki so dali življenje kapitalizmu in ki sedaj ustvarjajo komuni/cm Kje je bila „zarota“? Pred 14. dnevi je bilo aretiranih po vsej Italiji neštevilo sodrugov. Napravljenih je bilo nebroj hišnih preiskav z namenom, da se razkrinkajo, »tajne zvezen in važni dokumenti. Vse te preiskave so bile brezuspešno. Kljub temu so bili aretiranci pridržani, ne samo, ampak aretacije se še nadaljujejo. Kakor je bilo zadnjikrat omenjeno, je bil povod teh aretacij ta, da so hoteli baja komunisti, po zatrdilih oblasti, razširiti proglas, katerega, je izdala Komunistična internacionala proti svetovni reakciji. Po motivacijah vlade, je bila baje organizirana »zarota«. Da so to samo pretveze, ki imajo edinole namen zlomiti proletarsko gibanje, prijeti delavca za grlo in mu odvzeti poslednji dih, je jasno kakor beli dan. Kar se tiče omenjenega proglasa Komunistično internacionale ni bil isti objavljen še z naše strani. Prinašali so ga drugi naši inozemski listi in naravno je, da bi bil iz istih posnet in objavljen, kar kor so bli objavljeni vsi proglasi Kominterne. Vsebina tega proglasa pa govori o svetovni reakciji in kar se tiče Italije, govori o faktih, ki so se res odigrali. Ali nismo imeli morebiti skozi dve leti dan za dnem požige, ubojstva. sploh neštevilo nasilstev? Tistih nasilstev, ki so pripomogla priti na vlado Mussoliniju in njegovim ljudem? Pa pustimo to! Recimo, da bi bile vse tiste'stvari, omenjene v manifestu tako grozno nevarne za obstoj sedanje vlado. V tem slučaju ne bi bilo nič nenavadnega preprečiti razširjanje tega proglasa. Toda kaj se je zgodilo? Ta dokument, ki je baje tako nevaren za obstoj sedanjega režima, raznese po vsej Italiji brzojavna agencija Stefani! In toli nevaren proglas objavijo vsi meščanski listi, da pasejo radovednost svojih čitateljev. Na ta način je prišla vsebina proglasa tudi med tiste, ki ne čitajo našega časopisja. Izvrstna reklama za nas! Vsak slepec bo tukaj videl, da so trditve o »zarotah« in temu podobno zelo smešen argument. Pa kaj bi govorili več o zarotah, po zad njih zatrditvah Mussolinija v državni zbornici! Poslušajte kaj pravi v svojih izvajanjih: »A'i nič za diskutirati v pogledu. notranje politike. To kar se godi, se godi po moji odločni in direktni volji, po mojih ukazih, za katere prevzamem jaz polno, osebno odgovornost. Zaman je torej meriti puščice v funkcionarje raznih kvestur: povelja so moja. Ne briga me znali, ako obstoja zarota, v smislu pomena le besede. To bodo ugotovili kompetentni organi. Obstojajo pa ljudje, ki si doniišljujejo, da vodijo lahko nekaznovano boj proti državi in fašizmu. Sedaj bodo ie razočarani in s časom se bodo še bol j.a Tako torej! Ni važno, če je bila ali ne zarota! Kaj pa potem? Poglejmo malo! Važno je, da se vihti bič reakcije nad že dovolj izmozganim delavstvom. Važno je, da se pod katerosibodi pretvezo zapira naše ljudi, da se na ta način skuša onemogočiti gibanja delavstva. Važno je, da se izroča delavca vedno bolj rafiniranemu izkoriščevanju, potem podaljšanja delovnega časa in krajšanja mezde. Da se da prosto roko hišnim gospodarjem odirati na meh stanovalce, ki so po pretežni večini proletarci. Važno je tudi, da se, v očigled današnji komplicirani mednarodni situaciji, skuša iznebiti se vseh tistih elementov, katerim se ne bi nikakor -dopadla morebitna nova »obrambna domovine« — na zahodu, v Ruhrski ali pa v vzhodnih deželah. To je važno! ... Ali pa bodo uspeli v svojih namerah? Ali se jim bo posrečilo potlačiti to, kar sili z elementarno silo na dan? Upamo si dvomiti. Upamo si radi tega, ker imamo za to nebroj dokazov, iz zgodovine davnih časov kakor tudi nove dobe. Imeli smo na svetu Nerona-, Kaligulo, Tcrnuemado, ruske despote in neštevilo drugih, malih in velikih tiranov. In kaj so ti dosegli? Skušali so uničiti stremljenja, nova učenja, ampak ni se jim to posrečilo. Posrečilo jim se ni radi tega, ker so dobivala stremljenja po svobodi svojo p -dlopo v materialnih okoliščinah. Če jim ni bilo takrat mogoče zatreti te ga, kar je porajala tedanja družba, jim se ne posreči niti danes, ko jo prišlo izkoriščanje do vrhunca in ko jo kapitalistična družba zgubila svojo stabilnost. Danes, ko se kapitalizmi in militarizmi različnih barv kosajo med seboj radi hegemonije nad to ali drugo državo, nad to ali ono pokrajino, krijočo v svojih nedrih naravna bogastva. Stremljenje po zboljšanju gospodarskega položaja, po odpravi sedanjih razrednih razlik, ki so vzrok vsem rak-ra-naim, to stremljenje, pa. naj se ono identificira z besedo »komunizem«, »socializem« ali kakor so že hoče, bo obstajalo toliko časa, dokler licdo obstajali na svetu razred izkoriščevalcev in izkoriščanih, dokler se bodo na eni strani eni šopirili s svojim bogastvom a na drugi strani drugi gla-dovali. Stremljenje po človeškem življenju, boj za obstanek je rastlina, »rast.la skupaj z bedo izkoriščanih mas. Pa naj se le skuša izruvati to rastlino, ki ima tako globoke korenine, da jih no doseže roka nobenega zatiralca! Čimbolj se jo bo ruvalo, tembolj bodo njene korenine segale bolj in bolj globoko, tembolj se bo bujno razvijala, tembolj bo njeno seme bogatejše. In tedaj? Le ruvajte, le trgajte! Politični teden Francoska okupacija v Porubrju se na dalj uje in se je poostrila. Iz Poruhrja o? more sedaj sedaj več noben vlak v neo-kupirane nemške dežele. Francija je mislila, da bo tako odvzela nemški industriji možnost do življenja ker je razumljivo, da industrija ne more živeti brez premoga. Rudarji v Poruhrju in železničarji pa nadaljujejo stavko, ki se je razširila tudi na rudnike v Sari in v Lotaringij i t. j. na francoska tla. Vsled tega je ostala Francija sama brez onih velikih količin premoga, ki ga je dobivala od Nemčije pred okupacijo. Po enem mesecu okupacije je bilanca za Francijo hujša nego za Nemčijo. Prva trpi bolj nego druga kakorkoli je donesla okupacija tudi1 druge ogromne škode. Francija se je poslužila in se poslužuje vseh mogočih sredstev, Ali vsa njena jeza, vse zapiranje in vso grožnje delavcem in vsa vojaška sila s katero je nastopila okupacijsko delo, ni v stanu da bi zlomilo nemški pasivni odpor, ki postaja vedno bolj popoln, vedno resnejši in vedno nevarnejši. Nemška valuta je padla., zato je pa padla tudi francoska. Poleg tega je ustvarila Francija še vojno nevarnost za vso Evropo. To so sadovi nacionalističnerimperialistične politike proti kateri so proletariat celega sveta upravičeno bori. Angleški šterlingi so dosegli pred pat' dnevi svojo nekdanjo predvojno vrednost. To je edini denar v Evropi, ki je doživel tako srečo. Da se jo to zgodilo sa ima z uV vali ti Anglija pomnožnemu izvozu svojh surovin in pridelku ter strašnemu znižanju plač delavcem. To poslednjo je povzročilo, da zaroore prodajati Anglija svoje 'pridelke ceneje. Iz česa se vidi, da je zrast la angleška valuta na žrtvah in trpljenju delavstva. Zakaj ne sme se porabiti da, Itaka visoka valuta nikakor ne pomeni še splošnega blagostanja. Šter-ling je drag, zato pa je velika brezposelnost in beda. in trpljenje med. delavstvom. Tako ustvarja buržouzija na solzah proletariata svoja bogastva. illtlit llllllllltll Italijanska zbornica je zborovala nekaj dni v pretečenem tednu in sicer pod bičem ministra Mussolinija. O notranji politiki ni smela govoriti. Tam si obdrži Mussolini svojo polno moč. Drugo, razen rapalisko pogodbe, ni bilo važno. Sedaj se .jj]h zbornica zopet zapaltain nihče ne ve, da jo bila v pretečenem tednu odprta. Tako se godi parlamentu, ki je zgubil vsak čut dostojnosti, in izročil vladi vse svoje pravice. Pa se še vedno govori, da smo v demokratični državi. Belgrajska vlada noče priznati pravice do življenja novi Jugoslovanski delavski stranki. V Zagrebu, je sklicala ta stranka pretečeno nedeljo volilni shod ki jo bil prepovedan od policije, češ, da stranka ni priznana. Delavci pa so se zbrali vseeno, pa jih je policija razgnala. Kako jo pač lepo v osvobojeni domovini. Jugofašisti ali Orjunaši, kakor se sami imenujejo so že pričeli s svojimi pohodi. Pričeli so v Dalmaciji na Hrvaškem in v Srbiji in še nadaljuje svoj n. junaštva na Slovenskem. V Celju so razbili tiskarno klerikalcem. V Mariboru so priredili shod proti Nemcem s katerimi se veže baje Pašlčova radikalna vlada, da bi do- bila v svojo pest Mariborski mandat. Fašistovska civilizacija uči in se širi med vse narode. Samo delavci jo lahko premagajo. In delavci naj pazijo, da se jim ne bo>zgodilo kakor v Italiji. Poskrbe naj, da se ne bo razpasla ta, organizacija dokler je še v povoju. Potem bo prepozno. Štrajk v tvornici vagonov v Brodu na Savi, ki je trajal več tedjiov, je končan. Zmagali so delodajalci in so bili delavci z gladom prisiljeni da sprejmejo novo znižanje plač. Tvornica je tudi odpovedala službo mnogim kvalificiranim delavcem češ, da so oni vodili to... proti-narodno gibanje. Delavci vrše namreč samo takrat narodno delo kadar se prostovoljno aasužnijo kapitalu. Živela domovina! Medtem se pa v Jugoslaviji vrše druga delavska gibanja. V Ljubljani stavkajo tramvajski uslužbenci. — V Varaždinu se gibljejo rudarji zagorskih rudnikov, v Zagrebu zahtevajo povišanje plač delavci tekstilne tvornice Reiner. V Zaprečiču se gibljejo delavci tvornice mesnih izdelkov in v Zagrebu delavci paremlina. — Tudi z zakonom v obrambo državo ni mogoče nasititi delavcec. in siti M Miline za mednarodno deiavsko akcijo Vodilni odbor tovarniških svetov Porenja in VVestfalske je izdal na delavske organizacije apel, v katerem se pozivajo na skupno konferenco, v kateri se bo raz pravljalo in sklepalo o vseh onih merah, ki se. jih bo smatralo koristne interesom proletariata. Glavni cilj akcije tvori devet točk, določenih na konferenci tvsorniških svetov, ki se je vršila v F.ssenu 24. januarja. Organizacije, na katere je bil naslovljen apel, so sledeče: Socialistične in komunistične stranke ter socialistične in komunistične strokovne organizacije Francije, Nemčije, Belgije in Angleške; Amsterdamska strokovna internacionala, Internacionala rde čili sindakatov, Druga internacionala, Strokovna, zveza Nemčije, Splošni odbor nemških tovarniških svetov ter Akcijski odbor komunističnih strank Francije in Nemčije. Razen tega je odbor triindvajsetih sklenil, da se skliče za dan 4. marca konferenco tovarniških svetov Porenske in Westfalske. Proteste! shod proti italijanskemu fafizmu vBeriinu Na nekem shodu, katerega jo sklicala Nemška komunistična, stranka, je bila sprejeta sledeča resolucijo: »Delavci in delavke Berlina, zbrani na shodu dne 9. februarja, doznavši z ogorčenjem vest o številnih aretacijah italijanskih komunistov, jim pošiljajo bratski pozdrav. Obljubljajo, da so bodo z vsemi sredstvi borili za osvobojen j e vseh revolucionarnih delavcev, ki so bili aretirani v vseli deželah. Dol z reakcionarno buržoazno pravico! Dol z Poincarejem in Stinnesom! Naj živi boj za svobodo mednarodnega delavskega razreda!« Delavska pisma Mimogrede Papež in vojna Ni dolgo temu, ko sem čita! v listih, da je papež naslonil na svojega glavnega vikarja pismo, kjer mu naroča, da naj pozove svoje rimske vernike, k molitvi za ohranitev sveta pred novimi nesrečami, ki grozijo človeštvu radi sovraštva ined narodi, žalostne dodščine svetovne vojne. Torej vidite dragi tovariši, kaj je potrebno, da se ubranimo vojne! Moliti in moliti, tako nas uči najvišji pastir rim. kat. cerkve, to je tiste cerkve, katera z eno roko podžiga in z drugo gasi. V eni roki puško in v drugi rožni venec. Na eni strani agitira za vojno posojilo in na drugi prosi za mir. Danes pridiga, da naj nas bog kaznuje za naše grehe in jutri pa že, da bog ni kriv, ker da je dal človeku svobodno voljo itd. To je tisti klerikalni jezuitizem, katerega mi delavci ne razumemo, ker smo »vbogi na duhu«. Katoliška cerkev je i-grala v svetovni vojni eno najgrših vlog, kur jih pozna zgodovina. Ravno to vlogo hoče igrati danes in jo bo igrala, dokler bo obstajal današnji družabni red, Da je cerkev taka kakorsna je, se ne bomo čudili, ker je tudi ona del tistega razredu, ki živi na račun nas proletarcev. Mi bi gospodu pastirju vernikov rim. kat. cerkve rekli, da slepi ko nam priporoča molitev za dosego miru, ko vendar znamo, da izvirajo vse vojne in vsi kontrasti iz ustroja današnjega kupita-lističneg sistema, ki sloni na Izkoriščanju človeka po drugem človeku. Tak mir, kukpršnega hoče papež, pomeni za nas proletarce suženjstvo: Kdor resnično želi miru, mora biti komunist, kajti samo v komunistični družbi bo mir trajen. Da se pa to doseže, moramo najpoprej razrušiti današnjo * in to ne z rožnim vencem ampak . b .bo in krampom! M. U. Sam zlodej je zmešal možgane tistim ljudem, ki niso zadovoljni z današnjo družabno uredbo. Stari Lucifer je še vedno jezen ker je bil premagan od Mihe-langela. Bog ga je pahnil v pekel, on se pa maščuje, s tem, da dela ljudi nezadovoljne, jih šunta in uči misliti. Da bi ga... Na svetu je vendar vse tako lepo, vse tako po pravici urejeno, da bi se človek jezil nad takimi, ki se pritožujejo ko nebi vedel, da jih je našuntal Lucifer, ta starodavni upornik in mojster vseh pre-kucuhov. Bil sem na postaji pred železniškim vlakom. Okoli mene pestra množica, ki si je s komolci delala prostor, da pride do vlaka in v vlak. Ves prizor se je skon-čal kakor jr bilo prav. Mladi, močnejši in urnejši so zasedli prostore. Stari pen-zijonisti, revmatičarji, naduhlc&i in lenobe so ostali h rez sedežev in stoje pri oknih železniških vozov. Hudič je, že drezal po strunah mojega kavalirstva. Pa me n: zmotil. Dobri duh mi je prišel na pomoč. Sedemdesetletna starka se je komaj držala na nogah in od vseh strani, so jo ruvati in suvali, pa je spregovorila: Hvaležni bodimo da smo dobili prostor v vlaku. Takoj sem vedel, dr je dobila kar ji gre in da ji sedež ne .pr iti če. In sem oslal sede na svojem ppostorčku prepričan, da je tako prav. Lucifer pa ni dat miru. Prisilil me ‘je, satan satanski, da. sem pričel v mislili gledati skozi stene železniških vozov: Na uho mi je pa šepetal le zle besede; Klopi v prvem razredu so razdeljene na tri prostore mehke, in z žametom odete. V’ drugem razredu, so razdeljene klopi na štiri prostore mehke in s črno knio pokrite. V tretjem razredu so razdeljene lesene klopi na pet prostorov trdih in umazanih. Ali se ti zdi to prav? Moj an-gelj varuh mu je pa odgovoril: Seveda je prav. V prvem razredu se vozijo siti in debeli ljudje. V drugem se vozijo tudi siti, če že, ne debeli rsqj dobro rejeni ljudje. V tretjem pa lačni in suhi reveži. Teh poslednjih gre lahko pel na klop, prvih komaj trije. In spoznul sem, da ima prav moj dobri duh. Vendar sem nadalje, gledal v mislih skozi stene vozov in oko se je ustavilo v drugem razredu. Tam niso bili veliki bogatini, tudi ne veliki reveži. Ljudje, k niso čutili, pomanjkanja revežev in ne, obilnosti bogatinov. Zdeli so se mi podobni tistim o katerih pravi Dante v svoji komediji, da so se zamerili Bogu in hudiču. Zamerili so se, tudi meni. Niso imeli oči, niso imeli ušes, bili so brez moigan, brez srca in brez duše. Lucifer je uganil mojo radovednost in mi po-šepnil: Nc glej jih. Iz testa so, ki ni za nobena rabo. MaldmešČanje, so brez idej in brez denarja. Jih ne mara pekel in jih ne marajo nebesa. Komaj da. dobe. pm$torčeU v. vicah. Ustanova so današnje družbe in ustanovitelji drugega razreda. Iznašli so copate, da si smejo sezuvali v vlaku tesne čevlje in moliti pod nos sopotoml-cem parfum svojih ,nečistih nog. Niso iznašli in na bodo naredili nič velikega nič trajnega zato bodo izginili in ne bodo pustili za seboj nobenega sledu. Varuj sc jih! Varuj se jih, je nadaljeval moj dobri duh. Niso za puntarje in niso za puščav-nike. Ne verujejo 'v Boga. in nc zaupajo hudiču. Ne znajo biti prav zadovoljni in ne. marajo bili nezadovoljni, Radi bi bili to kar niso in nočejo bili to kar so. In kdo so? MalomcManje. Oni ne poznajo več ljudi marveč le še računstvo in mislijo, da bodo rešili svet s tem, da bodo spravili račune v red na papirju. Mislil sem si ie da je Lucifer zmešal možgane tudi Mihelangclu, pa mi je nekdo povedat, da. sta si bila ta dva velika stara nasprotnika od nekdaj edina glede teh ljudi, ki se. nad njimi, ne mora maščevati niti Bog niti zlodej! ...sna Sodrugi in somišljeniki! m m Tudi z ovirami ki nam jih stav* Ija sedanja protiproletarska ofen* zlva skušamo napraviti vse mogoče, da pride proletarski list k delovnim masam. Naši sodrugi in somišljeniki pa morajo sami spoznati, da je uspeh odvisen tudi od zavednega sodefo* vanja njih samih. Potrebno je torej, da nas podpi* rajo z gradivom (dopisi) in z na* hiranjem dobrovoljnih prispevkov* Pri pošiljanju dopisov naj ravna* jo s potrebno opreznostjo, ker id izkjučeno, da se korespondenca na* menjena za nas cenzurira. Na delo torej! Z rnje s#ii Nobon Človek ni (io naravi drugega. — Samuel Johnson. lastnina Naj jo katerakoli meščanska vlada izvejo val n kako zmago n« bojnem polju ali na polju gospodarstva, delavci dotjčne države morajo stradati in istotako delavci J onih držav na račun katerih je prišlo do take zmage. Delavci .vedno zgubljajo, ko dobiva meščanstvo. Vzhod v pobuni II v Egiptu Kairo, v februarju. f Potnik, ki prihaja iz Evrope, nahajajoče se v polnem razpadu po svetovni vojni in družabnem boju na VZhod,— zapazi takoj velikansko probudo še tako zaostalih delov prebivalstva. Čuti tu, da gorijo tla pod nogami in, da stremi duša in volja/ narodov po proustroju in ustvarjanju, kar označuje vse globoke politične preobrate. Vso one ki govorijo o zaspanosti in fatalizmu na Vzhodu, vse one, najsi so predstavniki kapitalizma ali pa socialdo-mokraijo, ki računajo na stalnost položaja na Vzhodu, bodo dejanja v bližnji bodočnost bridko in brezizjemno varala. Velika imperialistična vojna, kriza svetovnega kapitalizma, čigar podlago proletarska revolucija neprestano razjeda, osnova sovjetskih ljudovlad, vse to je najgloblje vplivalo na bližnji in daljni Vzhod. Čeprav so parlamentarni in sindikalni vodje II. Internacionale drugačnih naziranj, vendar slabi kriza evropskega kapitalizma moč in ugled kolonialnega kapitalizma, katerega neštete množice de laveev oblegajo z raznimi zahtevami v svrho zboljšnja svojih gmotnih življen-skih razmer. To množice delavcev, kmetov in nižjih uradnikov, držane v največji nevednosti in siromaštvu, so se začelo predramljati. Začeli so se bojevati za njih odrešenje. Tega gibanja ne more nihče več preprečiti. Naval vzhodnega proletariata bo u-gonobdl kolonialnega kapitalističnega zma ja in s to zmago bo razkropil tudi do rnači kapitalizem. i Nešteta proletarska množica, izkoriščana kot živina, streljana po zapadnih kn-perializmih pozna sedaj svojega sovražnika. Na zmagovitem pohodu naletijo na pravega in direktnega nasprotnika, v evropskem kapitalizmu in njega predstavnika v kolonijah: tujega vojaka in funkcionarja ki drže njeno deželo usuž-njeno. I r Zato pa. jc narodna pobuna proti tujcem 'na Vzhodu tako tesno navezana, na pro-le tarsko gibanja. Nacionalizem in komunizem sta dve imeni, dve poglavitni politični moči, dve skupni misli, ki tvorijo jed1«) revolucionarne j) rob ude na Vzhodu. Imo nacionalizem pa vsebuje le neko negotovo in nedoločeno stremljenje, po neodvisnosti izpod tujega jarma, ki ga najdemo povsod na Vzhodu, to ime ima poseben značaj ako je političnega pomena in to ako so tiče gotovih družabnih •razredov. Nacionalizem v Egiptu Nacionalistično naziranje kmeta, delavca in malega intelektualca v Egipta je predvsem stremljenje po osvoboditvi njegove dežele in razredov političnega in gospodarskega nadvlad ja tujčevega, bogatega trgovca in tujega kapitalista. To sovraštvo j« naperjeno tudi proti gro-fu-veleposestniku, ki se morn, iz razredne solidarnosti, bratiti in politično služiti angleškemu imperializmu. Delavci v Egiptu slutijo, čeprav nevede, to intimno vez interesov in privilegijev, ki druži višje egiptovske razrede z angleškim gospodoValcem. Znano jim je, da so dvori, princi, visoki biro krat je in fevdalni veleposestniki tesno navezani nai angleško velesilo. Monarhija, visoki dostojanstveniki in gospodje čutijo, da jih ščitijo angleški bajoneti in pretkana metoda angleške vladne uprave in finance proti ljudskim zahtevam. še s svoje strani pa Angleži lahko računajo na inleresiran kompromis plemičev in bogatašev v' Egiptu. Pa saj jo imelo egipčansko ljudstvo priliko to spoznati v najbližji preteklosti in sicer nam to kažejo različne stopnje buržoaznega gibanja. Sultanat in monarhija sta kriva v o-čeh egiptovskega ljudstva, kakor nam pokažejo sledeče vrstice. Sultan Hussein Kartel in ^ralj Fuad I. sta bila imenovana po visokem angleškem komisarju v to, da angleški imperializem lažje prikriva za hrbtom svete monarhove osebo svoje grabežljive načrte. Kralj Fuad I„ se ni Čiso nič obotavljal -i izberi med ljubeznijo do prestola in neodvisnostjo egiptovskega ljudstva, ampak se je. odločil za prvo. Vojno sodno pravo, vpostavljeno po An gležih, ona postava, pod katero so so izvrševala najgrSa nasilja proti pravicam egiptovskega ljudstva brani Fuad-u prestol. Angležem prijaznemu dvoru, aristokraciji in visokim birokratom nasproti jje nastopila stranka Waad Masri, ki je Imela za glavarja Sand Zngloula, In se je naslanjala*in jačila na ljudsko gibanje v Egiptu. Ta stranka je morala svoj -program za neodvisnost poostriti. kaJtor |e to zaihtevnla silovita ljudska akcija, Zagloul-om stranka se jo izjavila., da m bo vnaprej bila zn, neodvisnot Egipta, da si obdrži množice na svoji strani. Toda ta stranka, ki je ona egipčansko bur-žoazije jn veleposestnikov, akona.vno navidezno ni tako, se trudi, da pride do trajnega sporazuma med Anglijo in E-gipfom. i Preveč m navezani na angleški kapitalizem, agrarni in finančni interesi domačih kapitalistov, da bi se le-ti polotili resnega in skrajnega boja proti An-»Hji. ) Beseda »neodvisnost« je elastičnega po-Jneno, Z isto se lahko trdi kar je komu, jvšeč. Imamo »neodvisnost Egipta« lord 'Al]emby-jevega kova, ono Adli paše in Zagloul-ovo, toda neodvisnosts ja le ena sama in sicer ona, ki osvobodi popolnma 'Egipt vojaškega, političnega in gospodarskega vmešavanja Anglije. Nikak kompromis, ampak proletarska, egipčanska revolucija pridobi Egiptu neodvisnost. Zagloul-ova kapitalistična stranka pripravlja pot za sporazum * Anglijo na škodo delovnega egipčanskega ljudstva, ako izjavlja,, da pripozna posebne interese Angležev v Egiptu kar se tiče prekopa Suez in Sudan-a. ; Neodvisnost in komunizem Delavske množico so proti kompromisu z angleškim imperializmom. Zanje velja boj proti Angliji, boj proti kapitalu. Egipčanski proletariat ne bo imel proti sebi, potom razvoja dogodljajev, samo na šemi j enega angleškega imperializma, ampak; tudi egiptovski kapitalizem v zvezi s prvim. Anglija je zvita. Ako preganja še Zagloul-a, ga drži v ječi v Gibraltarju in ga noče vrniti prostega e-gipčanskemu ljudstvu, ki ga zahteva, je le radi tega, ker računa na prihodnjost Ono hoče obdati Zogloul-a s slavo in ugledom. Ko bo grozila nevihta razjamega egipčanskega ljudstva in ne bo ga več jeza, ki bi bil v stanu zadržati to deročo reko, teda/j se bo Anglija pogajala z Zagloul-om. Zagloul in njegova stranka bo tvorila podlago m obstoj angleškega imperializma in angileško-egipčan&kega) kapitalizma. Globoki ljudski nagon čuti to in ljudska nezaupnost raste naprara Waad-u, kljub vsemu preganjanju Saad-a po Angležih. Ruska revolucija je globoko vplivala na delavce Vzhoda. Neumorni boj sovjetov proti svetovnemu kapitalizmu in angleškemu imperializmu, podpiranje podjarmljenih narodov na Vzhodu, vse to je vzbudilo njih pozornost. Egipčansko ljudstvo je spoznalo, da mu pridobi edino-le komunizem neodvisnost fci ga osvobodi onih, ki ga izrabljajo. Komunizem prekaša nacionalizem na Vzhodu in zapadu v stremljenju po svobodi. Komunistična internacionala je že pognala krepke korenike v globoke plasti delovnega ljudstva v Egiptu. Onemu, ki ve s kako hi tros jo se širijo ideje in gibanja pri vzhodnih narodih in to radi njih hitre razumnosti in rahlega čustvovanja, je jasno, da je problem komunizma v, Egiptu, problem organizacije. .&• '\W- :« Mlada komunistična stranka Egipta ima nalogo, izreči svojo besedo ob poteku dogodkov, ki se pripravljajo v tej deželi. Revolucija v Egiptu bo komunistična. i... . .-vi,, . VOLNY: 1Ž v* ■ - - Boj proti vojni Kriza v kapitalističnem svetu postaja po zadnji vojni nerazrešljiva. Uničenje naravnih bogastev je preveliko, da bi t&-mogel vojni plon (vojna odškodnina) zadovoljiti zmagovalce. Gospodarski podvig je v teh okoliščinah nemogoč. Trajna gospodarska kriza se je polastila kapitalističnega sveta. Armade brezposelnih pričakujejo zaman skorajšnje demobilizacije in svojega povratka v obrate. Po-manjkuje dela. < Neštovilne antantne konference ?azna-mujejo pri vsakem koraku dva koraka nazaj. Nesporazumi zmagovalcev dozorevajo v obliki novega svetovnega ogrožanja. Bliža se novo klanje. (Ne več kapitalistično, marveč meščansko in Je v (Silnem teku že zaradi tega, ker postajajo vsa ta zborovanja buržoaznih politikov predmet materialističnega razmotriv«-nja svetovnega nazora v slehsrni bajti od danes do jutri plačanega mezdnega delavca. — Op. prev.) i Poraja se v naročju kapitalizma. Je neizogibno. Vsi človečanski klici, moralni zakoni, civilizacija itd. tU*o v stanu upret se temu meščanskem « rsi.intu. So trenotki, ko ne zadostujejo njegovemu razvoju niti potoki krvi. Da se sam v svoji lastni sposobnosti no zaduši lou je neizogibno potrebno moril delavske in kmetske krvi. Ko to posrsb'je,.. jo po-sreblje začasno. '■ • V letu 1922. je predlagala Komunistična internacionala slvoritov enotne fronte splošnega delavskeda razreda v b*ju proti polit, in gospod, reakciji. Glavna naloga v tej skupni akciji naj bi bila: pobijanje, vsega, kar ima, a a neposreden vzrok vojne. Stvarno obliko v tem boju naj bi dali milijoni organiziranih delavcev. Kajti šele takrat, bi izginil imperializem ko bodo delavci nasilno zrušili meSčansko vlado. 2. in 2Vi internacionala j« že ob samem načrtu jela sabotirati načelo skupnega boja. ■' *> Delavski raered je po večini mirno pme-nusal to sabotažo. Toda vedno bolj in bolj ga je vznemirjala možnost nove vojne, Naj izrazitejšo obliko pa je zavzelo to vprašanje na kongresu Amsterdamske strokovne Internacional« v Rimu ko jo bil v neki resoluciji odklonjen predlog-ki napoveduje v slučaju izbruha vojno — splošno stavko. Končno so sklicale te tri v sabotaži enotnega l»ja delavskega razreda solidarne internacionale v prvi polovici decembra i. 1922. svoj’ mirovni kongres v Haagu. Ta mirovui kongres naj bi sklepat o praktičnih ukrepih v slučaju nove vojne. Za socialistično mladino jO izrazil Koofl Vonink »^Vrbeiter — Jugsnd — Internacionalo« Nf. 11.) njeno »taliAče takole: »Kar aalhteva potreba je: biti pripravljeni proti vsemu kar tamore vreči človeštvo v zločinstvo: kajti ne govori, ne resolucije nn obvarujejo človeštvo pred gotovim poginom, marveč odločuje le stvarno premišljena in preudarjena or-ganhacija. Ta kongres, naj bi torej določil, v kateri obliki naj vodi proletariat upor in kako naj ga organizira, da si zagotovi zmago. Je-li rešil ta kongres to nalogo; jo li zamore rešiti/ Ni je izvršil in Je tudi ne more, ie po njegovem sestavu samemu. Komunistična stranka, komunistična mladina, rdeče strokovne organizacije, Ul so pokazale, da razumevajo razredni boj le s obaroie.no silo in ne z resolucijami niso bila povabljen?. Mestu ujili so zastopane vse me- ščanske organizacije, zastopniki raznih ver in cerkve, vsi tisti, ki so kaj, hitro pozabili na svoje sovraštvo proti vojni in bolj kort kdo pred njimi slavili to klanje za svobodo in pravico, ki naj končno vspostavi socialno demokracijo. In ta sku pina naj bi se zarotila, da bo skušala z svemi sredstvi ovirati novo klanje, da celo tudi s splošno stavko. Na ta način goji v vrstah proletariata iluzije o pacifističnih meščanskih organizacijah, ki duše same v svojem rezredu kali vsake nove vojne. In vsa ta pacifistična gospoda-: mašniki, grofi, dame, kavalirji, itd. je enoglasno sprejela resolucijo za splošno stavko, ki naj jo izvrši delavstvo. Zgodovina delavstva pozna dovolj takih resolucij. Spomnimo naj se le hazel-skega sklepa v 1. 1912. Bil je sprejet v času, ko je internacionala proglasila vsako obrambo domovine v okvirju meščanske družbe za izdajalsko. In je bilo pomanjkanje konkretnih ukrepov', smo doživeli leta 1914. sramoten konec vseh internacionalnih kongresov. Ne samo, da ni prišlo do splošno stavke, so proglasili socialisti skupno s kapitalisti sveto vojno zoper bairbare. V imenu nečistega, v blato pogaženega socializma so se morili milijoni delavcev. Nova voji.a. Socialisti uprizarjajo nove konference (je njihov program izčrpan, — torej meščanski, so tudi te konference meščanskega značaja; no samo da so negativen akt, kljub temu da so mogoče in dia sc vršijo — jih v resnici ni —■ op. pre^.) in sklepajo resolucije, da se bodo poslužile če bo treba tudi splošne stavke. Predvsem povemo delavskemu svetu jasno in odločno, da n£tj ne brani kapitalistično domovino, če noče, da se ponovi zločin 1. 1914. Mesto tega j>a proglaša ta kongres obrambo domovine za dolžnost. (govor Vandervelda) To naj bi bili haaški sklepi. Splošna stavka je nemogoča, — da ne govorimo o njenem organiziranemu ustroju in njeni pomembnosti — če upoštevamo dejstvo 1. 1914.,da so se skoro vsi socialisti in kapitalisti sklicevali na to, da je ravno njih država bila napadena. Je še nebroj takih resolucij in vse brez izjeme povdarjajo lepo bodočnost, izključujoč vsatoo možnost nove vojne. V trenotku, ko si antantni imperializem prisvaja pravico nad turškim narodom, ko odklanjajo obrobne državice (ob Baltu) sovjetski predlog o razorožitvi, prihaja foaiaški kongres s priporočanjem (resolucija) mirnega sožitja v družini. Naloga vseli proletarskih mlad. organizacij je, da povedo delavskemu razredu, dia so minuli časi resolucij in da je treba pripravljati upor vsem vojnim poskusom. Mladina kot prva, žrtev vsake vojne naj ne ostane ravnodušna napvam sklepom haaške konference. Ne samo tisti, ki jutri bodo poklicani, da prelijejo svojo kri za buržoazijo, marveč splošen živelj naj se zainteresira na tem problemu. Komunistična mladinska internacionala, ki je med vojno započela svoj boj' proti kapitalističnim zločincem, poživlja mladino na boj1. Vse tri socialistične internacionalež odklanjajo enotna fronto, predlagano od ruskih strokovnih organizacij1 in celokupnega kapitalističnega življa. Danes se obračamo do socialistične mladine ne samo s predlogom proti, vojni ampak tudi za vspostavo enotne fronte, Povdarjamo, da 7ii sredstev zoper vojno, dokler se delavski razred ne odpove domobrambi v okvirju kapitalistične druibe. Poudarjamo da je s psihološkega sta-lišča po izkušnji leta 1914. nemogoče misliti na splošno stavko, dokler si masa v vsaki državi ni na jasnem, da ji bo sledil svetovni proletariat, in bodo odstranjene vse okolnosti, ki bi zamogle ovirati zadržanje proletariata v kaki državi. Dokazujemo, da je splošna stavka mogoča le takrat, ko je proletariat oborožen in s svojo propagando pridobi velik del armade. (Takoj ob razsulu ruske fronte 1917. 1. je imtl Trocki dve trejini prejšnje celokupno armade. Gotov del mu je bil hvaležen, da je tako končalo vojno življenje. Nekoliko poznejše, mu je ostal dvanajsti del te same in šo tu gotova plast, ljudstva, ki jo iskalo priliko, tla so maščuje le nad nekaterimi elementi prejšnje vlade, med tem ko je rastla na drugi strani bela gardo. , k-.- c - In kmalu nato Je štela njegova idealna armada šele nekaj nad petdesot mož, jedro vse njegove poznejše in današnje armade. Bitka pri Jekaterinoslavu proti Kamilovu. op. previ)- Sptofinei stavka v slučaju vojne pomeni revolucijo. Ker je dvomljivo, da bo proletariat v določenem trenotku priprav ljen na odločilno bitko, predlagamo organizacijo splošne stavke kot propagandno sredstvo med delavstvom in vojaštvom in bo ob onemu merilo dejanske moči organiziranega delavskega razreda. Treba je namreč ovirati vojno napoved tako dolgo, dokler ne prevzame proletariat oblasti, kajti če sc čuti kapitalizem dovolj močnega lahko napove vojno, mu je s tem dana moč, da uduši vsako proletarsko gibanje. Grožnja h sploSno stavko je brezpomembna, dokler je proletariat neoborožen. Boj proti vojni je ncrazdrutljiv z osvoboditvijo podjarmljenih narodov. v Svoboda vBom kolonijam. Po K. M. I. dvom drugim internacionalam predlagana skupna akcija ima za smoter zanesti v zadnji kotiček te najenostavnejše resnice in obuditev splošnega zanimanja proti vojni in za vsposta vilev enotne fronte, ki naj hi obvarovala mladino pred novimi pokolji. Mladina je vpoklicana v boj proti vojnam in za or ganiziranje vseh proletarskih plasti. K temu dolu poživijo K. M. 1. obo socialistični mlud. Internacionali in vso proletarsko mladino. Mesto edinstvene fronte meščanskih pa dftgtov, skupen boj proti svetovni reakciji. Glasovi z dežele Bovško Gospodu Ostanu v album! V zadnji štev. »Dela« sem čital, da je kolektivna pogodba neizpremenejena in ako se ne motim, sem jo videl pritrjeno nekje v občinskem uradu, na zelo vidnem prostoru. Torej je še v .veljavi, kolikor poznam pravila! A za nekatere delodajalce ni, akorav-no jim je bolj znana kakor nam. Ko se brezposelni delavci hodijo javit, a jih je bilo že več, so bili vprašani, ako hočejo drva žagat za L 1.50 na uro. Dotični gospod mesar, mogoče Ostan, naj ve, da je kolektivna pogodba še v veljavi in naj jo gre enkrat pogledati in preštudirati v občinski urad, da mu bode bolje znana. Gospod Ostan! Kako se vi upate ponuditi delavcu toliko na uro? Pomislite, Vi ki ste pameten možak, kakšna mizerija je sedaj tukaj in koliko ljudstva Je brez dela.! Večina jih je, ki ne morejo preživeti niti sebe in kaj šele svojo družino. In Vi se upate toliko ponuditi! Niso več tisti časi, ko je proletariat Bovške kotline šel s trebuhom za kruliom na vse kraje sveta, da je preživel sebe in svojo družino. Mi vemo kdo je tega kriv. V situaciji, ka-koršna je današnja, se ni proletariat Bovško kotline nikdar nahajal. Naši stari znajo tudi povedat, da toliko delavstva ni bilo tukaj še nikdar brezposelnega, kolikor ga je danes. Vi delodajalci gledate na nas po strani, češ: »Ti nočejo delati!« To pa ni isti-ria. Dajte nam dela. in plačajte nas pošteno! In delali vam bomo! Delavec ,1, . Karl Liebknecht m Roza Luxemburg Karl Licbknecht in Roza Luxemburg sta vodila veliko revolucionarno gibanje nemških spairtakistov, ki so hoteli rešiti »Nemčijo izpod jarma kapitalizma in imperializma. V junaških bojih je dosegel tiste dni nemški proletariat velike u-spehe, dvignil se je iz razvalin in pekla, kamor ga je potisnila imperialistična vojna, in dvignil rdeči prapor bratstva in svobode, da stvori po zgledu svojih ruskih bratov delavsko državo, da upo-stavi pravico, mir in človekoljubje, kar je buržoazija poteptala v blato. Veliko je dosegel nemški proletariat iiste dni, dvignil se je visoko, da se 'je vzbudilo upanje na rešitev v srcih milijonov zatiranih in ponižanih. Toda v odločilnem trenutku, ko bi moral stati proletariat trden in združen v eni mogočni, enotni bojni črti, so so pojavili judeži v njegovih vrstah, katerim se je posrečilo uničiti vse uspehe in poteptati proletariat, nazaj v imperialistično suž-nost. Noske in Sclieidemann; ta dva izdajalca sta stopila v odločilnem trenotku na stran buržoazije in sledili so jima drugi neodkritosrčni voditelji, z nerazsodno proletarsko maso, katero je oslepil žar dvigajoče se svobode, ker je bila preveč navajeno, polutemo, ker je bila prenapolnjena z reformističnimi frazami, ker ni bila sposobna, da zapopade te velike dogodke. V kratkem času je reakcija zavladala z vso silo: oborožene tolpe Noskcja so pregnale iz mestnih ulic rdeče zastave bratstva in svobode, ter jih nadomestili 7. lažnjivimi barvami tiranske »o-čotnjave«. — Proletariat je padel globoko, a bur/oazi j a je Iriumftra.la. Delavstvo se je udalo frazarstvu in verjelo reformističnim lažem, katerih jo bil namen, da uspava razredno zavest in .revolucionarno navdušenje v širokih masah nemškega ljudstva, ter obenem ugladil pot buržoaznemu nasilju. Toda buržoazija se ni zadovoljila s to zmago; ona fle šo vedno trepetala pred ljudsko jezo, zato se je zarotila proti onim, ki so ostali zvesti razrednemu boju, ki so so še vedno ozirali na bratsko delavsko državo, kjer je triumfiral proletariat. Buržoazija je najela zahrbtne morilce, da ubijejo voditelje, ki so šo vedno stali v boju in klicali proletariatu, da zdrobi silo imperializma in se osvobodi tiranstva. Karl Liebknecht in Roza Luxemburg sta padli kot žrtvi razrednega boja; nad njih se je buržoazija maščevala nad revolucionarnim proletariatom. Medtem ko so socialpatriati že prejeli svoje plačilo, ko so triumfirali nad zlomljenim proletariatom in se bratili z njegovim sovražnikom, so ju morilci uničili z brutal nim, nezaslišnim umorom in s tem zadali revolucionarnemu proletariatu smrtni udarec, ter ga ponižali in oskrunili. . Od tistega časa naprej Je nemški prolotariat gineval pod pestjo domačega in tujega kapitalizma. Njegove razorane vrste so izgubile vso nekdanjo moč; ponižanega, premaganega naroda se je polotila resignacijo. — trpljenje in izdajalstvo voditeljev je v njem uničilo vso odporno silo. Ravno ta mesec, ko jo buržoazija izvršila ta nezošlišoni zločin, ravno sedaj je prišel za nemški narod še hujši udarec: francosko čete so zavzele središče nemže industrijo — francoski kapitalizem je začel piti kri nemškega naroda, — kri ki prihaja naravnost iz srca. Sedaj, ko ležijo vsi veliki dogodki za nami, pač ni nobenega dvoma več, da hi vsi ti težki udarci ne zadeli Nemčijo, ako bi zmagale kleje liebknechta in Roze Lukxemburg in tega se zaveda sedaj", ko jo že. prepozno, tudi nemški proletariat. In ko jo obhajal spomin na svoja dva velika mučenika, je gotovo storil trdni sklep, da nadaljuje z bojem za končno, popolno- osvoboditev. Svetovni položaj ae bliža z bliskovito hitrostjo odločilnemu trenutku in spomin na žrtvi, ki sta padli v Berlinu, nam mora vliti v siv a novih moči, novih upanj, ter tesneje združiti naše bojno vrste. Slava spominu Karla I.iebknechta in Roza Liuomburg! Ženski vestnik Proletarski otroci Ko dospe kapitalizem v svojem razvo-j ju do vrhunca svoje mogočnosti, gleda, da ohrani svojo silo in da nadaljuje svojo izkoriščevanje. Pri tem se poslužuje vseh sredstev, neglede na to, kakšna so ta sredstva. Z svojo zločinsko pohlepnostjo ugonablja nebroj bitji, ki ne morejo, kljub marljivemu delu, preživeti sebe in svoje družine. To se dogaja le vsled izkoriščanja s strani nekoliko lju-i, ki imajo v svoji oblasi vsa proizvajalna sredstva in pod seboj neštevilo hlapcev, ki so enako izkoriščani kot prvi. Ti hlapci usužnjujejo ostalo ljudstvo vsled svoje duševne zaostalosti. Število zaposlenih nedoraslih proletarskih otrok se pomnožuje dan za dnem. Posledice tega zaposlenja uplivajo direktno na ostalo delavstvo, med katerim se vsled tega bolj in bolj širi brezposelnost. Jasno je vsled tega, da obstojajo zakoni, ki prepovedujejo zaposlenje otrok, le na papirju. Ko se dogodi slučaj, da krši delodajalec z za.poslenjem otrok dotični zakon, ki je navsezadnje ustanovljen, kakor sploh vsi zakoni, od buržoazije, tedaj se izgovarja, češ: »Primanjkuje nam odraslih delavcev in vsled lega jih moramo nadomestiti z mladino«. V resnici pa ni temu tako. Na svetu je mnogo brez poselnih delavcev. To izkoriščanje mladine ima velike posledice na njen telesni razvoj, ki zahteva prostosti in materinega nadzorstva. Zdravje teh otrok je izpodkopano za vedno. Nagnjeni so boleznim, ki se jih polastijo v prvi mladosti pri prenapornem delu in revščini. Med vojno je mnogo narastla umrljivost nedoraslih otrok. To vsled pomanjkanja, gladu, pa tudi po vojni ni nastopilo zboljšanje, ki bi bilo tako potrebno za izstradane proletarske otroke. V državah, kjer je najbolj razvita industrija opazimo, da je skoraj 50% nedoraslih otrok, ki so podvrženi tuberkulozi. Nesramno izkoriščanje ne povzroča samo telesnega trpljenja in bolezni. Ono pripravlja tudi mladino do slabih dejanj. V teh dejanjih se zrcali tista, morala, ki jo uči kapitalistična družba. Vse zakone, ki jih je buržoazija izdala v teh zadnjih petdesetih letih, izrablja v svoje namene, da si pomnožuje moč in bogastvo, dočim živi proletarski otrok v bedi, ki poraja v njegovi duši nenaravne nagnjenosti. Proletarski otrok in proletariat sploh ne more in ne sme pričakovati od buržoazije drugega nego sužnost in večno izkoriščanje. Edina država ki je dala proletarskemu otroku in vsprnu ostalemu r»”^eltariatu prostost in sredstva za pravo človeš' življenje, je Sovjetska Iiusija, katera je vršila svojo dolžnost v naj kritične j šem in najslabšem času pomanjkanja, v času ko je svetovni kapitalistični naval in boj kotaža grozila Sovjetski Rusiji. V proletarski državi sploh ne moro biti drugače, ker je njen interes, da ohrani fizično in intelektualno zdrave in zmožne ljudi, da zamore jo voditi proletarsko državo, katera obstoja iz enega samega razreda in to je delavsko-kmetski razred, ki tudi vlada. Mara K. EUGENE BESSON: Proč z domovin©! Revna mati, kaj koristi ti domovina in orodja zmaga, če v- hladnem grobu sin IcH ti, kot žrtev v boju padla draga! Ljubil zvesto je nevesto, bil tvoje starosti je up, a v boijnem hrujm in žvenketu, podala smrt. mu svoj je strup. 0, ne! neb e ne bitke več za domovina, naj miruje me poljani strt. O, ne! nobene bitke več itd. Življenje dali za domovino, •— z ata se najde važne vzroke, povsod naj bratje se ljube in vsi podato naj si roke. Se-ti usoda ljudska zboljša, če kri poljane vse namaka, Le ljudstvo samo vse trpi, mu beda vedno je enaka, j O, ne! nobene itd. J' Ne mamite prav nič za liste, M v boi krvavi vas bodre, ki lažejo vam, da po smrti vojak tako} v nebesa gre! Ne! Nasprotno