primorske novice KOPER, 12. marca 1982 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 7 VSEBINA Oba!na skupnost Koper — ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana obale za obdobje 1981—1985 Občina !zo!a — ODLOK o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča na območju občine Izola — ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola — SKLEP o razrešitvi dveh članov občinske volilne komisije in imenovanje novih x Občina Piran — POPRAVEK odloka o določitvi delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore skupščine občine Piran Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP! o očiščenih prodajnih cenah stanovanj v stanovanjskih blokih nad centrom zazidave Za gradom — SKLEP! o očiščeni prodajni ceni koristne stanovanjske površine v vrstnih hišah zazidave Ankaran ! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — PRAV!LN!K o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj — PRAV!LNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, za katere ima pravico dodeljevanja samoupravna stanovanjska skupnost — PRAV!LN!K o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Piran — PRAV!LN!K o nadomestitvi stanarine — subvencij stanarin v občini Piran — PRAV!LN!K o pogojih in merilih za zpridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Piran Samoupravna komunalna interesna skupnost Postojna in Enota za upravijanje s stavbnim zemljiščem Postojna — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti in Enote za upravljanje $ stavbnim zemljiščem Postojna za obdobje 1981—1985 — SAMOUPRAVN! SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za obdobje 1981 —1985 Občinska skupnost socialnega skrbstva tzola SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Občinska skupnost socialnega skrbstva Koper — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Občinska skupnost socialnega skrbstva Sežana — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Skupnost otroškega varstva občine tzola — SKLEP o višini denarnih pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1982 OBALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi 68. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13,78) ter na podlagi 136. do 145. člena in 181. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1,80), je skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca sprejela ODLOK O PRIPRAV! !N SPREJETJU SPREMEMB !N DOPOLN!TEV DRUŽBENEGA PLANA OBALE ZA OBDOBJE 1981—1985 " 1. člen Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti pripravi in predloži skupščini Obalne skupnosti do 30. junija 1982 osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale za obdobje 1981—1985. 2. člen Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti predloži skupščini Obalne skupnosti stališča za spremembo in dopolnitev družbenega plana Obale in dogovora o temeljih družbenega plana Obale za obdobje 1981—1985 do 30. marca 1982. izvršni svet skupščine Obalne skupnosti predloži skupščini Obalne skupnosti predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana Obale do 31. maja 1982. 3. člen Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale v skladu s tem odlokom. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih družbenih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov poteka! časovno in vsebinsko usklajeno s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni oziroma sklenjeni v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale. Prav tako zagotovijo skupščine občin !zo!a. Koper in Piran s programom dela sočasno aktivnost pri pripravi svojih planov in družbenega plana Obale. 5. č!en Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale je Komite za družbeno planiranje pri Obalni skupnosti Koper. Delo pri pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana Obale se prične takoj. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnih objavah. štev.: 30-8,82. Koper, 9 marca 1982 Predsednik ALOJZ CEGLAR, l.r OBČtNA !ZOLA Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 3078 in 23/81) in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. marca 1982 sprejela ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA L Splošne določbe 1. člen V občini Izola se za uporabo stavbnega zemljišča uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, ki se ureja z urbanističnim načrtom mesta Izota ali z zazidalnim načrtom. 3. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kv. m. nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni upravni organ izda! lokacijsko dovoljenje Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki presega površino, potrebno za normalno rabo stavbe, in sicer: 800 mi — če na njemu stoji individualna hiša: 1000 m* — če na njemu stoji individualna hiša z delavnico: 1200 m* — če na njemu stoji individualna hiša z delavnico v posebnem objektu. Določilo iz prejšnjega odstavka ne velja za tista zemljišča, katerih obseg je določen z zazidalnim načrtom in jih zaradi terenskih razmer ni možno uporabljati za gradbene namene 4 člen Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od kv.m tlorisne površine stanovanj, počitniških in poslovnih prostorov. — uporabna tlorisna površina stanovanjskih in počitniških hiš je seštevek vseh čistih tlorisnih površin prostorov v objektu, — uporabna tlorisna površina etažnih stanovanj je seštevek vseh čistih tlorisnih površin pripadajočih prostorov in pripadajočega dela skupnih zaprtih površin: — uporabna tlorisna površina poslovnih prostorov je seštevek vseh čistih površin zaprtih prostorov in prostorov na prostem, ki služijo poslovni dejavnosti. $. člen Postovni prostori se po tem odtoku razvrstijo v Stiri skupine: 1. posiovni prostori za družbene dejavnost]: javne ustanove, šote, vrtci, botnice, domovi itd, 2. poslovni prostori za proizvodne namene, k! se uporabljajo za proizvodnjo ati za sktadiščenje: industrija, energetika, tuška dejavnost, malo gospodarstvo itd, 3. poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost, razen za družbene dejavnosti: banke in zavarovalnice, predstavništva, zastopništva, špedicije, agencije, projektivne organizacije, gostinstvo, trgovine, storitvene in druge pridobitvene dejavnosti itd. 4. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno preskrbo: obrati družbene prehrane itd. Za poslovni prostor se štejejo tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti: pokrita skladišča, urejena parkirišča, delavnice na prostem in odkrita skladišča (na prostem) ter deponije. H. Zavezanci plačila nadomestila 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe, lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Organizacije združenega dela. Samoupravne interesne skupnosti in druge Samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. HI. Oprostitev plačila nadomestila 7. člen Nadomestilo se ne more predpisati za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v primerih, ki so predpisani v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih: a) za objekte, ki se uporabljajo za šport: b) za površine, ki so po zazidalnem načrtu določene za zelenice oziroma za drugo javno dobro; c) za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske namene, dokler se območje ne nameni za gradnjo v skladu z zazidalnim načrtom oziroma lokacijskim dovoljenjem: č) za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, in zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav. d) za zemljišča, ki jih prostojne organizacije pripravljajo in opremljajo za oddajo. 8. člen $ letna oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občanov, ki so kupili novo stanovanje kot posamezen de! stavbe ali zgradili novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, nastopi z dnem vselitve v stanovanjski objekt ali etažno stanovanje. 9. člen Občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, se v enakem odstotku zniža višina nadomestila. Za izračun se smiselno uporabljajo določila odloka o delni nadomestitvi stanarin. Plačevanje nadomestila so še oproščeni občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč. Upravni organ pristojen za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance in imetnike stanovanjske pravice plačeva-nja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice ter njegove družine (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini itd ). Za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po zgoraj navedenih določilih mora zavezanec vložiti vlogo z verodostojnimi do- ' kazili pri pristojnem občinskem upravnem organu. Upravni organ odloča o oprostitvi ali olajšavi po predhodnem ugotovitvenem postopku pri pristojnih službah. URADNE OBJAVE 12. marca 1982 —Št. 7 99 Oprostitev vetja od dneva prejema v!oge zavezanca do prenehanja razlogov, ki so pogojevati otajšave. !V. Merita za dotočitev višine nadomestita LO. čten Za dotočitev višine nadomestita se upoštevajo nastednja merita: a.) stopnja opremtjenosti s komunalnimi napravami, b) tega zemtjišča, c) namembnost predeta, v katerem je zemtjišče, č) pridobitna ugodnost tokacije. tl. čten Zazidano stavbno zemtjišče iz 2. čtena tega odtoka se razdeti na cone gtede na njihov namen uporabe in sicer za: a) stanovanjske namene, gtede na njegovo tego, — na tri cone; b) namene družbene dejavnosti — na eno samo cono; c) proizvodne namene gtede na njegovo tego in namembnost — na dve coni; č) postovne namene in družbeno preskrbo gtede na pridobitno ugodnost tokacije — na dve coni. , 12. čten Cone zazidanega, ati nezazidanega stavnega zemtjišča zajemajo nastednja območja: A. Stavbna zemtjišča, uporabljena za stanovanjske namene, so raz-detjena na tri cone; I. CONA VI. cono se uvrščajo stavbni zemtjišča v zazidavi: Jagodje 1. Jagodje II, Jagodje ! in 11 — Dodatno Livade, ob Morovi utici, ob utici Oktobrske reovtuicje, v Simonovem zativu, v območju med Livadami in Kajuhovo utico, med Cankarjevim drevoredom in Prešernovo cesto in sicer med Tovarniško utico, utico Ob Pečini, Levstikovo utico in morjem. H. CONA: Zajema območje starega mestnega jedra, ki je predvideno z asana-cijskim načrtom mesta Izota za prenovo. IH. CONA: Zajema vsa ostata stavbna zemtjišča v območju nasetij Jagodje, Dobrave, Livade in Potje. B. Stavbna zemtjišča, namenjena za proizvodno dejavnost, so razdeljena na dve coni: I. CONA: V I. cono se uvrščajo stavbna zemtjišča v območju Cone mestne industrije v Izoti ter stavbna zemtjišča, ki jih zasedajo proizvodni obrati med magistralno cesto 1/2 Škofije — Sečovlje in morjem. n. CONA: V IL cono se uvrščajo vsa ostata stavbna zemtjišča, ki so predvidena za obdetavo z urbanističnim načrtom mesta Izota. 14. čten Obveznost ptačevanja nadomestita za uporabo zazidanega ati nezazidanega stavbnega zemtjišča nastopi s prvim dnem nastednjega meseca po pridobitvi zemtjišča oziroma pravnomočnega uporabnega dovoljenja. 15. čten Natančneje se meja razdetitve stavbnih zemtjišč na cone prikaže v grafični pritogi, ki je sestavni de! tega odtoka. V. Komunalna opremljenost stavbnih zemtjišč 16. čten Stopnja komunalne opremtjenosti stavbnega zemtjišča se dotoči gtede na možnost priktjučitve na komunatno omrežje in možnost neposredne uporabe komunatnih naprav in sicer: TABELA 1 L neurejeno cestišče (makadam), 2. neurejeno cestišče (asfatt, beton, ttaki, ptočniki), 3. možnost priktjučitve na vodovod, 4. možnost priktjučitve na etAtrično omrežje, 5. možnost priktjučitve na kanalizacijo, 6. možnost priktjučitve na ptinovod, 7. možnost priktjučitve na toptovod, 8. možnost priktjučitve na PTT omrežje, 8. javna razsvetljava, 10. zetene površine na funkcionalnem zemtjišču. Ob uporabi kriterijev tega čtena se dotočijo stopnje komunatne opremtjenosti. Komunatna opremljenost točke 1. stopnja: 9 vrst možnosti priktjuč. oz. uporabe 100 2. stopnja: 8 vrst možnosti priktjuč. oz. uporabe 90 3. stopnja: 7 vrst možnosti priktjuč. oz. uporabe 80 4. stopnja: 6 vrst možnosti priktjuč oz. uporabe 70 5. stopnja: 5 vrst možnosti priktjuč. oz. uporabe 60 6. stopnja: 4 vrste možnosti priktjuč. oz. uporabe 50 7. stopnja: 3 vrste možnosti priktjuč. oz. uporabe 40 8. stopnja: 2 vrsti možnosti priktjuč. oz. uporabe 30 9. stopnja: 1 vrsta — komunatno neopr. zemtjišča 0 18. čten Točke za kv. m. zazidanega stavbnega zemtjišča se dotočijo po na stednji tabeti: Lega zemtjišča v coni za stanov. namene za proizv. dejav. za post. namene za družb, preskrbo za družb, dejav. L CONA 30 200 300 150 100 11 CONA 20 150 200 too — 111. CONA 10 — — — — C. Stavbna zemtjišča, namenjena za postovne namene in družbeno preskrbo, so razdetjena na dve coni: I. CONA: VI. cono so uvrščena stavbna zemtjišča v območju med magistralno cesto Škofije — Sečovlje 1/2 in morjem. II. CONA: V II. cono so uvrščena zemtjišča med magistralno cesto Škofije — Sečovtje 1/2 in mejo predvideno z urbanističnim načrtom mesta Izota. Č. Stavbna zemtjišča za namene družbenih dejavnosti predstavljajo na območju občine Izota eno samo cono. 13. čten Nezazidana stavbna zemljišča se razvrščajo gtede na namen, za katerega bodo uporabljena po conah, določenih v 12. čtenu tega odtoka. VI Dotočitev višine nadomestita 19. čten Za dotočitev višihe nadomestita se uporabtja metoda točkovanja. Višina nadomestita za kv. m. stavbnega zemtjišča se dotoči na pod-tagi skupnega števila točk gtede na stopnjo komunatne opremtjenosti, razporeditev zemtjišča v ustrezno cono, namembnosti in pridobitno ugodnost. Višina nadòmestila za kv. m. stavbnega zemtjišča je zmnožek skupnega števita točk in vrednosti točke. 20. čten Vrednost točke se dotoči na podtagi stroškov, ki jih določata srednjeročni ptan in tetni program urejanja stavbnega zemtjišča za graditev omrežja komunatnih objektov in naprav primarnega pomena in skupne rabe. 100 URADNE OBJAVE 12. marca 1982 —St. 7 Vrednost točke se ob!ikuje vsako !eto posebej z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav. Skupščina občine določi vrednost točke za vsako leto posebej s skle-pom. 21. člen Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se zemljišče razvrsti v odgovarjajočo cono po 12. členu tega odloka in se zanj ugotovi stopnja komunalne opremljenosti, kot je predvideno v 16., 17. in 18. členu tega odloka. Za nezazidano stavbno zemljišče se določi nadomestilo na podlagi celotne površine zemljišča, ovrednotene s 60 % točk po kriterijih za zazidano stavbno zemljišče. V!! Odmera nadomestila 22. člen Nadomestilo, kakor tudi oprostitve plačevanja nadomestila v smislu določil 7. in 9. člena tega odloka, določi za zavezance, ki upravljajo z zemljišči ali objekti v družbeni lastnini, občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Za zavezance, ki imajo zemljišče ali objekte v zasebni lasti, določi nadomestilo občinska uprava za družbene prihodke. 23. člen Nadomestilo se plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti Izola mesečno za nazaj na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski upravni organ iz 22. člena tega odloka. Obveznost plačevanja nadomestila nastane s prvim dnem prihodnjega meseca, v katerem je omogočena uporaba stavbnega zemljišča oziroma objekta. 24. člen Izvršni odbor Skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola je dolžan najmanj enkrat letno poročati skupščini občine Izola o višini zbranih sredstev in o realizaciji programa uporabe nadomestila. Vlil. Kazenske določbe 2$. člen Z denarno kaznijo od 1.000,00 do H).000,00 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če: a) ne vloži prijave z osnovami za določitev nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v roku 30 dni po povabilu pristojnega organa; b) prijavi nepravilne osnove za določitev nadomestila; c) ne omogoči poobleščeni osebi kontrolo prijavljenih osnov. Z denarno kaznijo od 200,00 do 2.000,00 din se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena, m posameznika. IX Prehodne in končne določbe 26. člen Zavezancem plačila nadomestila bo pristojni upravni organ iz 22. člena izda! odločbe po uradni dolžnosti. V primerih, ko osnove uporavnemu organu niso dosegljive, bo zavezanec poklican na vložitev prijave. 27. člen Do izdaje novih odločb po tem odloku plačujejo zavezanci nadomestilo po določbah prejšnjega odloka. 28. člen Za zastaranje odmere nadomestila in za zastaranje izterjave nadomestila se smiselno uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev s tem, da ti zahtevki zastarajo v dveh letih. 29. člen Nadzor nad izvajanjem določi! tega odloka opravlja in predlog sodniku za prekrške za uvodbo upravno kazenskega postopka zoper kršitelje določi! tega odloka poda upravni organ, ki je izdal odločbo, in komunalni inšpektor. 3(1. člen Dotočita odtoka o ptačitu nadomestita za uporabo stavbnega zem-tjišča na območju občine lzota (Uradne objave, št. 18/77) nehajo ve-tjati s sprejemom vrednosti točke po tpm odtoku. 3! člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od dneva določttve vrednosti točke, ki jo na podlagi letnega programa predlaga Samoupravna komunalna interesna skupnost Izola in sprejme Skupščina občine Izola. Številka: 332-24/81 Izola, dne 4. marca 1982 PREDSEDNIK BRUNO PODREKA 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 46. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8., 9. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne. 4. marca 1982 sprejela ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1. člen Ta odlok določa za območje občine Izola povprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš. zmanjšano za povprečne stroške urejanja zemljišč in povprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč, za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 2. člen Povprečna gradbena cena za I kv. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč na dan 31. 12. 1981 na območju občine Izola, znaša 14.286 din/kv. m 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha na dan 31. 12. 1981 znašajo: — za komunalne naprave individualne potrošnje na 1 kv. m koristne stanovanjske površine 9.9% od cene iz 2. člena tega odloka, — za komunalne naprave kolektivne potrošnje za 1 kv. m koristne stanovanjske površine 12.2% od cene iz 2. člena tega odloka. 4. člen Korist za stavbno zemljišče se določi: — na območju mesta Izola (območje, ki ga zajema odlok o določitvi mej A naselij mestnega značaja (Uradne objave, št. č/78) v višini 1.1% od povprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka. na območju naselij in zaselkov Polje, Livade, Jagodje, Dobrava, Dvori, Šared, Malija 0,9 % povprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka na ostalih nestrnjenih agrarnih območjih 0,8 % od povprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola (Uradne objave, št 12. marca 1982 — št. 7 URADNE OBJAVE 101 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-1/82 Izola, 4. marca 1982 Predsednik BRUNO PODREKA, 1 r. Na podlagi 26. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 203. člena statuta občine Izola je skupščina občme Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. marca 1982 sprejela SKLEP O RAZREŠITVI DVEH ČLANOV OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE IN IMENOVANJE NOVIH ! L Razrešita se dolžnosti namestnice člana občinske volilne komisije Izola JOŽICA JAMNIK iz Izole, Oktobrske revolucije 21 in člana volilne komisije MARJAN SOČAN iz Izole, Bazoviška ul. 6, ker kandidirata. 2. Za novo namestnico člana občinske volilne komisije Izola se imenuje VESNA HROVATIN iz Izole, Jagodje, Rožna pot 4, za novega člana pa ALEKSANDER GOLOB iz Izole, OF 13. Ta sklep velja takoj. Številka: 013-1/81 Izola, 4. m^rca 1982 3. Predsednik BRUNO PODREKA, ! r OBČ!NA P!RAN Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore Skupščine občine Piran z izvirnim besedilom, je ugotovljena tiskovna napaka, pri čemer so izpadli 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. člen. Zato dajemo naslednji POPRAVEK ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, KI JIH DELEGACIJE IN KONFERENCE DELEGACIJ DELEGIRAJO V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE PIRAN V odloku o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore Skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 3,82 ) se za objavljenim besedilom 9. člena odloka doda še naslednje besedilo: 10. člen Dokler ne bodo sklenjeni samoupravni sporazumi med samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki tvorijo konferenco delegacij, je sedež konference delegacije pri prvem, ki je naveden v skupm organizaciji oziroma skupnosti. Prvi navedeni je dolžan zagotoviti a mnu-strativno-tehnična in strokovna opravila za delo delegacije, potre na materialna in finančna sredstva. 11. člen Če do 1. marca 1982 ne bodo sklenjeni samoupravni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, skladno s 3. in 4. odstavkom 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, bo občinska skupščina to uredila z odlokom. 12. člen Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 26 delegatov delovnih ljudi in občanov. 13. člen Število delegatov, ki jih delegirajo delegacije v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti. Število delegatov, ki jih delegirajo delegacije v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, se določi praviloma po kriteriju vsaka krajevna skupnost po dve delegatski mesti (dva delegata) in natoše na vsakih 1000 prebivalcev še eno delegatsko mesto. Za zagotovitev ustrezne zastopanosti delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih je možno uporabiti tudi druga načela. 14. člen Delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti naslednje število delegatov: 1. Krajevna skupnost Lucija —7 delegatov 2. Krajevna skupnost Nova vas, Padna, Raven — 2 delegata 3. Krajevna skupnost Piran — 7 delegatov 4. Krajevna skupnost Portorož — 5 delegatov 5. Krajevna skupnost Sečovlje — 3 delegate 6. Krajevna skupnost Strunjan — 2 delegata. 15. člen Družbenopolitični zbor občinske skupščine sestavlja 20 delegatov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitične organizacije. Merilo za sestavo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine določa poseben dogovor, ki ga sprejme Občinska konferenca SZDL. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore skupščine občine Piran (Uradne objave, Št. 13,78). 17. člen Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v Uradnih objavah. Številka: 021-2,78-82 Piran, 25. januarja 1982 Predsednik ANTON MIKELN, l.r. PRIMORSKE NOVICE KOPER * Uradne objave SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE KOPER V skladu s L, 8. in 9. členom družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/78) in 6. členom samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v blokih pied centrom zazidave *Za gradom* so bili sprejeti na 9. redni seji odlx)ra podpisnikov, ki ga sestavljajo udeleženci sporazuma dne 7. decembra 1981 naslednji SKLEPI O OČIŠČENIH PRODAJNIH CENAH STANOVANJ V STANOVANJSKIH BLOKIH NAD CENTROM ZAZIDAVE *ZA GRADOM* 1. Poprečne očiščene prodajne cene stanovanj v sosednje grajenih stanovanjskih blokih Nad centrom zazidave *Za gradom* so: — v stan. blokih B-7 in A-8. 18. 5. 1981 18.110,84 Jin/m^ — v stan. blokih B-9 in A-10. 20. 8. 1981 20.434,48din/m^ — v stan. blokih B-ll in C-12, 23. 11. 1981 20.931,24din/m' 2. Očiščene prodajne cene koristne stanovanjske površine v stanovanjskih blokih Nad centrom zazidave *Za gradom« so: — stan. blok B-7, 5. 6 1980—5. 3. 1981 17 662.89diiVm' — stan. blok A-8, 18. 8. 1980—18. 5. 1981 18.568,93din/m' — stan. blok B-9, 20. 11. 1980—20. 8. 198! 20.652,22di^m^ — stan. blok A-10, 3. 10. 1980—3. 7. 1981 20.248.62din/m' — stan. blok B-ll, 14 1. 1981—14. 10. 1981 20.922,65din/m^ — stan. blok C-12, 25. 2. 1981—25. 11. 1981 20.939,62din/m' 3. Cene stanovanj so oblikovane v smislu določi! družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in so v skladu s Samoupravnim sporazumom. Cene je preverila in potrdila obalna skupnost za cene Koper Koper, 7. decembra 1981 Predsednik odbora podpisnikov JAMNIK ANDREJ, I r V skladu s 1., 8. in 9. členom družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/78) in 6. členom samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj zazidave Ankaran 1. so bili sprejeti na 3. seji odbora podpisnikov, ki ga sestavljajo udeleženci sporazuma dne 7 decembra 1981 naslednji SKLEP! O OClSCENl PRODAJNI CEN! KORISTNE STANOVANJSKE POVRŠINE V VRSTNIH HlSAH ZAZIDAVE ANKARAN ! ! Očiščena prodajna cena koristne stanovanjske površine v vrstnih hišah je: tip VH-1, 1. !.—3d. 6. 198! 14.d79,32difVmi tip VH-2, 1 1—3d. 6. 198! !4.451,d5din'm^ 2. Cene stanovanjske površine so oblikovane v smislu določi! družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjskt gradavi v SR Sloveniji in so v skladu s samoupravnim sporazumom. Cene je preverila in potrdila obalna skupnost za cene Koper. Koper, 7. decembra 1981 Predsednik odbora podpisnikov JAMNIK ANDREJ, l.r SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PIRAN Na podlagi 18. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list št. 3/81), 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 15/81 ),samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran in 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je zbor uporabnikov na svoji seji dne 18. februarja 1982 sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom so določeni pogoji in merila za ugotovitev katsgo-rij in sestavitev vrstnega reda upravičencev za pridobitev družbenih stanovanj, zgrajenih z združenimi sredstvi za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja), postopek razvrščanje upravičencev na prednostne ttste, način do-deljevanja sotidarnostnih stanovanj, ptačilo lastne udeležbe .n pristoj. nosti organov Samoupravne stanovanjske skupnost.. H. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI 2. člen Viri sredstev solidarnosti so: — sredstva solidarnosti TOZD in delovnih skupnosti iz dohodka — sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali druge dejavnost!, — sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, — sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981 — 1983. — prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov. — sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, — namenska kreditna sredstva temeljnih bank oz. posebnih poslovnih enot, — druge anuitete od danih kreditov iz sredstev solidarnosti, — sredstva pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj, — sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji. — druga namenska sredstva. 11! UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 3. člen Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so: — občani in družine z nizkimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah. — upokojeni občani, invahdi. starejši ljudje, udeleženci NOV terza delo nesposobni občani, kt s svojim skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. 4. člen Občani in družine z nizkimi dohodki lahko zaprosijo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše. — da prosilec ali član njegove družine doslej še ni ime! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja v občini Piran, — da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine ne presegajo mejnega zneska dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov, ki ga določi Občinska skupnost socialnega varstva (do določitve mejnega zneska Občinske skupnosti socialnega varstva, se upošteva, da so družine z nizkimi osebnimi dohodki tiste, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 40 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu.) — da je vsaj eden'od zakoncev zaposlen na območju občine Piran, da ima stalno bivališče na območju občine Piran, Ob enakih pogojih imajo prednost: — samohranilci, socialno in zdravstveno ogrožene družine, — družine z večjim številom otrok. družine in občani, ki dalj časa stalno prebivajo na območju občine Piran, 5. člen Upokojeni občani, invalidi, starejši ljudje, udeleženci NOV ter za delo nesposobni občani lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje: da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja, — da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni ime! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivanje v občini Piran, nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Piran primernega stanovanja oz stanovanjske hiše ki za 50 % pre- 12. marca 1982 —Št. 7 URADNE OBJAVE 103 sega standardno stanovanjc, kjer bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje, — da izpolnjujejo še druge v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Ob enakih pogojih imajo prednost občani: — ki so bili dalj časa zaposleni na območju občine Piran, — ki imajo dalj časa stalno bivanje na območju občine Piran, — ki so bili aktivni udeleženci NOV — ki so socialno ali zdravstveno ogroženi, — ki so civilni invalidi vojne, — ki so vojaški in vojni invalidi, 6. Člen Za člane družine prosilca štejejo: zakonec, otroci, starši prosilca in njegovega zakonca ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati in tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati prosilca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Za člana gospodinjstva šteje tudi oseba, ki nepretrgoma pet let živi s prosilcem v tesni ekonomski skupnosti. — v stanovanju ni vodovodne napeljave, pripada družini 10 točk — v stanovanjski hiši ni vodovodne napeljave, pripada družini $0 točk — v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov, pripada družini 5 točk — v stanovanjski hiši ni kanalizac. odtokov, pripada družini 10 točk — v stanovanju ni električne napeljave, pripada družini 70 točk Za neustrezno stanovanje po 4. točki tega člena šteje: — stanovanje v kleti ali na podstrešju — stanovanje brez ali s souporabo sanitarij — stanovanje brez vodovodne napeljave — stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m^, ki odpade na posameznega družinskega člana — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let različnih spolov, uporabljati isti spalni prostor — stanovanje brez kuhinje — za souporabo spalnice se šteje v naslednjih primerih: a) kadar jo souporablja oseba, ki ni družinski član, b) kadar jo souporabljajo starši zakoncev, c) kadar jo souporabljajo otroci, starejši od 10 let IV. MERILA ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE 7. člen Prosilci, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega poglavja tega pravilnika, se na podlagi enotnega točkovnega sistema, v katerem se ocenjujejo: stanovanjske razmere prosilca, socialno zdravstveno stanje družine, stalno bivanje in neprekinjena zaposlitev na območju občine Piran ter druga dodatna merila, razvrščajo po kategorijah na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja. 8. člen A) Stanovanjske razmere prosilca: 1. nima stanovanja oz. stanuje v neustreznem zasilnem prebivališču, baraki ali zgradbi, pripada na družinskega člana 2. najemnik, podnajemnik ali sostanovalec, pripada na družinskega člana 3. podnajemnik, sostanovalec ali član skupnega gospodinjstva pri sorodnikih, pripada na družinskega člana 4. imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbenem stanovanju, pripada na družinskega člana 5. stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine: 4 m^ pripada družini skupno 4 m^ do S nr pripada družini skupno 6 m^ pripada družini skupno 7 m^ pripada družini skupno 8 m^ pripada družini skupno 9 m^ pripada družini skupno 9 m^ do 10 m^ pripada družini skupno — nad 10 m^ do 11 m^ pripada družini skupno — nad 11 m^ do 12 m^ pripada družini skupno — nad 12 m^ do 13 m^ pripada družini skupno — nad 1$ m^ do 14 m^ pripada družini skupno — nad 14 m^ do 1$ m^ pripada družini skupno 6. Stanovanje brez: — kuhinje, pripada družini skupno — stranišča ali poljsko stranišče, pripada družini skupno — kopalnice, pripada družini skupno 7. Souporaba, kadar uporabniki niso družinski člani: — kuhinje, pripada družini skupno — spalnice, pripada družini skupno — stranišča, pripada družini skupno — kopalnice, pripada družini skupno 8. Ostali stanovanjski pogoji: — stanovanje je v vlažni in mračni kleti, pripada družini — stanovanje je v vlažni kleti, pripada družini — stanovanje je v mračni, toda suhi kleti, pripada dmžini — stanovanje je v vlažnem pritličju, pripada družini — stanovanje je na neizoliranem podstrešju, pripada družini — stanovanje je na izoliranem podstrešju, pripada družini do nad nad nad nad nad nad 5 ur do 6 m^ do 7 m^ do 8 m^ do Pri prosilcih iz prve točke tega pog!avja*se ne ocenjujejo: stanovanjska površina na Člana prosilčeve družine, neustreznost in souporaba stanovanja. B) Socialno-zdravstveno stanje družine: — duševno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva, pripada na člana 40 točk — ostala trajna obolenja otrok oz. drugih članov skup- nega gospodinjstva, pripada na člana — duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec, pripada 20 točk na roditelja — težja invalidnost — nad 75% prosilca ali njegovega 50 točk zakonca, pripada na roditelja — nalezljive bolezni prosilca ali njegovega zakonca, pri- 50 točk 150 točk pada na roditelja — ostala trajna obolenja prosilca ali njegovega zakonca. 40 točk 75 točk pripada na roditelja C) Stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Piran: 30 točk 50 točk — za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripada 75 točk prosilcu za vsako dopolnjeno leto 8 točk (vendar največ skupno) D) Čas neprekinjene zaposlitve na območju občine Piran: 100 točk 100 točk — za vsako leto neprekinjene zaposlitve na območju 98 točk občine, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu 96 točk za vsako dopolnjeno leto 8 točk 93 točk (vendar največ skupno) 100 točk 88 točk Čas služenja vojaškega roka v JLA se ne šteje za preki- 82 točk nitev zaposlitve. 75 točk E) Druga dodatna merila: 67 točk 1. Oddaljenost stanovanja prosilca od njegovega delov- 57 točk nega mesta: 45 točk — nad 5 do 10 km, pripada prosilcu 8 točk 30 točk — nad 10 km, pripada prosilcu 15 točk 10 točk — oddaljenost od možne prometne zveze nad 4 km, pri- , ' pada prosilcu 30 točk 60 točk 2. Ločeno življenje zakoncev: 40 točk — zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja, pripada 20 točk prosilcu 3. Nepopolne družine: 30 točk 30 točk — matere samohranilke, pripada prosilcu 60 točk 30 točk 4. Aktivna udeležba v NOV: 16 točk Udeležencem NOV se prizna za čas aktivne udeležbe in 10 točk organizirano delo v NOV: — nosilcem spomenice 1941, španskim borcem, pred- 150 točk vojnim komunistom 50 točk 110 točk — udeležencem NOV od 1.1941 45 točk 70 točk ; — udeležencem NOV od 1. 1942 35 točk 90 točk t — udeležencem NOV od 1.1943 25 točk — udeležencem NOV od 1. 1944 10 točk 110 točk ' — udeležencem NOV od 1. 1945 Pravice po tej točki veljajo tudi za vdove padlih in po 5 točk 30 točk vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, matere padlih 12. marca 1982 —§t. 7 delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih: na Združenju obrt- 12. marca 1982 —§t. 7 URADNE OBJAVE borcev in otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV. če so za pridobitveno delo nesposobni. 5. Sprostitev vseljivega družbenega najemnega stanovanja: — če prosilec ali njegov zakonec sprosti vseljivo družbeno najemno stanovanje in organizacija, ki itha pravico uporabe na tem stanovanju, poda pismeno izjavo, s katero prenaša na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddati izpraznjeno stanovanje, pripada prosilcu 6. Namensko varčuje pri poslovni banki: — če prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri poslovni banki za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja in je mesečni polog v primerjavi s poprečnim mesečnim OD varčevalca v preteklem letu: 20% 10 točk od 21% do 30% 14 točk od 31% do 40% ! S točk od 41% do 50% 22 točk od 51% do 60% 26 točk nad 61% 30 točk Mesečni polog varčevalcev z enkratnim pologom se izračuna na ta način, da se enkratni polog razdeli na celotno obdobje vezave sredstev. 7. Prosilec, ki dalj časa čaka na stanovanje, pridobi naslednje število točk: — če čaka na stanovanje od vložitve vloge za dodelitev stanovanja na Samoupravno stanovanjsko skupnost oz. čaka pri TOZD OZD. oz. drugi skupnosti (kar mora dokazati s potrdilom TOZD. OZD. oz. skupnosti) 3 do 5 let 5 točk — za vsako nadaljnjo leto po 3 točke — za prvo leto uvrstitve na prednostno listo izdano pri službi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 20 točk — za vsako nadaljnje leto uvrstitve po 10 točk S. Prosilcu, ki se je vselil v neprimerno stanovanjc iz katerega se je prejšnji stanovalec preseli! v solidarnostno stanovanjc, se odbije 10% od skupnega seštevka točk. ki jih je prosilec pridobi! za stanovanjske razmere. To določilo ne velja za tiste prosilce, ki so s predhodnim soglasjem pristojnega organa Samoupravne stanovanjske skupnosti vselili v tako neprimerno stanovanje. V. POSTOPEK ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE 9. člen Samoupravna stanovanjska skupnost javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj. Objava mora vsebovati predvsem naslednje: — vrsto upravičencev in pogoje, ki jih morajo !e-ti izpolnjevati, — način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih, — dokazila, ki jih mora prosilec obvezno priložiti vlogi, — čas zbiranja vlog ter — druga podrobnejša novodila. Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj se opravi tako, da se objavi v Primorskih novicah. Hkrati se besedilo objave dostavi: — vsem temeljnim organizacijam združenega dela na območju občine Piran, — vsem krajevnim skupnostim v občini Piran, — Občinskemu odboru ZZB NOV in ZVV!, Piran — Društvu upokojencev. Piran, — Centru za socialno delo Piran, — Združenju obrtnikov Piran 10. člen Prosilci za uvrstutev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevnimi dokazili: — zaposleni: v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer združujejo svoje delo, — borci NOV in VV! na občinskem odboru ZZB NOV Piran in ZVV!, Piran, — upokojenci: na Društvu upokojencev, — starejše za delo nesposobne osebe: na Centru za socialno delo Piran, nikov Piran. 11. člen Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oz. članov, so dolžne prosilcem pomagati pri zbiranju zahtevnih dokaz.l .n v objavnem roku predati popolne vloge Samoupravni stanovanjski skupnosti. 12. člen Obvezne priloge: ki jih mora priložiti upravičenec za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev stanovanj iz sredstev solidarnosti: — družinski list s pripisom datuma o stalnem bivanju v občini Piran, — potrdilo davčne uprave o premoženjskem stanju — potrdilo o zaposlitvi na obalnem območju, katerega da delovna organizacija oz. Zavod za zaposlovanje, — potrdilo o dohodkih članov družine oz. za člane gospodinjstva za preteklo leto za zaposlene prosilce oz. potrdilo o prejeti pokojnini v preteklem letu, če so prosilci upokojeni, oz. potrdilo o šolanju, — izjavo, da so dohodki del. razmerja ali pokojnine njihovi edini dohodki oz. kolikšne dopolnilne dohodke prejemajo še poleg rednih, — izjavo o številu članov družine oz. gospodinjstva za katere prosi stanovanje, — potrdilo o čakanju na stanovanje pri del. organizaciji oz. skupnosti, — potrdilo o stanovanjskih razmerah, — podnajemniki dostavijo podnajemno pogodbo, — udeleženci NOV dostavijo fotokopijo odločbe o udeležbi v NOV . (dvojno štetje), — družine in občani, ki niso zaposleni dostavijo mnenje o možnosti zaposlitve, (ki ga izda skupnost za zaposlovanje oz. osnovna zdravstvena služba ter po potrebi Center za socialno delo. Dodatne priloge: — odločba o stopnji invalidnosti, — zdravniško potrdilo, — varčevalci; ki namensko varčujejo, dostavijo pogodbo sklenjeno z banko. 13. člen Udeleženci v NOV dostavijo naslednje priloge za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti. Obvezne priloge: — odločba o udeležbi v NOV (dvojno štetje), — družinski list s pripisom datuma o stalnem bivanju v občini Piran, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih družine za preteklo leto, oz. potrdilo o prejeti pokojnini za preteklo leto, — izjavo, da jim je bil kredit že dodeljen oz. še ni preje! kredita, — predračun, — potrdilo o stanovanjskih razmerah, — lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš dostavijo še: a) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi de! b) zemljiškoknjižni izpisek Dodatne priloge: — odločba o stopnji invalidnosti, — zdravniško potrdilo. 14. člen O dodeljevanju kreditov za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV in o olajšavah pri tem odloča Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV pri stanovanjski skupnosti Piran na predlog krajevnih skupnosti občine Piran, na predlog krajevnih organizaciji in občinske zveze ZB NOV Piran. V okviru razpoložljivih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, lahko pristojna komisija odloča o nujnih primerih neodvisno od razpisa, razpisnih pogojev in določi! tega pravilnika. Sklepi, ki jih komisija sprejme v takih primerih, morajo biti utemeljeni in podrobneje obrazloženi te? objavljeni. Odplačilna doba za odobrena posojila ne sme biti daljša od 20 let. Obrestna mera za vse dane kredite je enotna t.j. 3 % 15. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema in preverja vloge posameznih prosilcev ter jih ocenjuje v skladu z merili, ki so določena s tem pravilnikom. 12. marca 1982 — Št. 7 URADNE OBJAVE 105 Kadar iz vtoge in pritoženih dokazi! ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vp!iva na razvrstitev prosi!ca v prednostni !isti aii kadar samoupravni organ upravičeno dvomi v navedbe v.v!ogi a!i pri!ožena dokažita, !ahko zahteva od prosi!ca dodatna dokažita ati pa na drug način ugotovi dejansko stanje Pristojni samoupravni organ zavrne s sktepom vtoge tistih prositcev, ki ne izpolnjujejo, pogojev za uvrstitev na prednostno tisto upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja in nepopotne vtoge prositcev. Zoper sktep pristojnega samoupravnega organa o zavrnitvi vtoge ima prizadeti prositec pravico ugovora v roku 15 dni po prejemu sktepa na odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti. Odtočitev Odobra za družbeno pomoč zoper sktep pristojnega samoupravnega organa o zavrnitvi vtoge je dokončna. 16. čten Pristojni samoupravni organ razvrsti upravičence na prednostne tiste po kategorijah upravičencev in po krajih zaželenega bivanja na podtagi višine doseženih točk in ostatiti prednosti, ki so dotočene s tem pravit-nikom. Pristojni samoupravni organ javno objavi prednostne tiste, ki vsebujejo podatke o upravičencu: števito družinskih čtanov, vrsto stanovanja, do katerega je upravičen, in števito doseženih točk. Javna objava, ki ne more biti krajša od petnajst dni, se opravi na ogtasni tabti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran in v Primorskih novicah. Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne tiste imajo pravico do pritožbe na Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske ' skupnosti občine Piran v roku 15 dni po objavi. 17. čten Po preteku časa javne objave prednostnih tist upravičencev sprejme Odobr za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti dokončne prednostne tiste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Pred sprejetjem dokončnimi prednostnih tist mora Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti odtočiti o ugovorih zoper sktepe pristojnega samoupravnega organa (komisija) zavrnitvi vtog in o pritožbah zuper razvrstitev upravičencev v objavljeni prednostni tisti. V upravičenih primerih razvrsti Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti na prednostno tisto upravičence, ki niso biti uvrščeni oz. črta upravičence, ki so biti uvrščeni na objav-tjeni prednostni tisti. Dokončno prednostno tisto sprejme Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Piran. Dokončna prednostna tista ostane v vetjavi do sprejema nove prednostne tiste in je ni mogoče dopotnjevati. Iz dokončne prednostne tiste se črtajo tisti upravičenci, ki so ati jim je bito zadovotjivo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje in tisti upravičenci, ki ne izpotnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno tisto. O izbrisu upravičencev z dokončne prednostne tiste odtoča pristojni samoupravni organ. VI. DODELJEVANJE IN ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 18. čten Upravičenci z dokončne prednostne tiste, tahko na števito čtanov go-spodinjstva pridobijo soiidarnostna stanovanja po nasiednjih norma-tivih: Števito družinskih čtanov stanovanjska površina j do 30 m^ 2 do 45 mi 2 do 58 m2 4 do 70 m2 Za vsakega nastednjega družinskega čtana se stanovanjska površina tahko poveča največ za 12 m2. V izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije v družini, botezen, ki terja trajno nego ipd), tahko pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti dodeti večje stanovanje na predtog Centra za sociatno deto občine Piran. Možno je tudi odstopanje pri dodeljevanju stanovanj, ki bodo grajena v tetu 1981 in 1982 in presegajo standardno površino po družbenem dogovoru (Lucija H. dodatno). 19. čten Sotidarnostna stanovanja dodetjuje pristojni samoupravni organ upravičencem z dokončne prednostne tiste strogo po vrstnem redu gtede na razpotožtjivo vrsto stanovanja. Upravičencem s prednostne tiste, ki jim po noramtivu pripada večje stanovanje, vendar te-teh ni na razpotago, se tahko na njihovo pismeno zahtevo dodeti tudi manjše razpotožtjivo stanovanje. O zahtevku upravičenca odtoča pristojni samoupravni organ. 20. čten Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti odtoči s posebnim sktepom ktjuč razdetitve razpotožtjivih sotidarnost-nih stanovanj na kategorije upravičencev iz 2. čtena pravitnika. 21. čten Za izpraznjena sotidarnostna stanovanja, zgrajena ati kuptjena s sredstvi za sotidamost v stanovanjskem gospodarstvu, in tista izpraznjena družbena najemna stanovanja, za katera so imetniki pravice uporabe prenesti na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja, se sme dodetiti stanovanje samo upravičencem s prednostne tiste. 22. čten Sotidarnostno stanovanje sme uporabtjati te upravičenec, ki mu je bito to stanovanje dodetjeno, skupno s čtani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddati v podnajem ati kako drugače raz-potagati z njim brez predhodnega pismenega soglasja pristojnega samoupravnega organa Samoupravne stanovanjske skupnosti. Sotidarnostna stanovanja se dodeljujejo za: — nedotočen čas: upokojencem, invatidom L kat, udetežencem NOV, občanom nad 40 tet starosti in za deto nesposobnim občanom — dotočen čas: a) za dobo 5 tet vsem ostalim detovnim tjudem in občanom, ki jim je bito dodetjeno stanovanje zgrajeno iz sredstev sotidarnosti in izpotnjujejo pogoje tega pravitnika, b) stanovanja dodetjena za dobo 5 tet, se po poteku tega časa dode-tijo za nedotočen čas tistim, ki presegajo starostno dobo 40 tet, c) 5-tetna doba se podatjša za dotočen čas za dobo 3 tet tistim, ki ne presegajo cenzusa osebnih dohodkov dotočenega v pravitniku. Ta doba se tahko podatjša za nastednja 3 teta, če izpotnjujejo pogoje tega pravilnika, d) tistim pa, ki presežejo cenzus osebnih dohodkov se sicer podatjša dotočen čas, vendar samo za 3 teta pod pogojem, da se zavežejo namensko varčevati, kat^morajo dokazati s pritoženimi bančnimi dokumenti. Po poteku 3 tet pa si mora zavezanec sam rešiti stanovanjsko vprašanje z nakupom istega oz. drugega stanovanja in v takem primeru solidarnostnega izprazniti. Zamenjava sotidarnostnih stanovanj je dopustna v nastednjih primerih: L a) Zamenjava stanovanjske pravice med imetnikom stanovanjske pravice na sotidarnostnem stanovanju in imetnikom stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni tasti. Taka zamenjava je možna v primeru, da je stanodajatec za obe stanovanji isti, t.j. Samoupravna stanovanjska skupnost v občini, dopustna pa je tudi zamenjava stanovanjske pravice med različnima sta-nodajatcema za sotidarnostno stanovanje in stanovanje v tasti temetj-nih organizacij združenega deta oz. detovnih skupnosti in drugih druž-benopravnih oseb. V obeh primerih se mora pred izvršitvijo zamenjave vrednostno pokriti morebitna zmanjšana vrednost družbenega stanovanja, s katerim bo razpotagata stanovanjska skupnost in ga uvrstita v svoj sotidarnostni stanovanjski sktad. Za izvedbo zamenjave je potrebno sogtasje obeh imetnikov stanovanjske pravice in sogtasje obeh stanodajalcev. Ta zamenjava pomeni enkraten prenos razpolagalne pravice. b) Zamenjava stanovanjske pravice med dvema imetnikoma stanovanjske pravice nad solidarnostnima stanovanjima. V tem primeru se zahteva te soglasje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki žetita zamenjati sotidarnostno stanovanje. 2. Trajna zamenjava razpotagatne pravice med stanodajalcem za sotidarnostno stanovanje in stanodajalcev v družbeni tasti. 106 URADNE CHIAVE 12. marca 1982 — Št. 7 Taka zamenjava je možna le ob predhodnem soglasju stanovanjske skupnosti in imetnikom stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju. V tem primeru je treba zagotoviti nezmanjšano vrednost solidarnostnega stanovanjskega sklada, kar se lahko zagotovi le ob pridobitvi vreunostno enakovrednega stanovanja kot nadomestilo za zamenjano solidarnostno stanovanje (denarno ali po uporabni vrednosti). 3. Skupščina stanovanjske skupnosti imenuje komisijo, izključno za urejanje zadev pri zamenjavi solidarnostnih stanovanj, ki bo pristojna odločati in izdajati tozadevne odločbe na prvi stopnji. Na drugi stopnji pa bo odločala skupščina. VII. LASTNA UDELEŽBA PR! PR!DOBITV! SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 24. člen Upravičenci s prednostne liste, katerim je bilo dodeljeno solidarnostno stanovanje, morajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja pred vselitvijo oz. preselitvijo vplačati lastno udeležbo po določilih 20. člena tega pravilnika. Lastno udeležbo je dolžan plačati tudi upravičenec, ki se preseli v večje ali v več vredno stanovanje. 25. člen /išina lastne udeležbe, ki jo je dolžan vplačati upravičenec do solidarnostnega stanovanja je odvisna od vrednosti stanovanja in socialno ekonomskega položaja upravičenca in njegove družine. Lastna udeležba upravičenca do solidarnostnega stanovanja se izračuna v odstotku od nabavne oz. revalorizirane vrednosti stanovanja in znača: Če je bi! poprečni mesečni dohodek upravičenca do solidarnostnega stanovanja na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v preteklem letu, mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja plačati lastno udeležbo v naslednjem odstotku od nabavne oz. revalorizirane vrednosti solidarnostnega stanovanja. v družinah z dvema za samske ali več člani občane % do 20% do 35% brez udeležbe nad 20% do 25% nad 35% do 40% ! nad 25% do 30% nad 40% do 45% 2 nad 30% do 35% nad 45% do 50% 3 nad 35% do 40% nad 50% do 55% 4 nad 40% do 45% . nad 55% do 60% 5 nad 45% do 50% 6 nad 50% do 55% 7 nad 55% do 60% g V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 26. Člen Sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja se vplačajo v sklad združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in se vrnejo upravičencu v enkratnem znesku po preteku desetih (!0) let s 3% letnimi obrestmi. Upravičencu, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred potekom dobe za vračila sredstev lastne udeležbe, so mu le ta vrne skupno z obrestmi takoj po izselitvi. 27. člen Plačila lastne udeležbe so oproščeni tisti upravičenci, ki se preselijo v manjše ali manj vredno solidarnostno stanovanje. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko ne glede na določila 24. in 25. člena tega pravilnika na predlog Centra za socialno delo oprosti vplačila lastne udeležbe tudi tistega upravičenca do solidarnostnega stanovanja, ki živi z družino v izredno težkih socialno-ekonomskih oz. zdravstvenih razmerah. Šteje se, da živi upravičenec do solidarnostnega stanovanja in njegova družina v izredno težkih razmerah: — če prejema družina stalno družbeno pomoč, ali — če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok v smislu določil !1. člena pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Ur. list SRS št. 1/79) ali — če je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid, — če je eden ali več odraslih članov družine že več let težji bolnik in zaradi tega nezaposlen ter po oceni zdravnika — specialista ni izgledov za njegovo okrevanje in — da ima družina po oceni Centra za socialno delo iz zgoraj navedenih razlogov izjemno povečane izdatke za zadovoljevanje njihovih življenjskih pogojev. 28. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko na podlagi mnenja Centra za socialno delo odgodi vplačilo lastne udeležbe tistim upravičencem do solidarnostnega stanovanja, katerih družine živijo v težkem gmotnem položaju in tistim mladim družinam vsaj z enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od trideset let, pod pogojem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar predložijo administrativno prepoved na osebni odhodek. Upravičenci do solidarnostnega stanovanja iz prvega odstavka tega člena morajo plačati lastno udeležbo najkasneje v 2 (dveh) letih po vselitvi. VII! KONČNE DOLOČBE 29. člen Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti je pristojen za tolmačenje določi! tega pravilnika in po potrebi sprejema natančnejša navodila za njihovo izvajanje. 30. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Piran, ki je bi! objavljen^ Ur. objavah št. 28/79). *' 31. člen Ta pp6vilnik začne veljati osmt dan po objavi v Uradnih objavah. Piran, 18. februarja 1982 SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN Predsednik MARUA BRATINA, l.r Na podlagi 18. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. št. 3/81), 58. člena družbenegadogovoraoskupnihosnovah za zagotav Ijanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran in 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je zbor uporabnikov na seji dne 18. februarja 1982 sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ, ZA KATERE IMA PRAVICO DODELJEVANJA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST I SPLOŠNE DOLOČBE I . člen S tem pravilnikom so natančneje določeni: upravičenci do pridobitve družbenih najemnih stanovanj, za katera ima pravico dodeljevanje Samoupravna stanovanjska skupnost, merila za uvrstitev upravičencev za prednostno listo, postopek za sestavitev in dodeljevanje prednostne liste, način dodeljevanja družbenih najemnih stanovanj, — plačilo lastne udeležbe in — pristojnosti organov Samoupravne stanovanjske skupnosti. 12. marca 1982 —Št. 7 URADNE OBJAVE 107 !! UPRAVIČENCI DO PR!DOB!TVE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ Upravičenci do pridobitve družbenih najemnih stanoi anj, za katere ima pravico dodetjevanja Samoupravna stanovanjska skupnost so: — detovni !judje in občani z nizkimi dohodki, nezapos!eni občani, ki prejemajo posebno družbeno pomoč, — razvezani zakonci. .1. Detovni tjudje in občani z nizkimi dohodki se uvrste na prednostno tisto upravičencev do pridobitve družbenega najemnega stanovanja, če izpotnjujejo nastednje pogoje: da prositec oz. čtan njegove družine statno prebiva na območju občine Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine združujejo deto na območju občine Ptran — da prositec oz. čtan njegove družine ni ime! dostej ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja na območju občine Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ati tastnik primernega stanovanja v občini Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine ni tastnik počitniške hiše — stanovanja ati zidanice z bivatnimi prostori oz. ni tastnik drugih nepremičnin, od katerih pridobiva dohodek, — da vsi povprečni mesečni dokaztjivi dohodki na čtana družine v pretek tem tetu ne presegajo povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zapostenega v SR Stoveniji za pretekto teto. Dokaztjivi dohodki prositca in čtanov družine so vsi dohodki, ki po vetjavnih predpisih predstavtjajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 4. čten Nezaposteni občani, ki prejemajo posebno družbeno pomoč, se uvrste na prednostno tisto upravičencev do pridobitve družbenega najemnega stanovanja, če izpotnjujejo nastednje pogoje: — da prositec in čtan njegove družine statno prebivajo na odmočju občine Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine ni ime! dostej ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja na območju občine Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ati tastnik primernega stanovanja v občini Piran, — da prositec oz. čtan njegove družine ni tastnik počitniške hiše — stanovanja ati zidanice z bivatnimi prostori oz. ni tastnik drugih nepremičnin, od katerih pridobiva dohodek, — da je prositec oz. čtan njegove družine iz upravičenih raztogov nezaposten, — da posebna družbena pomoč in vsi ostati dokaztjivi poprečni mesečni dohodki na čtana družine v pretektem tetu ne presegajo poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zapostenega v SR Stoveniji za pretekto teto. 5. čten . Razvezani zakonec se uvrsti na prednostno tisto upravičencev do pridobitve družbenega najemnega stanovanja, če izpotnjuje nastednje pogoje: — da statno prebiva na območju občine Piran, — da ni bito po razvezi ustrezno rešeno njegovo stanovanjsko vprašanje, — da ni imetnik stanovanjske pravice ati tastnik primernega stanovanja, — da ni tastnik počitniške hiše — stanovanja ati zidanice z bivatnimi prostori oz. ni tastnik drugih nepremičnin, od katerih pridobiva dohodek, — da vsi njegovi poprečni mesečni dokaztjivi dohodki v pretektem tetu niso presegati poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zapostenega v SR Stoveniji za pretekto teto. 6. čten Za čtana družine prositcev iz 3. in 4. čtena tega pravitnika štejejo: — zakonci, — otroci in posvojenci, — starši prositca in prositcevega zakonca, — osebe, ki jih je prositec dotžan po zakonu vzdrževati, — osebe, ki so po zakonu dotine vzdrževati imetnika stan pravice in — osebe, ki nepretrgoma pet tet žive s prositcem v tesni ekonomski skupnosti. III MERILA ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE 7. čten Prositci iz 3., 4. in $. čtena tega pravitnika. ki izpotnjujejo pogoje, se razporejajo na prednostno tisto na podtagi enotnega točkovnega sistema: v katerem se ocenjujejo: a) stahovanjske razmere prositca in njegove družine b) sociatne razmere v družini c) zdravstveno stanje v družini d) detovna doba in doba statnega bivanja prositca v občini Piran, e) udetežba v NOV ati internacija f) druga dodatna merita (oddatjenost stanovanja prositca od detov-nega mesta, točeno živtjenje zakoncev in otrok, čakatna doba za družbeno najemno stanovanje). S. čten a) Stanovanjske razmere prositca in njegove družine: !. nima stanovanja oz. prebiva v zasitnem bivatišču (baraki, topi. gospodarskem postopju in podobno) pripada na druž. čtana 150 točk 2. stanuje kot podnajemnik ati sostanovatec pri tujih tjudeh — pripada na družinskega čtana tOO točk 3. stanuje kot podnajemnik, sostanovatec ati čtan skupnega gospodinjstva pri sorodnikih — pripada na družinskega čtana * 75 točk 4. stanuje v neustreznem stanovanju — pripada na družinskega čtana 50 točk 5. stanovanjska površina na čtana prositčeve družine: (ocenjujejo sc prositci iz 2.. 3. in 4. točke tega čtena) — stan. površina do 3 m* pripada družini 100 točk — stan. površina do 4 m* pripada družini 97 točk — stan. površina do 5 m* pripada družini 92 točk — stan. površina do 6 m* pripada družini 84 točk — stan. površina do 7 m* pripada družini 72 točk — stan površina do 8 m* pripada družini 55 točk — stan. površina do 9 m* pripada družini 32 točk — stan. površina do 10 rti* pripada družini 22 točk — stan. površina nad tO m* pripada družini — točk 6. tega stanovanja: (ocenjujejo se prositci iz 2., 3. in 4. točke tega čtena) — stanovanje je v vtažni in mračni kteti — pripada družini 75 točk — stanovanje je v vtažni kteti — pripada družini 50 točk — stanovanje je v mračni, toda suhi kteti — pripada družini 25 točk — stanovanje je v vtažnem prittičju — pripada družini 30 točk — stanovanje je na neizotiranem podstrešju — pripada družini 25 točk — stanovanje je na izotiranem podstrešju — pripada družini lO.točk 7. opremtjenost stanovanja: (ocenjujejo se prositci iz 2., 3. in 4. točke tega čtena) — stanovanje je brez kuhinje (se točkuje samo pri poročenih prositcih in materah samohranitkah — pripada družini 30 točk — stanovanje je brez kopanice — pripada družini 10 točk — stanovanje je brez vodovodne napetjave — pripada družini M točk — stanovanjc je brez kanat. odt. — greznice — pripada družini 10 točk — stanovanje je brez etektro napetjave — pripada družini 20 točk 8. souporaba detov stanovanja z drugimi osebami, ki niso čtani prositčeve družine: (ocenjujejo se prositci iz 2., 3. in 4. točke tega čtena) — souporaba kuhinje (se točkuje samo pri poročenih prositcih in materah samohranitkah) — pripada družini 15 točk — souporaba stranišča — pripada družini 10 točk — souporaba kopatnice — pripada družini 5 točk — souporaba spatnice (isti spatni prostor uporab, starši in otroci, stari nad 10 tet oz. mtadotet. raztičnih spotov starejši od 15 tet) — pripada družini 13 točk Za neustrezno stanovanje po 4. točki tega čtena šteje: — stanovanje, katerega stanovanjska površina na družinskega čtana je manjša od 10 m* — stanovanje v kteti ati podstrešju, — stanovanje, katerega stanovanjski prostori niso v isti zgradbi, URADNE OBJAVE 108 12. marca 1982 — §t. 7 — stanovanje, v katerega je neposredni vstop z utice ati dvorišča brez predprostora, — stanovanje brez kuhinje, — stanovanje brez stranišča oz. s potjskim straniščem, — stanovanje brez vodovodne napetjave, — stanovanje brez kanatizacijskih odtokov — greznice, — stanovanje brez etektrične napetjave, — stanovanje, v katefem uporabtjajo isti spatni prostor starši in otroci, stari nad 10 tet oz. mtadotetniki raztičnih spotov, starejši od 15 tet. b) Sociatne razmere v družini: 1. Družina prositca je sociatno ogrožena vsted: — uživanja atkohota v družini pripada družini 40 točk — uživanje atkohota sostanovatcev — pripada družini 20 točk 2. Dohodki družine: (e poprečni mesečni dokazljivi dohodki prositca in čtanov njegove družine za pretekto teto v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zapostenega v SR Sloveniji za pretekto teto znašajo pripada na družinskega čtana: do 40% 25 točk do 50% 22 točk do 60% !8 točk do 70% 13 točk do 80% 7 točk do 90% ! točka do 100% — c) Zdravstveno stanje družine: t. obolenje prositca in njegovega zakonca: — duševna obotenja 40 točk — trajna obotenja 30 točk — invatidnost nad 75% 20 točk 2. obotenja otrok oz. drugih čtanov skup. gospod.: — duševna ati tetesna prizadetost 30 točk — trajna in ponavtjajoča obotenja 20 točk — nateztjive botezni tO točk Obotcnja in invalidnost mora prositcc dokazati z zdravniškim spričevatom, ki ga izda pristojni zdravnik. Ocenjuje se vsak zdravstveno prizadeti čtan družme. d) Detovna doba in doba statnega bivanja prositca v občini Piran: !. Prositcu pripada: — za vsako teto priznane skupne detovne dobe, ki šteje v pokojninsko dobo — Za vsako teto neprekinjene zaposlitve na območju občine Piran, računajoč do dneva vložitve prošnje za uvrstitev na prednostno tisto po dotočitih tega pravitnika 2. Prositcu pripada za vsako teto neprekinjenega statnega bivanja na območju občine Piran, računajoč od dneva vto-žitve prošnje za uvrstitev na prednostno tisto po dotočitih tega pravitnika e) Udetežba v narodnoosvobodilni vojni: !. Prositcem in njihovim zakoncem — udetežencem narodnoosvoboditne vojne ati internirancem, ki imajo ta čas priznan v dvojnem štetju od teta 1941 pripada 50 točk od teta !942 pripada 40 točk od teta !943 pripada 30 točk od teta !944 pripada 20 točk od teta 1945 pripada 10 točk Prositcem in njihovim zakoncem — udetežencem narodnoosvoboditne vojne in internirancem, ki imajo ta čas priznan v enojnem štetju — od teta !94t pripada — od teta 1942 pripada — od teta 1943 pripada — od teta 1944 pripada — od teta t945 pripada f) Druga dodatna merita: ! Oddaljenost stanovanja prositca od njegovega detov- nega mesta: (ocenjujejo se samo zaposteni prositci) — od 5 do 10 km pripada prositcu $ točk — nad 10 km pripada prositcu 10 točk 2. Oddatjenost stanovanja prositca od možne prometne zveze: 25 točk 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk 2 točki 3 točke 2 točki — nad 4 km pripada družini 10 točk 3. Ločeno življenje zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja: — od zakonca pripada prositcu 15 točk — od otrok pripada prositcu 10 točk 4. Čakatna doba za družbeno najemno stanovanje: Prositec, ki datj časa čaka na stanovanje pridobi nastednje števito točk: ___ če čaka na stanovanje od vtožitve vtoge za dodelitev stanovanja na Samoupravno stanovanjsko skupnost oz. čaka pri TOZD. OZD. oz. drugi skupnosti (kar mora do- kazati s potrdilom) 3 do 5 tet 5 točk Za vsako nadatjnje teto po 3 točke ___ Za prvo teto uvrstitve na prednostno tisto izdano pri stužbi za družbeno pomoč v stan. gospodarstvu 20 točk — Za vsako nadatjnje teto uvrstitve po 10 točk IV POSTOPEK ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE 9. čten Vtoge prositcev za pridobiten družbenega najemnega stanovanja za katera ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost se pravitoma zbirajo skozi vse teto Prednostna tista za pridobitev družbenega najemnega stanovanja se sproti ažurira. Prositci vtagajo vtoge iz prvega odstavka tega čtena na enotnem obrazcu, ki ga dotoči pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti. K vtogi morajo biti pritožena ustrezna dokažita. 10. čten Pristojni samoupravni organ dospete vtoge prositcev iz 3., 4. in 5. čtena tega pravitnika preverja ter jih ocenjuje v sktadu z meriti, dotoče-nimi s tem pravitnikom. Kadar iz vtoge in pritoženih dokazi! ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vptiva na razvrstitev prositca na prednostno tisto ati kadar pristojni samoupravni organ upravičeno dvomi v navedbe v vtogi ati pritožena dokažita, tahko zahteva od prositca dodatna dokazda ati na drug način ugotovi dejansko stanje 11. čten Pristojni samoupravni organ (komisija) s sktepom zavrne vtoge tistih prositcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostne tiste upravičencev za pridobitev družbenega najemnega stanovanja, za katera ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost, in nepopotne vtoge tistih prositcev, ki jih ktjub pozivu niso dopotniti. Zoper sktep iz prvega odstavka tega čtena ima prizadeti prositec pravico ugovora v roku 15 dni po njegovem prejemu na odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti. Odtočitev odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu o ugovoru je dokončna. 12. čten Pristojni samoupravni organ razvrsti upravičence na prednostno tisto po krajih zažetjenega bivanja in na podtagi višine doseženih točk po dotočitih tega pravitnika. Pristojni samoupravni organ javno objavi prednostne tiste na ogtasni tabti Samoupravne stanovanjske skupnosti. Objava vsebuje podatke o upravičencu, o števitu družinskih čtanov, o vrsti in velikosti stanovanja, do katerega je upravičen ter števito točk. 13. čten Prednostna tista upravičencev se sproti obnavtja in se sproti sprejema skozi vse teto. Prednostno tisto sproti potrjuje odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. !z ve!javne prednostne tiste se s sktepom pristojnega samoupravnega organa črtajo te tisti upravičenci, ki so zadovoljivo rešiti tastno stanovanjsko vprašanje, in tisti upravičenci, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno tisto. V DODELJEVANJE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ 14 čten Upravičencem s prednostne tiste za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, za katera ima pravico dodetjevanja Samoupravna stano- 12. marca 1982 — št. 7 URADNE OBJAVE 109 vanjska skupnost, se dodeli Število družinskih 1 2 3 4 po naslednjih normativih: članov površina do uP 32 45 58 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča največ do 15 mi. . V izjemnih primerih, kadar boluje član upravičenca s prednostne liste za nalezljivo boleznijo ali pa njegovo zdravstveno stanje zahteva ločeno bivanje, lahko pristojni samoupravni organ na priporočilo Centra za socialno delo dodeli takemu upravičencu tudi večje stanovanje kot je to določeno v tem členu. 15. člen Pristojni samoupravni organ dodeljuje družbeno najemno stanovanje upravičencem s prednostne liste strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanja. Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje. O zahtevku upravičenca odloča pristojni samoupravni organ. 16. člen Pristojni samoupravni organ lahko na priporočilo občinskega štaba za civilno zaščito ob elementarnih nesrečah (potres, požar, poplave) dodeli prazna družbenonajemna stanovanja za katera ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost, prizadetim občanom v elementarni nesreči, ki niso uvrščeni na prednostni listi upravičencev. VI. LASTNA UDELEŽBA PR! PRIDOBITVI DRUŽBENEGA NAJEMNEGA STANOVANJA 17. člen Upravičenci s prednostne liste katerim je bilo dodeljeno družbeno najemno stanovanje, morajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja in pred vselitvijo oziroma preselitvijo vplačati lastno udeležbo po določilih 18. člena tega pravilnika. Lastno udeležbo je dolžan plačati tudi upravičenec, ki se preseli v večje ali v več vredno stanovanje. 18. člen Višina lastne udeležbe, ki jo je dolžan vplačati upravičenec do družbenega najemnega stanovanja je odvisna od vrednosti stanovanja in socialno ekonomskega položaja upravičenca in njegove družine. Lastna udeležba upravičenca do družbenonajemnega stanovanja se izračuna v odstotku od nabavne oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja in znaša: Če je bi! poprečni mesečni dohodek upravičenca do družbenonajemnega stanovanja na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim osebninTdo-hodkom v SR Sloveniji v preteklem letu mora upravičenec do družbeno najemnega stanovanja plačati lastno udeležbo v naslednjem odstotku od nab. oz. revalorizirane vrednosti stanovanja v družinah z dvema za samske ali več člani občane do nad 20% do 20% 25% nad 35% nad 25% do 30% nad 40% nad 30% do 35% nad 45% nad 35% do 40% nad 50% nad 40% do 45% nad 55% nad 45% do 50% nad 60% nad 50% do 55% nad 65% nad 55% do 60% nad 70% nad 60% do 65% nad 75% nad 65% do 70% nad 80% nad 70% do 75% nad 85% nad 75% do 80% nad 90% nad 80% do 85% nad 95% nad 85% do 90% nad 90% do 95% nad 95% do 100% do 35% brez udeležbe do 40% 1 do 45% 2 do 50% 3 do 55% 4 do 6.0% 5 do 6$ % 6 do 70% 7 do 75% 8 do 80% 9 do 85% 10 - do 90% 11 do 95% 12 do 100% 13 14 16 18 V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 19. člen Sredstva lastne udeležbe za družbenonajemno stanovanje se vplačuje v sklad združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in se vrnejo upravičencu v enkratnem znesku po preteku desetih let s 3 % letnimi obrestmi. Upravičencu, ki se izseli iz družbenonajemnega stanovanja pred potekom dobe za vračilo sredstev lastne udeležbe, se mu le ta vme skupno z obrestmi takoj po izselitvi. 20. člen Plačila lastne udeležbe so oproščeni tisti upravičenci, ki se preselijo v manjše ali manj vredno družbenonajemno stanovanje in tisti upravičenci, ki se preselijo v družbeno najemno stanovanje, ocenjeno z manj kot 70 točkami. Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko ne glede na določila 17. in 18. člena tega pravilnika na predlog Centra za socialno delo oprosti vplačila lastne udeležbe tudi tistega upravičenca do družbenonajemnega stanovanja, ki živi z družino v izredno težkih socialno-ekonomskih oziroma zdravstvenih razmerah. Šteje se, da živi upravičenec do družbenega najemnega stanovanja in njegova družina v izredno težkih razmerah: — če prejema družina stalno družbeno pomoč, ali — če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok v smislu določil 11. člena pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS št. 1/79) ali — če je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid, ali — če je eden ali več odraslih članov družine že več let težji bolnik in zaradi tega nezaposlen ter po oceni zdravnika — specialista ni izgledov za njegovo okrevanje in — da ima družina po oceni Centra za socialno delo iz zgoraj navedenih razlogov izjemno povečane izdatke za zadovoljevanje njegovih življenjskih pogojev. 21. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko na podlagi mnenja Centra za socialno delo odgodi vplačilo lastne udeležbe tistim upravičencem do družbenega najemnega stanovanja, katerih družine živijo v težkem gmotnem položaju, pod pogojem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar predložijo administrativno prepoved na osebni dohodek. Upravičenci do družbenega najemnega stanovanja iz prvega odstavka tega člena morajo plačati lastno udeležbo najkasneje v petih letih po vselitvi. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti je pristojen za tolmačenje določil tega pravilnika in po potrebi sprejema natančnejša navodila za njihovo izvajanje. Pristojni samoupravni organ določi, katere osebne podatke prosilca mora !e-ta dokatati z uradno listino in za katere podatke zadostuje pismena izjava prosilca. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Piran, ki je bi! objavljen v Uradnih objavah št. 28/79. 24. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Piran, 18. februarja 1982 SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! OBČINE PIRAN Predsednik: MARIJA BRATINA, 1. r. 12. marca 1982 —$t. 7 Na pod!agi 13. čtena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran spreje! v sk!adu z dotočiti družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavtjanje in usktajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Stoveniji (Ur. tist SRS, št. 15/81) ter samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invatidov v obdobju 198!—1985 na svoji seji dne 5. novembra 1981 PRAVILNIK O REŠEVANJU STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA UPOKOJENCEV IN INVALIDOV V OBČINI PIRAN I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čten S tem pravitnikom je natančneje dotočen način reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invatidov (v nadatjnem beseditu: upokojenci) v občini Piran z namenskimi sredstvi Skupnosti pokojninskega in invatidskega zavarovanja SR Stovenije (v nadatjnem beseditu: SPIZ) in sicer: a) dodetjevanje družbenih najemnih stanovanj: — upravičenost do pridobitve družbeno najemnega stanovanja — merita za razvrstitev upravičencev do stanovanj na prednostno tisto — postopek za sestavitev prednostne tiste — način dodetjevanja družbenih najmenih stanovanj — tastna udetežba pri pridobitvi družbeno najemnih stanovanj b) odobravanje namenskih stanovanjskih posojit: — namen posojit — upravičenost in pogoji za pridobitev posojita — merita Za razvrstitev upravičencev do posojit na prednostno tisto — postopek odobravanja posojit — višina posojita, odptačitna doba in obrestna mera za posojita — pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti II. DODELJEVANJE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ 1. Upravičenost do pridobitve družbeno najemnega stanovanja 2. čten Do pridobitve družbeno najemnih stanovanj, ki so bita zgrajena ati kuptjena namensko za reševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev, in stanovanj, ki se kupujejo z namenskimi sredstvi SPIZ, so upravičeni upokojenci, če izpotnjujejo nastednje pogoje: — da prositec ati njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ati tastnik primernega stanovanja — da prositec ati njegov zakonec dostej še ni imet ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja — da ima prositec ati njegov zakonec statno bivanje v občini Piran, — da nimajo otroci prositca ati njegovega zakonca na območju občine Piran primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki za 50% presega standardno stanovanje, kjer bi tahko prositec rešit svoje stanovanjsko vprašanje. Ob enakih pogojih imajo prednost občani: — ki so biti datj časa zaposteni na območju občine Piran, — ki imajo datj časa statno bivanje na območju občine Piran, — ki so biti aktivni udeteženci narodnoosvoboditne vojne, — ki so civitne žrtve vojne, — ki so vojaški mirnodobski invatidi. 3. čten Za čtane družine prositca štejejo: zakonec, otroci, starši prositca in njegovega zakonca, osebe, ki jih je prositec dotžan vzdrževati ter osebe, ki so po zakonu dotžne vzdrževati prositca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Za čtane gospodinjstva šteje tudi oseba, ki nepretrgoma pet tet živi s prositcem v tesni ekonomski skupnosti in prispeva sredstva za pokrivanje stroškov skupnega živtjenja. 2. Merita za razvrstitev upravičencev do stanovanj na prednostno tisto 4. čten Prositci, ki izpotnjujejo pogoje iz drugega pogtavja tega pravitnika, se na podtagi enotnega točkovnega sistema, v katerem se ocenjujejo: stanovanjske razmere prositca. soc.atno zdravstven, s an„ drttztn., a,n. bivanje na območju občine Piran ter druga dodatna menta, ra-zvrščajo po kategorijah na prednostne tiste uprav,čencev za pnd.bit.v 5. čten a) Stanovanjske razmere prositca: točk 1. nima stanovanja oz. stanuje v neustreznehi zasitnem prebi-vatišču, baraki ati zgradbi pripada na družinskega čtana i$(j 2. najemnik, podnajemnik ati sostanovatec pripada na družinskega čtana 75 3. podnajemnik, sostanovatec ati čtan skupnega gospodinjstva pri sorodnikih pripada na družinskega čtana 50 4. imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbenem najemnem stanovanju pripada na družinskega čtana 7$ 5. stanovanjska površina, ki odpade na čtana prositčeve družine: — do 4mi pripada družini skupno l(j(j — nad 4 do 5 m^ pripada družini skupno 98 ____ nad 5 do bm^ pripada družini skupno 96 — nad 6 do 7m^ pripada družini skupno 93 — nad 7 do 8m^ pripada družini skupno 88 — nad 8 do 9m^ pripada družini skupno 82 — nad 9 do 10 m^ pripada družini skupno 75 nad 10 do tl m^ pripada družini skupno 67 — nad 1! do 12m^ pripada družini skupno 57 — nad 12 do 13 m^ pripada družini skupno 45 —^ nad 13 do 14 m^ pripada družini skupno 30 — nad 14 do 15 m^ pripada družini skupno 10 b. stanovanje brez: — kuhinje — pripada družini skupno 60 — stranišča ati potjsko stranišče — pripada družini skupno 40 — kopatnice — pripada družini skupno 20 7. a) souporaba, kadar uporabniki niso družinski čtani: — kuhinje — pripada družini skupno 30 — stranišča — pripada družini skupno 16 — kopatnice — pripada družini skupno 10 b) souporaba spatnice — pripada družini skupno 30 8. ostati stanovanjski pogoji: — stanovanje je v vtažni in mračni kteti pripada družini 150 — stanovanje je v vtažni kteti pripada družini 110 — stanovanje je v mračni, toda suhi kteti pripada družini 70 — stanovanje je v vtažnem prittičju pripada družini 90 — stanovanje je na neizotiranem podstrešju pripada družini HO — stanovanje je na izotiranem podstrešju pripada družini 30 — v stanovanju ni vodovodne napetjave pripada družini 10 — v stanovanjski hiši ni vodovodne napetjave pripada družini 50 — v stanovanju ni kanatizacijskih odtokov pripada družini 5 — v stanovanjski hiši ni kanatizacijskih odtokov pripada družini 10 — v stanovanju ni etektrične napetjave pripada družini 70 Za neustrezno stanovanje po 4. točki tega čtena šteje: — stanovanje v kteti ati na podstrešju stanovanje brez ati s souporabo sanitarij stanovanje brez vodovodne napetjave stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od l()m^, ki odpade na posameznega družinskega čtana stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 tet in starši ati otroci, starejši od 15 tet raztičnih spotov, uporabtjati isti spatni prostor stanovanje brez kuhinje. Za souporabo spatnice se šteje v nastednjih primerih: kadar jo souporabtja oseba, ki ni družinski čtan kadar jo souporabtjajo starši zakoncev -- kadar jo souporabtjajo otroci, starejši od 10 tet. ri prositcih iz 1. točke tega pogtavja se ne ocenjujejo: stanovanjska površina na čtana prositčeve družine, neustreznost m souporaba stanovanja, b) Sociatno — zdravstveno stanje družine: duševno ati tetesno prizadeti otroci oz. drugi čtani skupnega gosp. — pripada na čtana 40 ostata trajna obotenja otrok drugih čtanov skupnega gospodinjstva — pripada na čtana 20 12. marca 1982 — št. 7 URADNE OBJAVE 111 — duševno oboleti prosilec ali njegov zakonec pripada na osebo 30 — težja invalidnost — nad 75 % prosilca ali njegov ^ga zakonca — pripada na osebo $0 — nalezljive bolezni prosilca ali njegovega zakonca — pripada na osebo 40 — ostala trajna obolenja prosilca ali njegovega zakonca — pripada na osebo 30 c) Stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Piran — za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripa- da prosilcu za vsako dopolnjeno leto 8 — vendar največ skupno 100 d) Druga dodatna merila: 1 oddaljenost stanovanja prosilca od zdravstvene ustanove — nad 2 do 5 km pripada prosilcu 8 — nad 5 km pripada prosilcu 15 — oddaljenost od možne prometne zveze nad 3 km — pripada prosilcu 30 2. ločeno življenje zakoncev: — zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja pripada prosilcu 30 3. nepopolne družine: — matere samohranilke pripada prosilcu 60 4. Aktivna udeležba v NOB: — borci pred 9. 9. 1943 pripada prosilcu 100 — borci pred 13. 10. 1943 za primorsko pripada prosilcu 100 — borci po 9. 9. 1943 pripada prosilcu 80 — borci po 13. 10. 1943 za primorsko pripada prosilcu 80 — vojaški vojni invalidi od 20 % do 50 % pripada prosilcu 30 — vojaški vojni invalidi nad 50 % pripada prosilcu 50 5. Sprostitev vseljivega družbenega najemnega stanovanja: — če prosilec ali njegov zakonec sprosti vseljivo družbeno najemno stanovanje in organizacija, ki ima pravico uporabe na tem stanovanju, poda pismeno izjavo, s katero prenaša na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddati izpraznjeno stanovanje — pripada prosilcu 50 6. Namensko varčuje pri banki: — če prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri banki za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja in je mesečni polog v primerjavi s poprečnim mesečnim dohod- ' kom varčevalca v preteklem letu Pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto varčevanja: točk do 20% 10 od 21 % do 30% 14 od 31 % do 40% 18 od 41 % do 50% * 22 od 51 % do 60 % 26 nad 61 % 30 Mesečni polog varčevalcev z enkratnim pologom se izračuna na tak način, da se enkratni polog razdeli na celotno obdobje vezave sredstev. 7. Prosilcu, ki je bi! uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev družbenega najemnega stanovanja za upokojence: — pripada za vsako leto čakalne dobe 30 3. Postopek za sestavitev prednostne liste 6. člen Samoupravna stanovanjska skupnost objavi enkrat letno preko Društva upokojencev zbiranje vlog za sestavitev prednostne liste upravičencev za pridobitev družbeno najemnih stanovanj za upokojence. Objava mora vsebovati predvsem naslednje: — upravičenost in pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec — način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih — dokazila, ki jih mora prosilec obvezno priložiti vlogi — čas zbiranja vlog ter — druga podrobnejša navodila. Zbiranje vlog se objavi tudi v * Primorskih novicah*. 7. člen Upokojenci — prositci za uvrstitev na prednostno tisto upravtčencev do ptidobitve družbenih najemnih stanovanj za upokojence, žagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili pri Društvu upokojencev, ki morajo popolne vloge v objavljenem roku predati Samoupravni stanovanjski skupnosti. 8. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema in preverja vloge posameznih prosilcev ter jih ocenjuje v skladu z merili, ki so določena s tem pravilnikom. Kadar iz vloge in priloženih dokazi! ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca v prednostno listo ali kadar samoupravni organ upravičeno dvomi v navedbe v vlogi ali priložena dokazila, lahko zahteva od prosilca dodatna dokazila a!i pa na drug način ugotovi dejansko stanje. Pristojni samoupravni organ zavrne s sklepom vloge tistih prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev družbenega najemnega stanovanja za upokojence in nepopolne vloge tistih prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili. Zoper sklep pristojnega samoupravnega organa o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku pentajst dni po prejemu sklepa na Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti. Odločitev Izvršilnega odbora je dokončna. 9. člen Pristojni samoupravni organ razvrsti upravičenca na prednostno listo po krajih zaželenega bivanja na podlagi višine doseženih točk in ostalih prednosti, ki so določene s tem pravilnikom. Pristojni samoupravni organ objavi preko Društva upokojencev prednostno listo, ki vsebuje podatke o upravičencu, številu družinskih članov, vrsto stanovanja, do katerega je upravičen in število doseženih točk. Javna objava, ki ne more biti krajša od petnajst dni, se opravi tudi na oglasni tabli Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran. Zoper razvrstitev upravičencev na prednostni listi imajo pravico do pritožbe Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti v roku petnajst dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije z območja občine Piran. 10. člen Po preteku časa javne objave prednostne liste upravičencev sprejme Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev družbeno najemnega stanovanja za upokojence. Pred sprejetjem dokončne prednostne liste mora Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti odločiti o ugovorih zoper sklepa pristojnega samoupravnega organa o zavrnitvi vlog in o pritožbah zoper razvrstitev upravičencev v objavljeni prednostni listi. V upravičenih primerih razvrsti Izvršilni odbor na prednostno listo upravičence, ki niso bili uvrščeni oziroma črta upravičence, ki so bili uvrščeni na objavljeni prednostni listi. Dokončno prednostno listo sprejme Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti. Dokončna prednostna lista ostane v veljavi do sprejema nove prednostne liste in je ni mogoče dopolnjevati. Iz dokončne prednostne Jiste se črtajo tisti upravičenci, ki so ali jim je bilo zadovoljivo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje, in tisti upravičenci, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno listo. O izbrisu upravičencev z dokončne prednostne liste odloča pristojni samoupravni organ. 11. člen Izjemoma se lahko ne glede na določila 2. člena tega pravilnika na priporočilo Društva upokojencev uvrsti na prednostno listo tudi upokojenec, ki nima stalnega bivanja v občini Piran, ^e pa pred preselitvijo v drugi kraj stalno žive! in dela na območju občine Piran. 4. Način dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj 12. člen Upravičenci z dokončne prednostne liste, lahko na število članov gospodinjstva pridobijo družbeno najemna stanovanja za upokojence po naslednjih normativih: $t. druž. čtanov Vrsta stanovanja Stanov, površina 1 garsonjera do 30 m ^ 2 enosobno do 40 3 enoinpotsobno do 50 4 dvosobno do 56 m ^ Za vsakega nadatjnjega družinskega ciana se stanovanjska površina )ahko poveča največ za 12 m/ V izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normatitov, )ahko pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti dodeh večje stanovanje na predtog Društva upokojencev nad 55 do 60 nad 60 do 65 nad 65 do 70 nad 70 do 75 nad 75 do 80 nad 80 do 85 nad 85 do 90 nad 90 do 95 nad 95 do 100 nad 100 nad 70 do 75 nad 75 do 80 nad 80 do 85 nad 85 do 90 nad 90 do 95 nad 95 do 100 nad 100 do 105 nad 105 do 110 nad 110 do 115 nad 115 8 9 10 11 12 13 14 16 18 20 V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dokaztjivi dohodki, ki po ve! javnih predpisih predstav! ja jo osnovo za obdavčitev dohodka obča- nov. 13. č!en , Družbeno najemna stanovanja za upokojence dode!juje pristojni samoupravni organ upravičencem z dokončne prednostne !iste strogo po vrstnem redu g!ede na razpo!ož!jivo vrsto stanovanja. Upravičencem s prednostne tiste, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar !e-teh ni na razpotago, se !ahko na njihovo pismeno zahtevo dodeh tudi manjše razpotožtjivo stanova lje. O zahtevku upravičenca od!oča pristojni samoupravni organ. !4 č!en Izpraznjena družbena najemna stanovanja za upokojence in tista izpraznjena družbena najemna stanovanja, za katere so imetniki pravice uporabe prenesti na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico dodč!jevanja, se sme dodehti samo upravičencu s prednostne tiste. 15. čten Družbeno najemno stanovanje za upokojence sme uporabtjati te upokojenec, ki mu je bito to stanovanje dodetjeno, skupno z čtani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ati kako drugače razpotagati z njim brez predhodnega pismenega sogtasja pristojnega samoupravnega organa Samoupravne stanovanjske skupnosti. 5. Lastna udetežba pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja za upokojence 16. čten Upravičenci ^prednostne tiste, katerim je bito dodetjeno družbeno najemno stanovanje za upokojence, morajo ob prejemu odtočbe o do-detitvi stanovanja pred vsehtvijo oziroma presehtvijo vptačati tastno udetežbo po dotočitih 17. čtena tega pravitnika. Lastno udetežbo je dotžan ptačati tudi upravičenec, ki se preseti v večje ati v več vredno stanovanje. t7. čten Višina tastne udetežbe, ki jo je dotžan vptačati upravičenec do družbenega najemnega stanovanja je odvisna od vrednosti stanovanja in sociatno ekonomskega potožaja upravičenca in njegove družine. ! astna udetežba upravičenca do družbeno najemnega stanovanja za upokojence se izračuna v odstotku od nabavne oziroma revatorizirane vrednosti stanovanja in znaša: ('e je bi! poprečni mesečni dohodek upravičenca do družb, najemnega stanovanja na druž. čtana v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zapostenega v SR Stoveniji v pretektem tetu mora upravičenec do družb, najem, stanovanja ptačati tastno udetežbo v nastednjem % od nab. oz. rev. vrednosti družb, najemnega stanovanja Za družine z dvema in Za samske občane več čtani % % do 20 nad 20 do 25 nad 25 do 30 nad 30 do 35 nad 35 do 40 nad 40 do 45 nad 45 do 50 nad 50 do 55 do 35 nad 35 do 40 nad 40 do 45 nad 45 do 50 nad 50 do 55 nad 55 do 60 nad 60 do 65 nad 65 do 70 brez udetežbe 1 2 3 4 5 6 7 18. čten Sredstva tastne udetežbe za družbena najemna stanovanja za upokojence se vptačujejo v sktad združenih sredstev za sohdamost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in se vrnejo upravičencu v enkratnem znesku po poteku desetih tet s 3% obrestno mero. Upravičencu, ki se izseti iz družbenega najemnega stanovanja za upokojence pred potekom dobe za vračito sredstev tastne udetežbe, se mu !e-ta vrne skupno z obrestmi takoj po izselitvi. 19. čten Ptačita tastne udetežbe so oproščeni tudi tisti upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti tahko ne gtede na dotočita 16. in 17. čtena tega pravitnika na predtog Centra za sociatno deto oprosti vptačita tastne udetežbe tudi tistega upravičenca do družbenega najemnega stanovanja za upokojence, ki živi z družino v izredno težkih sociatno-ekonomskih oziroma zdravstvenih razmerah. Šteje se, da živi upravičenec do družbenega najemnega stanovanja za upokojenca in njegova družina v izredno težkih razmerah: — če prejema družina statno družbeno pomoč, ati — če jè v družini duševno ati tetesno prizadet otrok v smistu dotočit 11. čtena pravitnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Ur. t. SRS. št. 1/79) ati — če je eden od staršev duševni botnik ati težji invatid, — če je eden ati več odrastih čtanov družine že več tet težji botnik in zaradi tega nezaposten ter po oceni zdravnika — speciahsta ni izgtedov za njegovo okrevanje, — da ima družina po oceni Centra za sociatno deto iz zgoraj navedenih raztogov izjemno povečane izdatke za zadovotjevanje njihovih živtjenjskih pogojev. 20. čten Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnost! tahko na podtagi priporočita Društva upokojencev odgodi vptačito tastne udetežbe tistim upravičencem do družbenega najemnega stanovanja za upokojence, katerih družine živijo v težkem gmotnem stdnju, pod pogojem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za tastno udetežbo, za kar predtožijo administrativno prepoved na dohodek. Upravičenci do družbenega najemnega stanovanja za upokojence tz 1 odstavka tega čtena morajo ptačati tastno udetežbo najkasneje v petih tetih po vsetitvi. HI ODOBRAVANJE NAMENSKIH STANOVANJSKIH POSOJIL 1 Namen posojit 21. čten osojita po dotočitih tega pravitnika, so namenjena: za odobravanje namenskih posojit upokojencem za dograditev nov,h stanovanjskih hiš in stanovanj za odobravanje namenskih posojit upokojencem za dozidavo in preure ,tev obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj - . o ohravanje namenskih posojit upokojencem za popravitoin o jsavo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj. 12. marca 1982 — št. 7 URADNE OBJAVE 113 2. Upravičenost in pogoji za pridobitev posojila 22. č!en Do posoji! po do!oči!ih tega pravilnika so upravičeni upokojenci, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec stalno prebiva na območju občine Piran — da je prosilec, ki prosi za posojilo za dograditev, dozidavo, preureditev, popravilo ali izboljšavo obstoječe stanovanjske hiše oz. stanovanja, sam ali član njegove družine lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, oziroma da ima vknjiieno v zemljiški knjigi dosmrtno pravico uživanja stanovanja, za katera prosi posojilo, — da prosilec ali član njegove družine doslej še ni ime! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja — da prosilec ali član njegove družine doslej še ni prejel pri Samoupravni stanovanjski skupnosti posojila za isti stanovanjski objekt oz. isti namen — da višina posojil, ki jih je doslej prejel prosilec ali član njegove družine iz kateregakoli vira za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja, ne presega dokončne vrednosti stanovanjskega objekta oziroma potrebnih del, za katerega prosi posojilo, a) za dograditev nove stanovanjske hiše 60 % b) za dozidavo, preureditev, popravilo ali izboljšavo stanovanjske hiše oz. stanovanja 50 % — da prosilec prispeva k posojilu lastno udeležbo, ki pa ne more biti manjša kot razlika med dokončno vrednostjo in možnimi posojili — da je kreditno sposoben vračati posojilo. 23. člen Izjemoma lahko pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti na priporočilo Društva upokojencev odobri posojilo prosilcu, ki prebiva v družbenem najemnem stanovanju, posojilo za dozidavo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja, pod naslednjimi pogoji: — da prosilec v določenem roku izprazni dosedanjo družbeno najemno stanovanje in ga preda Samoupravni stanovanjski skupnosti — da Samoupravna stanovanjska skupnost pridobi za to stanovanje pravico enkratne dodelitve. 24. člen Za lastno udeležbo prosilca k posojilu štejejo: njegova lastna sredstva, namensko privarčevana sredstva pn banki za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja in posojilo, ki ga je ali bo pridobi! pri banki na osnovi namenskega varčevanja ali vezave denarnih sredstev. Za lastno udeležbo prosilca za posojilo, ki dograjuje, doziduje, preureja, popravlja ali izboljšuje stanovanjsko hišo, oz. stanovanje, šteje tudi gradben material in njegovo vloženo delo v stanovanjski objekt. 3. Merila za razvrstitev upravičencev do posoji! na prednostno listo 25. člen Za sestavitev prednostnega vrstnega reda upravičencev po namenu posojila po določilih 21. člena tega pravilnika se uporablja enotni točkovni sistem. Ocenjujejo se: a) stanovanjski status prosilca in njegove družine b) stanovanjski pogoji prosilca in njegove družine c) zdravstveno stanje prosilca in članov njegove družine d) invalidnost prosilca in zakonca e) socialne razmere prosilca in članov njegove družine f) udeležba v NOB točk a) stanovanjski status: 1. nima stanovanja oziroma prebiva v zasilnem bivališču (baraki, lopi, skednju in podobno) 2. stanuje kot podnajemnik pri tujih ljudeh 3. stanuje kot sostanovalec pri sorodnikih 4. stanuje v hiši, zgrajeni iz slabega gradiva 5. stanuje v neustreznem družbenem stanovanju 6. stanuje v lastnem neustreznem stanovanju Za neustrezno stanovanje se šteje: — stanovanje brez kuhinje — stanovanje brez sanitarij (poljsko stranišče) — stanovanje brez ali z nadomestno električno napeljavo 85 40 35 25 15 15 — stanje, v katerem mladoletniki uporabljajo isti spalni prostor s starši — stanovanje, katerega stanovanjski prostori niso v isti zgradbi — stanovanje, katerega stanovanjska površina na družinskega člana je manjša od 10 m* — stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je če nima predprostora ali če ima neprimerno velike prostore. b) stanovanjski pogoji: 1. poprečna stanovanjska površina na družinskega člana: — do 3 mi 12 — od 3 m* do 4 m3 11 — od 4 m3 do 5 m3 io — od 5 m3 do 6 m3 9 — od 6 m3 do 7 m3 8 — od 7 m3 do 8 m3 6 — od 8 m3 do 9 m3 — od 9m3dol0'm3 2 — nad 10 m3 o 2. lega stanovanja: — stanovanje je v vlažni in mračni kleti 12 — stanovanje je v vlažni kleti 10 — stanovanje je v mračni kleti 7 — stanovanje je v vlažnem pritličju 7 — stanovanje je na neizoliranem podstrešju 6 — stanovanje je na izoliranem podstrešju 5 3. opremljenost stanovanja: — stanovanje je brez kuhinje 4 — stanovanje je brez stranišča oz. ima poljsko stranišče 5 — stanovanje je brez kopalnice 3 — stanovanje je brez vodovodne napeljave * 3 — stanovanje je brez kanalizacijskih odtokov (greznice) 3 — stanovanje je brez elektro napeljave 3 4. naprave za skupno uporabo v stanovanjski hiši: — ni vodovodne napeljave 4 — ni kanalizacijskih odtokov (greznice) 4 5. souporaba delov stanovanja z drugimi osebami, ki niso člani družine: — kuhinje 3 — stranišča 5 — kopalnice 3 6. souporaba spalnice: (isti spalni prostor uporabljajo starši in mladoletni otroci oziroma mladoletniki različnih spolov) c) zdravstveno stanje: 1. prosilca in zakonca: — duševna obolenja 12 — trajna obolenja 9 — nalezljive bolezni 7 2. otrok oz. drugih članov skupnega gospodinjstva: — duševna obolenja 9 — trajna obolenja — nalezljive bolezni — invalidnost nad 50% Obolenja, bolezni oz. invalidnost otrok mora prosilec dokazati z zdravniškim spričevalom, ki ga izda pristojni zdravnik. Točkuje se vsak član družine in točke se seštevajo. d) invalidnost prosilca in zakonca — vojaški vojni ali delovni invalid nad 50% 10 — vojaški vojni ali delovni invalid nad 70% 15 — vojaški vojni ali delovni invalid nad 85 % 20 — vojaški vojni invalid 100 % 25 Vojaško vojno ali delovno invalidnost mora prosilec dokazati s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Točkuje se prosilec in njegov zakonec, točke se seštevajo, e) socialne razmere: 1. Merilo za ugotavljanje socialnih razmer prosilca in članov njegove družine so doseženi dohodki vseh članov družine,, ustvarjeni v preteklem letu, v primerjavi z doseženim poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Če je bi! poprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu URADNE OBJAVE 12. marca 1982 — št. 7 Pripada prosilcu točk do 40% 20 od 40% do 50% 17 od 50% do 65% 13 od 65% do 80% 9 od 80% do 100% 5 nad 100% 0 Prosilec mora dokazati z verodostojnimi potrdili vse lastne dohodke in dohodke vseh članov njegove družine za preteklo leto. 2. kolikor je prosilec ali član njegove družine lastnik ali solastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, se mu odbije 40 točk. f) udeležba v NOB 1. Prosilcem in rjihovim zakoncem — aktivnim udeležencem NOB, ki imajo ta čas priznan v dvojnem štetju: — od leta 1941 pripada 24 — od leta 1942 pripada 20 — od leta 1943 pripada 16 — od leta 1944 pripada 12 — od leta 194$ pripada 8 2. Prosilcem in njihovim zakoncem — udeležencem NOV, internirancem in vojnim ujetnikom, ki imajo ta čas priznan v enojnem štetju pripada polovica točk iz prejšnjega odstavka. Udeležbo v NOV, internaciji ali vojnem ujetništvu mora prosilec dokazati s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Točku*e se vsak član družine in točke se seštejejo. 26. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti objavi v sodelovanju z Društvom upokojencev interni razpis za zbiranje \!og prosilcev za namenska posojila v smislu 21. člena tega pravilnika. Razpis za zbiranje vlog se opravi preko Društva upokojencev praviloma enkrat letno pred sprejetjem finančnega načrta ir} odobritve sredstev SPIZ za te namene V razpisu mora biti navedeno predvsem: — namen posojil — upravičenost in pogoji za pridobitev posojila — višina posojil po namenu uporabe — dokumentacija, katero mora priložiti prosilec k vlogi — odplačilna doba in višina obrestne mere — rok. do katerega mora prosilec predložiti vlogo s potrebno dokumentacijo Društvu Upokojencev — način in rok objave prednostne liste upravičencev do posojila. stanovanjske skupnosti dokončno prednostno listo upravičencev do namenskih stanovanjskih posojil za upokojence. Dokončna prednostna lista upravičencev do posojila ostane v veljavi do sprejema nove prednostne liste, oziroma do odobritve posojil vsem upravičencem s prednostne liste in je med tem časom ni mogoče dopolnjevati niti spreminjati. 4 Postopek odobravanja posojil 30. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobrava namenska stanovanjska posojila upravičencem z dokončne prednostne liste šele tedaj, ko SPIZ SRS preodkaže sredstva za te namene na žiro račun sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Piran. 31. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobri namensko stanovanjsko posojilo, upravičencu z dokončne prednostne liste le do višine zneska, izračunanega na podlagi določil 32. in 33. člena tega pravilnika. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti odobrava posojila upravičencem z dokončne prednostne liste po namenu uporabe posojila strogo po vrstnem redu na dokončni prednostni listi. Vrstni red na dokončni prednostni listi je mogoče zamenjati samo v upravičenih razlogih s pismenim soglasjem upravičencev na prednostni listi. Izjemoma lahko pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti odobri namensko stanovanjsko posojilo na priporočilo Društva upokojencev upravičencu s prednostne liste, kateremu v tekočem letu ni bilo odobreno posojilo zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev oziroma upokojencu, ki ni uvrščen na prednostno listo, pa ga je zadela težja elementarna nesreča (potres, požar, povodenj in podobno). 5. Višina posojila 32. člen Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi v skladu z določili tega pravilnika in drugih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti namensko stanovanjsko posojilor — za dograditev, dozidavo, preureditev, popravilo ali izboljšavo stanovanjske hiše oz. stanovanja v okviru stanovanjske površine standardnega stanovanja za štiričlansko družino v izmeri 70 m^, s tem da se za vsakega nadaljnega člana družine poveča stanovanjska površina za 15 m* — vendar največ do 90 m^ v višini 50 % predračunske vrednosti potrebnih del. 27. člen Upokojenci — prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do namenskega stanovanjskega posojila za upokojence — vlagajo v razpisanem roku vloge na enotnih obrazcih z vsemi potrebnimi dokazili pri Društvu upokojencev. Društvo upokojencev obravnava vloge iz Ì. odstavka tega člena ter jih najkasneje v sedmih dneh po preteku razpisnega roka predajo Samoupravni stanovanjski 'kupnosti z vso potrebno dokumentacijo in njihovim mnenjem. 28. člen Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti obdela vse prejete vloge, jih razvrsti po namenu uporabe posojil, opravi terenske oglede in dopolnila preverjanja ozdoma zahteva dopolnilna dokazila. V skladu z določili tega pravilnika točkuje vloge prosilcev, jih razvrsti na prednostno listo upravičencev do posojila ter izračuna za vsakega upravičenca višino možnega posojila. 29. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti obravnava vse prejete vloge in sprejema prednostno listo upravičencev do posojila. Sprejeto prednostno listo upravičencev do posojila da v 15-dnevno javno obravnavo na ta način, da jo dostavi Društvu upokojencev in izobesi na oglasni tabli Samoupravne stanovanjske skupnosti. Po preteku javne obravnave, v kateri ima pravico pritožbe Društvo upokojencev in vsak občan, sprejme izvršilni odbor Samoupravne 33. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobri upravičencu z dokončne prednostne liste namensko stanovanjsko posojilo, izračunano po določilih 32. člena. a) za dograditev nove zasebne stanovanjske hiše oz. stanovanja, v kateri upravičenec že stanuje 100% b) za dozidavo in preureditev obstoječe stanovanjske hiše oz. stanovanja 80 % c) za popravilo in izboljšavo obstoječe stanovanjske hiše oz. stanovanja 70 % 34. člen Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobri namensko stanovanjsko posojilo, izračunano po določilih 33. člena tega pravilnika, upravičencu z dokončne prednostne liste odvisno od njihovih socialnih razmer, največ do naslednje višine: če je bi! poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s poprečnim je najvišja možna mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem višina posojila letu do 80% ioo% nad 80 % do 100% 90% nad 100 % 80 % 6. Odplačilna doba in obrestna mera 35. člen Odplačilna doba za odobrena posojila je odvisna od vrste namenske 12. marca 1982 — št. 7 URADNE OBJAVE 115 uporabe in višine posojiia, od socialnih razmer in kreditne sposobnosti posoji!ojema!ca: a) Odp!ači!na doba: — za dograditev nove stanovanjske hiše, v kateri posoji!ojema!ec ie stanuje, ne more biti daijša od 20 !et, — za dozidavo in preureditev obstoječe stanovanjske hiše oz. stanovanja — za popraviio in izboijšavo obstoječe stanovanjske hiše oz. stanovanja ne more biti daijša od 15 iet. Mesečna anuiteta od odobrenega posojiia, ne more biti v nobenem primeru manjša kot bi znašaia mesečna stanarina za predmetno stanovanje. V izjemnih primerih, kadar so se posojiiojemaicu bistveno zmanjšaii njegovi dohodki aii kadar je močno prizadet njegov osebni standard, iahko na prošnjo prizadetega posojiiojemaica ter na priporočiio Društva upokojencev pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti odioči o začasnem aii stainem znižanju piačiia rednih mesečnih obrokov od najetih posoji! oziroma odioči o začasni odiožitvi vračanja posojiia. 36. čien Za vsa odobrena posojiia po doiočiiih tega praviinika je 4 % ietna obrestna mera, ki se po desetih ietih poveča za 2 % za neodpiačani de) posojiia. IV. SAMOUPRAVNi ORGANI 37. čien Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki v skiadu z doiočiii tega praviinika dodeijuje druibenonajemna stanovanja in odobrava namenska stanovanjska posojiia upravičencem, je Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in inva-iidov. i 38. čien Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in inva-iidov šteje 7 čianov, ki jih imenuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran. V PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE 39. čien izvršiini odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je pristojen za toimačenje doioči! tega praviinika in po potrebi sprejema natančnejša navodiia za njihovo izvajanje. Pristojni samoupravni organ doioči, katere osebne podatke prosiica mora !e-ta dokazovati z uradno iistino in za katere podatke zadostuje pismena izjava prosiica. 40. čien Ta praviinik začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: Piran, 5. novembra 1981 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske . skupnosti občine Piran , MARIJA BRATINA, !. r. Na podiagi 13. čiena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Piran na svoji seji dne 18. februarja 1982 spreje! PRAVILNIK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE — SUBVENCIJI STANARIN V OBČINI PIRAN 1. čien S tem praviinikom se na pooiagi 29. čiena samoupravnega sporazuma o obiikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Piran ureja deina nadomestitev stanarin v občini Piran. 2. čien Pravico do subvencije ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ki piačuje stanarino in izpoinjuje s tem praviinikom zahtevane kriterije. 3. čien Ne giede na družinski dohodek je vsak imetnik stanovanjske pravice doižan prispevati j()% stanarine. 4. čien imetnik stanovanjske pravice iahko prejema subvencijo ie za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki je v skiadu s sprejetimi stanovanjskimi standardi, in sicer: — 1 družinskega čiana 32 m* — 2 družinska čiana 45 m^ — 3 družinske čiane 58 m^ — 4 družinske čiane 70 m^ Za vsakega nadaijnjega čiana družine pa še 15 mi. 5. čien ! metnik stanovanjske pravice je upravičen do subvencije, če je višina ietnega dohodka gospodinjstva giede na števiio čianov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v Tabeii za ugotavijanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev giede na njihove ietne dokazijive dohodke gospodinjstva za tekoče ieto. Tabeia je priioga tega praviinika. 6. čien Ne giede na doiočbe 4. in 5. čiena tega praviinika, subvencija aii deina nadomestitev ne pripada imetnikom stanovanjske pravice v na-siednjih primerih: — če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje aii de! stanovanja v podnajem, — če imetnik stanovanjske pravice aii drugi čian gospodinjstva upo-rabija de! stanovanja v posiovne namene, — če je imetnik stanovanjske pravice aii drug čian gospodinjstva iastnik počitniške hiše, — če je imetnik stanovanjske pravice aii drug čian gospodinjstva iastnik motornega čoina, vikend prikoiice, — če imetnik stanovanjske pravice zaseda nestandardno večje stanovanje in je odkioni! standardno stanovanje. 7. čien O pravici do subvencije odioča 7-č!anska komisija za subvencioniranje stanarin, ki jo sestavijajo: — 3 deiegati stanovanjske skupnosti — 3 deiegati skupnosti sociainega varstva — 1 deiegat Centra za sociaino deio Piran Pred vsako odiočitvijo o subvenciji si mora komisija pridobiti mnenje komisije za sociaino deio tiste KS, kjer prosiiec stanuje. Postopek mora biti uskiajen s postopkom za uveijavijanje drugih sociainih pravic. 8. čien Vsako ieto najkasneje do 31. 1. se objavi poziv za viožitev zahtev za uveijavijanje pravice do deine nadomestitve stanarine. Poziv traja 30 dni in veija za vse tiste imetnike stanovanjske pravice, ki imajo staino bivaiišče na območju občine Piran. Zahtevo za subvencijo oziroma nadomestitev stanarine, upravičenec dostavi Komisiji za subvencioniranje stanarin pri Centru za sociaino deio Piran. 116 URADNE OBJAVE 12 marca 1982 —št. 7 K zahtevku mora priložiti: — potrdilo o !etnem dohodku gospodinjstva za pretek!o ko!edarsko leto. — potrdiio o številu članov gospodinjstva (družinski iist) — podpisano izjavo prosiica. da ni zadržkov po 6 čienu tega pravil-nika — mnenje hišnega sveta. — potrdiio za vse druge obiike družbene pomoči, ki jih občani prejemajo. — veljavno stanovanjsko pogodbo. — zapisnik o ocenitvi stanovanja Strokovna siužba pri Centru za sociaino deio pa si pridobi: — mnenje krajevne skupnosti Prejemniki denarnih pomoči pri Centru za socialno delo Piran, lahko uveljavljajo pravico do subvencije le s potrdilom Centra za socialno delo 9. člen Ne glede na določene kriterije lahko Komisija za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih življenjskih pogojih — bolezen, invalidnost, če so v družini otroci s hudimi telesnimi in duševnimi motnjami ali druge hude obremenitve. Komisija lahko tudi odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju 10. člen Dokazni dokumenti, ki jih mora prosilec dostaviti in merila za subvencioniranje. bodo objavljena ob vsakoletnem razpisu subvencij, seznam upravičencev do subvencij se javno objavi Prosilec je dolžan spremembo stanja sporočiti komisiji. V primerih, ko se stanje prosilcev med letom spremeni, lahko komisija tudi subvencijo med letom spremeni, odobri ali pa ukine 11. člen Komisija za subvencioniranje stanarin pri Centru za socialno de'o Piran, mora o zahtev ku odločiti v roku 30 dni po sprejemu zahtev ka. O pritožbi zoper sklep odloča Odbor za družbeno pomoč 12. člen Upravičencem do subvencioniranja stanarine se bo obračunava! subvencioniram del stanarine za tekoči mesec Najmanjši znesek odobrene subvencije je 20 din. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. ! 198! dalje Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Piran MARIJA BRATINA. 1. r. PRILOGA K PRAVILNIKU O DELNI NADOMESTITVI STANARINE - SUBVENCIJI STANARIN V OBČINI Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njthove letne dokazljive dohodke gospodinjstva (DDG) za leto 1981 Dohodkovni razred §L Letni DDG dB« v Pivki in pričetek izgradnje kanalizacijske ČN v Pivki. V kolikor v Pivki ne pričnemo z gradnjo kolektorja »B« in ČN. ne bo glede na stališča pristojnih inšpekcijskih služb, mogoče nobeno priključevanje na obstoječi kanalizacijski sistem. Sredstva za ČN v višini 9.195.000 din zagotavlja OVS Koper Ostala sredstva v višini 15.805.000 din pa niso zagotovljena Ceste L Izgradnja Titove ceste brez priključkov in spremljajočih objektov. Sredstva zagotovljena v višini 32.000.000 din, manjka še 7.500.000 din. Opremljanje stavbnih zemljišč 1 Kremenca H — individualna gradnja 2. Center Postojna 3. Vilharjevo naselje Pivka 4 Postojna, Pivka — blokovna izgradnja Investicije po krajevnih skupnostih L Modernizacija javne razsvetljave 2. Modernizacija cestnega omrežja 3. Soudeležba Samoupravne komunalne interesne skupnosti pri investicijah krajevnih skupnosti v vodovodno in kanalizacijsko omrežje. D SOLIDARNOSTNA IZGRADNJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ! Izgradnja ceste v Suhorje in Buje. A OSNOVNE OBVEZNOST! 4. člen ^ edno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. . sodstev. k, bodo potrebna za redno vzdrževanje komunalnih o jentov m naprav, bomo udeleženci zagotavljali iz naslednjih virov: 12. marca 1982 —Št. 7 URADNE OBJAVE 121 a) Za javno snago, za zimsko službo v Postojni, Pivki in Prestranku, za vplačilo eiektrične energije in vzdrževanje javne razsvetljave iz 1 % BOD — sredstva so zagotovljena. Dejavnost skupaj S!— 1. Javna razsvetljava — vzdrževanje javne razsvet!jave in porabe eiektrične energije 2. Javna snaga 3. Zimska služba v Postojni in Pivki 4. Modernizacija poslovanja Komunalnega podjetja v 000 din SKUPAJ 38.774 b) Za vzdrževanje cest iz pristojbine na cestno motorno vozilo in iz prihodkov od prodanega pogonskega goriva — sredstva so zagotov- Ijena. Dejavnost skupaj 1981—1985 v 000 din 1. Vzdrževanje cest 21.727 2. Vzdrževanje prehodov čez železnico 1.800 3. Zimska služba po vaseh 5.431 4. Krajevnim skupnostim za vzdrževanje cest 3.000 SKUPAJ 31.958 c) Vzdrževanje ostalih komunalnih objektov in naprav se bo vršilo po planih upravljalcev teh komunalnih objektov in naprav. " ( ; 5. člen 2. Odplačevanje anuitet Višina dolga Naziv objekta Viri financiranja 1981—1985 1. Kanalizacijska čistilna naprava v Postojni 1% od BOD 8.855.080 2. Kanalizacija v v Postojni razširjena reprodukcija — kanalščina 5.630.000 3. Kanalizacija v Postojni 4. Cesta Parje — Palčje komunalna taksa 3.199.812 — Jurišče prihodki od prodanega goriva in od pristojbine na cestno mot. vozilo 5.348.295 5. Ceste V. Ubeljsko prihodki od prodanega goriva M. Ubeljsko in od pristojbine na cestno motorno vozilo 1.110.000 6. Kanal, kolektor 15% prispevek iz stanovanj- Kremenca 11 skega prispevka oz. iz sredstev zbranih po posebnem sporazumu 1.808.320 7. Anuitete za vodovod Iz prispevka ob ceni vode 25.300.000 8. Anuitete za vodovod Iz prispevka ob ceni iz leta 1980 vode 2.700.000 SKUPAJ ANUITETE 53.951.507 Sredstva za vračilo anuitet od postavke !. do 6. so zagotovljena, sredstva za anuitete pod postavko 7. in 8. niso zagotovtjena. Dinamika vračanja anuitet je razvidna iz priiožene tabeie. 6. č!en 3. Redna dejavnost in SLO Samoupravne komunaine interesne skupnosti ter Enote za upravijanje s stavbnim zemljiščem. Viri financiranja višina stroškov !98!—1985 redna dejavnost SLO skupaj 1. 1% od BOD 3.880 120 4.000 v 000 din 2. Komunalna taksa 3. Pristojbina na cestna motorna 880 120 1.000 15.900 vozila 4. Sredstva za opremljanje 2.880 120 3.000 14.855 stavbnih zemljišč 3.880 120 4.000 5.219 2.800 5. Kanalščina 480 120 600 SKUPAJ 12.000 600 12.600 7. člen B !NVEST!C!JE V OBJEKTE PRENEŠENE IZ SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1976—1980 S področja vodovoda 1. Dokončanje ČN v Malnih — Ojačitev zajetja v Malnih — Dokončanje de! I. faze ČN Maini — Dokončanje II. faze ČN Maini — Izgradnja rezervoarja za pranje filtrov ČN in vodooskrbo Planine — Tlačni cevovod ČN — Izgradnja dvojnega cevovoda za oskrbo Planine in Podgore (od pralnega rezervoarja do Kačje vasi) — Izgradnja sistemskega rezervoarja *Ma!i Laz« na Mačkovcu za potrebe Podgore vrednost v 000 din 5.000 3.000 19.900 5.600 1.400 5.000 16.000 SKUPAJ Viri financiranja SKIS Postojna Kredit SB Koper 55.900 7.000 9.600 SKUPAJ 16.600 Ostala sredstva v višini 39.300.000 din so nezagotovljena. 2. Dograditev vodovodnega omrežja v Suhorju — OVS Koper 738 SKUPAJ ' S področja kanalizacije 1. Dokončanje ČN za fekalne vode Investicijska vrednost Zagotovljena sredstva (lastna udeležba SKIS v 1979 in 1980, ter kredit) Potrebno zagotoviti še (iz kanalščine in komunalne takse) 2. Dokončanje kolektorjev aB« in *0* Investicijska vrednost Zagotovljena sredstva Potrebno zagotoviti še 3. Regulacija potoka *Stržen« Nezagotovljena sredstva 4. Povezava kolektorjev aAK* in aO« s ČN Nezagotovljena sredstva 738 29.250 20.900 8.350 29.967 21.165 8.802 1.200 3.000 SKUPAJ potrebno zagotoviti še SKUPAJ vrednost investicij 21.352 63.417 S področja komunalne opremljenosti Dokončno opremiti 40 novih parcel (2,70 ha) ter dokončati opremljanje že izgrajenega dela Kremence II (individualna in družbena gradnja). 122 URADNE OBJAVE 12. marca 1982 — št. 7 Viri financiranja vrednost v 000 din — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem 20.000 Sredstva niso zagotovljena. Opomba: Po zakonu bo potrebno skleniti samoupravni sporazum in preiti na združevanje sredstev iz čistega dohodka. 8. člen C INVESTICIJE V NOVE OBJEKTE IN NAPRAVE ! Vodooskrba vrednost v 000 din — Izdelava projektne dokumentacije za nadaljnjo izgradnjo vodovodnega sistema Maini na relaciji Maini — Gorenje Postojna — Strane Pivka — Zagorje — Bač * Pivka — Jurišče 6.600 b) Center Postojna (6,1 ha) vrednost v 000 din — opremljanje s komunalnimi napravami — komunalna ureditev lokacije za postavitev avtobusne postaje 24.000 8.000 SKUPAJ 32.000 Viri financiranja — Graditelji v centru ter SKIS Postojna in Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem za magistralne poteze komunalnih naprav (v gradnji) — Prispevki TOZD in OZD — sredstva niso zagotovljena 24.00 8.000 SKUPAJ 32.000 c) Postojna — Pivka — blokovna izgradnja vrednost v 000 din Opremljanje zemljišč s komunalnimi napravami (ocena zazidalnih načrtov) 20.000 Viri financiranja ! OVS Koper — sredstva so zagotovljena 6.600 2. Kanalizacija vrednost v 000 din Kolektor *E* in »G« s prečrpavališčem in tlačnim cevovodom — Jama 25.000 Pivka — Kolektor »B* 10.000 Pričetek gradnje (N v Pivki ! 5.000 SKUPAJ Viri financiranja OVS — zagotovljena sredstva Možni viri financiranja — nezagotovljena sredstva Iz kanalščine Iz komunalne takse Krediti bank ter izvajalcev Prispevki OZD — Tovarna mesnih izdelkov — Javor — GG Meles Pivka — V. P. Pivka 50.000 9.197 11.660 16.120 2.023 2.000 6.000 2.000 1.000 SKUPAJ nezagotovljena sredstva 40.803 3 Ceste Izgradnja Titove ceste brez pločnikov in spremljajočih objektov. vrednost v 000 din 39.500 Viri financiranja Republiška skupnost za ceste 18.500 SKIS iz depozita pri KB 7.600 Iz posojila za ceste 1.200 SKIS iz cestnega dinarja 1.200 Krajevna skupnost Postojna 3.500 SKUPAJ zagotovljena sredstva 32.000 nezagotovljena sredstva 7.500 4 Opremljanje stavbnih zemljišč vrednost v 000 din a) Kremenca 11 — 45 parcel (59 ha) 20.000 Vilharjevo naselje — 66 parcel (46 ha) 24.000 Sredstva niso zagotovljena 44.000 Viri financiranja: Investitorji 2/3 29.000 Enota po samoupravnem sporazumu 1/3 15.000 SKUPAJ 44.000 Viri financiranja: Sredstva niso zagotovljena 5 Investicije Komunalnega podjetja vrednost v 000 din !. Izgradnja poslovnega objekta 39.087 Sredstva so zagotovljena. 2. Sanacija mikrorazvodnega omrežja Tržaške ceste v Postojni 9.000 Viri financiranja Komunalno podjetje Postojna 3.000 Krajevna skupnost Postojna 3.000 Sredstva so zagotovljena SKIS Postojna — po dogovoru s KS iz 0.3% solidarnostnih sredstev 3.000 3. Povezava nanoškega vodovoda (hruševski krak) v sistem skupinskega vodovoda 5.040 Viri financiranja Komunalno podjetje 2.520 Krajevna skupnost Hruševjc 2.520 Sredstva so zagotovljena 4. Organizirati vodoinstalaterski servis in ga opremiti ! .000 Sredstva so zagotovljena 5. Sanacija objektov nanoškega vodovoda 1.500 Sredstva so zagotovljena 6. Adaptacija črpališča in stavbe v Korotanu 800 Viri financiranja Komunalno podjetje 400 Svet za obrambo pri SO 400 7. Ureditev smetišča in saniranje okolice 2.080 8. Rekonstrukcija ceste na smetišču 200 Investitor pod zap. št. 7. in 8. je Komunalno podjetje. Sredstva so zagotov^ena. 9. Ureditev pralnice kontejnerjev za odvoz smeti. vrednost v 000 din Viri financiranja 500 Komunalno podjetje 250 SKIS Postojna 250 Sredstva so zagotovljena 10. Služba odvoza kosovnih odpadkov 750 Investitor SKIS Postojna Sredstva so zagotovljena SKUPAJ investicije 59.957 6 Jnvestidje po krajevnih skupnostih Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da imajo spodaj navedene investicije po KS prioriteto, ker njihova izvedba omogoča izboljšanje življenjskih pogojev v teh naseljih. 12. marca 1982 —Št. 7 URADNE OBJAVE 123 a) Vodooskrha — Krajevna skupnost Razdrto Viri financiranja Cestno podjetje Koper OVS Koper — Odbor za SLOS KS Razdrto SKIS Postojna (iz 1% prispevka iz BOD) Sredstva so zagotovljena vrednost v 000 din 7.135 4 000 200 1.860 1.075 SKUPAJ 7.135 — Krajevna skupnost Dolanc Dograditev vodovoda 500 Viri financiranja KS Dolane 200 SKIS Postojna 300 SKUPAJ 500 — Krajevna skupnost Pivka Rekonstrukcija vodovoda v Pivki 1.740 Viri financiranja KS Pivka 470 850 SKIS Postojna — sredstva zagotovljena Krajani — prostovoljno delo 420 SKUPAJ 1.740 4 Krajevna skupnost Pivka vrednost v ()()() din Asfaltiranje ulic in cest 4.086 Viri financiranja KS Pivka 2.197 SKIS Postojna — zagotovljena sredstva ! .000 GG Postojna 300 Krajani — prostovoljno delo 589 SKUPAJ 4.086 5. Krajevna skupnost Bukovje Asfaltiranje cest 9.800 Viri financiranja SKIS Postojna 600 KS Bukovje iz samoprispevka 720 KS Bukovje — prostovoljno delo 180 GG Postojna 2.600 Javor Pivka ! 400 1 HP Postojnska jama 1.500 Nanos Postojna 250 vrednost v 000 din KZ Postojna 250 Občinska izobraževalna skupnost 60 Občinska stanovanjska skupnost 40 SKUPAJ 7.600 Nezagotovljena sredstva še 2.200 b) Kanalizacija — Krajevna skupnost Postojna izgradnja kana!izacije v Postojni na Tržaški cesti, v Vikar- jevem naselju, v Velikem Otoku 4.660 Viri financiranja SKIS Postojna — zagotovljena sredstva 1575 KS Postojna 2.845 JLA —delo 120 Občani — delo in prevozi 120 SKUPAJ 4.660 — Krajevna skupnost Planina SKIS Postojna za izgradnjo kanalizacije v Planini 200 c) Ceste vrednost v 000 din 1. Asfaltiranje ceste Orehek — Prestranek v 1. 1981 — pokrivanje prekoračitev in podražitev zaradi dodatnih de! Sredstva so zagotovljena KS Prestranek 950 SKIS — vračilo anuitet I 535 2. Asfaltiranje ceste Žaga Belsko — Studeno — pokrivanje prekoračitev in podražitev 680 Sredstva zagotavlja KS Studeno SKIS — vračilo anuitet 1 492 3. Asfaltiranje ulic in cest v KS Postojna 14 300 Viri financiranja SKIS Postojna 4.000 KS Postojna 8.655 Manjkajoča sredstva 955 Prispevek podjetij za ureditev pločnikov Mercator Nanos 250 Elektrotehnika 30 Elektro Sežana 30 KZ Postojna 60 Trgoavto Postojna 30 Mlinotest 20 THO Postojnska jama 130 IMP 20 GG Postojna 40 Triglav_________________________________________________________40 SKUPAJ *4.300 6 Krajevna skupnost Landol. Šmihel. Hrenovice. Hraščc Asfaltiranje ceste Bolk — Landol 8.000 Viri financiranja SKIS Postojna — asfaltiranje ceste 4.000 Krajevna skupnost Šmihel. Landol. Hrenovice in Hrašče — priprava spodnjega ustroja 4.000 SKUPAJ 8.000 7. Krajevna skupnost Planina Asfaltiranje v Spodnji Planini 1.000 Viri financiranja SKIS Postojna 500 KS Planina 500 SKUPAJ * 1000 8. Krajevna skupnost Dolane SKIS — za rekonstrukcijo ceste Narin — Magistralna cesta 50 9. Krajevna skupnost Zagorje vrednost v 000 din Asfaltiranje Parje in Draskovče 1.000 Viri financiranja SKIS Postojna 300- Krajevna skupnost Zagorje 300 SKUPAJ 100 10. Krajevna skupnost Jurišče — Palčje Vračilo anuitet za asfaltirano cesto Parje — Palčje — Jurišče 5.348 Viri financiranja SKIS — sredstva so zagotovljena 11. Krajevna skupnost V Ubeljsko Vračilo anuitet za ^faltiranje ceste V. Ubeljsko — Tri Hiše 1.110 SKUPAJ SREDSTVA ZA CESTE SKIS Postojna 13.677 Krajevne skupnosti 18.971 TOZD. OZD 7.090 SKIS POSTOJNA — za anuitete 6.458 Manjkajoča sredstva 3.155 SKUPAJ 49.351 V kolikor krajevne skupnosti ne zagotovijo predvidenih sredstev, planiranih del ne bo mogoče izvesti. 124 URADNE OBJAVE 12. marca 1982 —št. 7 d) Javna razsvetljava vrednost v 000 din 1. Krajevna skupnost Dolane — Narin 140 Viri financiranja KS Dolane 70 SKIS Postojna 70 SKUPAJ 140 2. Krajevna skupnost Pianina 113 Viri financiranja Krajevna skupnost Planina . 56,5 SKIS Postojna 56,5 SKUPAJ 113 3. Krajevna skupnost Postojna 1.300 Viri financiranja KS Postojna 650 SKIS Postojna 650 SKUPAJ 1.300 4. Krajevna skupnost Hruševje 150 Vtri financiranja KS Hruševje 75 SKIS Postojna 75 SKUPAJ 150 vrednost v 000 din 5. Krajevna skupnost Hrašče 310 Viri financiranja KS Hrašče 155 SKIS Postojna 155 SKUPAJ 310 6. Krajevna skupnost Jurišce 284 Viri financiranja KS Jurišče 142 SKIS Postojna 142 SKUPAJ 284 7. Krajevna skupnost Hrenovice 240 Viri financiranja KS Hrenovice 120 SKIS Postojna 120 SKUPAJ 240 8 Krajevna skupnost Košana 200 Viri financiranja KS Košana 100 SKIS Postojna 100 SKUPAJ 200 Kraj rekonstrukcije javne razsvetljave določi krajevna skupnost Košana. vrednost v 000 din 9. Krajevna skupnost Pivka 263,0 Viri financiranja Krajevna skupnost Pivka 131,5 SKIS Postojna 131.5 SKUPAJ 263,0 Kraj rekonstrukcije določi KS Pivka. SKUPAJ SREDSTVA ZA JAVNO RAZSVETLJAVO SKIS — Zagotovljena sredstva 1.500 KS 1.500 SKUPAJ 3.000 V kolikor Krajevne skupnosti ne zagotovijo potrebnih sredstev, predvidenih de! ne bo mogoče izvesti. SKUPAJ INVESTICIJE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 66.386 e) Rezervna sredstva SKtS za reševanje problemov v slučaju elementarnih nesreč 1 MO D. SOLIDARNOSTNA IZGRADNJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV I. Izgradnja ceste v Suhorje in pričetek izgradnje ceste v Buje. Viri financiranja — SKIS iz prihodkov odi % 2.676 — SKIS iz prihodkov od cest 2.500 — Solidarnostna sredstva 0.3 od BOD po samoupravnem sporazumu 300 — KS Suhorje 350 — KS Košana 400 — Prostovo!jno de!o občanov v Suhorju 300 — Prostovoljno de!o občanov v Bujah 300 — M!adinska de!ovna brigada — prostovoljno delo 4.000 — Zavarovaina skupnost (kredit) 2.500 SKUPAJ 13.526 9. člen E CELOTNI PROGRAM Vrednost vseh vlaganj Samoupravne komunatne interesne skupnosti ter Enote za upravljanje s stavbnim zem!jiščem v razvoju komunalnega gospodarstva, za katere se udeleženci sporazuma dogovorimo, da jih je potrebno izvršiti v srednjeročnem obdobju 198!—1985. znaša: NAMEN VLAGANJ skupaj 1981—1985 A) Osnovne obveznosti 137.284 B) Investicije v objekte, prenesene iz srednjeročnega obdobja 1976—! 980 ^ 77 990 C) Nedokončano oprcmtjanjestavbmhzemtjišč 20.000 D) Investicije v nove objekte in naprave — Komunalne naprave 96.100 — Opremijanjc stavbnih /emljtšč 96.000 E) Investicije komunalnega podjetja 59.957 F) Investicije po krajevnih skupnostth 60.128 G) Rezervna sredstva 1.000 H) Sohdarnostna izgradnja komunalnih objektov in naprav 13.526 SKUPAJ 561.985 Podrobnejši pregled vlaganj je pritožen temu sporazumu. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 10. člen 1% prispevek od bruto osebnega dohodka Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da se 1% prispevek od bruto osebnega dohodka zbira za financiranje komunalne dejavnosti še v srednjeročnem obdobju 1981—1985. 11. člen Komunalna taksa Komunalna taksa se tudi v obdobju 1981—1985 plačuje pri vstopnini za ogled Postojnske jame. m sicer v višini 4,00 din od prodane vstopnice. Višina komunalne takse bi se zviševala vsako leto glede na indeks porasta cen, ki ga posreduje Biro za gradber^štvo. Prispevek se nakazuje vsak mesec. 12. marca 1982 — Št. 7 URADNE OBJAVE 125 12. člen Cena vode Stroški izgradnje vodovodnega sistema Maini, vključno z odplače-vanjem anuitet se obračunavajo v ceni vode. Cena vode se vsako !eto povišuje, v skladu s porastom stroškov. 13. č!en Cena kanalščine Stroški izgradnje kanalizacijskega sistema, vključno z anuitetami se pokrivajo iz cene kanalščine. Cena kanalščine se vsako leto zvišuje v skladu s porastom stroškov. 14. člen Prihodki od cest Prihodki od cest se zagotavljajo na osnovi obstoječih predpisov. 15. člen Sredstva za komunalno opremljanje zemljišč a) Sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo se formirajo tako, da investitorji prispevajo 2/3, Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem pa 1/3 od vrednosti vloženih sredstev v zgrajene komunalne naprave. b) Za komunalno opremljanje parcel, namenjenih za družbeno stanovanjsko gradnjo in de! prispevka, ki ga Enota prispeva za komunalno opremljanje na področju individualne stanovanjske izgradnje, se sredstva zagotavljajo, v višini 1,15 % od čistega dohodka na bruto OD 16. člen Sredstva Komunalnega podjetja Komunalno podjetje zagotavlja potrebna sredstva za opravljanje svoje dejavnosti, na osnovi cen storitev in drugih prihodkov. 17. člen Krajevne skupnosti Financiranje planov KS se vrši iz naslednjih virov: — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — 0,3%odBOD — samoprispevek — dotacija iz proračuna SO Postojna — združena sredstva OZD in TOZD — združena sredstva SKIS — prostovoljno delo ter prispevki občanov. 18. člen Financiranje modernizacije javne razsvetljave Za modernizacijo javne razsvetljave po KS, združujejo sredstva KS in SKIS Postojna, vsaka do 50 % od končne vrednosti izvršene modernizacije. 19. člen Solidarnostna sredstva Solidarnostna sredstva se formirajo iz posameznih prihodkov SKIS in solidarnostnih sredstev po Samoupravnem sporazumu o financiranju krajevnih supnosti, ter so namenjena za izgradnjo komunalnih naprav v nerazvitih KS ter za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja. 20. člen Formiranje cene komunalnih storitev, ki jih opravlja Komunalno podjetje (cena vode, kanalščina, odvoz odpadkov) a) Osnovni elementi za sestavo cen prej navedenih storitev 1. Amortizacija 2. Poraba električne energije 3. Proizvodne storitve 4. Material za vzdrževanje 5. Neproizvodne storitve 6. Stroški vzdrževanja delovnih sredstev 7. Dnevnice, kilometrina, potni stroški 8. Izdelani OD 9. Splošni stroški uprave 10. Anuitete 11. Sredstva za novogradnje Opomba: Pri ceni vode še element: *Prevozi vode v izrednih razmerah*. Predloge za spremembo cene poda Komunalno podjetje takoj, ko se spremeni, zaradi podražitve, višina stroškov vzgoraj navedenih elementih. , V kolikor Komunalno podjetje ne predlaga spremembe cen, ob nastali spremembi, mu komunalna skupnost ni dolžna pokrivati dela manjkajočih sredstev. IV STANDARDI IN NORMATIVI 21. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da se bodo pri izvajanju vseh vrst komunalnih storitev obvezno uporabljali standardi, ki veljajo za komunalno gospodarstvo, splošno veljavne gradbene norme, ter tehnični normativi. V DOLŽNOSTI IZVAJALCEV 22. člen a) Redno vzdrževanje Izvajalci, ki opravljajo redno vzdrževanje komunalnih naprav, so dolžni: — pripraviti letne plane rednega vzdrževanja komunalnih naprav in objektov, in jih predložiti Skupščini Samoupravne komunalne interesne skupnosti v potrditev. — vsakih šest mesecev informirati skupščino o realizaciji sprejetih planov. — plani rednega vzdrževanja, ki so jih dolžni pripraviti izvajalci, so naslednji: 1. Javna snaga — izvajalec Komunalno podjetje 2. Vzdrževanje cest — izvajalec Komunalno podjetje 3. Zimska služba — izdajalec Komunalno podjetje 4. Vzdrževanje vodovodnega omrežja ter objektov — izvajalec Komunalno podjetje 5. Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in objektov — izvajalec Komunalno podjetje. 6. Vzdrževanje javne razsvetljave — izvajalec Elektro Sežana. 23. člen b) Investicije Izvajalci, ki gradijo nove komunalne objekte in naprave, se zavezujejo, da bodo obveznosti iz pogodb izvrševali v pogodbenih rokih, ter skrbeli, da bodo objekti in naprave izdelani kvalitetno. VI. NAČIN SPREMLJANJA IN IZVAJANJA SPORAZUMA 24. člen Odgovorna organa za spremljanje sporazuma sta Izvršilni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Ižvršilna odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti Postojna ter Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem poročata vsak svoji Skupščini najmanj enkrat letno, o izvrševanju določi! tega samoupravnega sporazuma. Poročilo o izvajanju sporazuma pripravlja Delovna skupnost Strokovne službe Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Postojna. 25. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot je določen za sprejem sporazuma. , 26. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot 50 % udeležencev sporazuma in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Šteje se, da je sporazum podpisan s strani posameznega udeležnca, ko ta poda pismeno pristopno izjavo. 27. člen V primeru, da ta sporazum ni sklenjen, bo možno izvršiti samo de! že začetih investicij. Nerealizacija tega sporazuma bi močno zavrla nadaljnji razvoj v občini 28. den Skienitev samoupravnega sporazuma o temeijih srednjeročnega piana razvoja komunalnega gospodarstva ugotavijata Izvršiini odbor Samoupravne komunaine interesne skupnosti in Enote za upravijan je s stavbnim zemijiščem Postojna. 29. čien Ta sporazum veija za čas od 1. 1. 1981 do vkijučno 31. 12. 198S. 30. čien Pristopne izjave s sporazumom hrani deiovna skupnost Samoupravne komunaine interesne skupnosti ter Enote za upravijanje s stavbnim zemijiščem Postojna 31. čien Pravice in obveznosti iz tega sporazuma začnejo za posamezne ude-iežence veijati z dnem podpisa tega sporazuma St.: 30-20/80-3 Postojna, december 1980 UDELEŽENCI OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA IZOLA V skiadu s 1. odstavkom 132. čiena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni iist SRS št. 15^76) je skupšpina Občinske skupnosti sociainega skrbstva Izoia na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajaicev dne, 3. marca 1982 sprejeta SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI 1. Preživnine, doiočene do konca ieta 1980, se zaradi uskiaditve s povečanimi živijenjskimi stroški vaiorizirajo od 1. 3. 1982 daije za 36 %. 2 Preživnine, doiočene v ietu 1981, se od 1. 3. 1982 daije vaiorizirajo sorazmerno giede na čas, kdaj so biie doiočene in sicer: preživnine, doiočene do konca januarja 1981 za 36 % preživnine, doiočene do konca februarja 1981 za 33 % preživnine, doiočene do konca marca 198! za 30 % preživnine, doiočene do konca apriia 1981 za 27 % preživnine, doiočene do konca maja 1981 za 24 % preživnine, doiočene do konca junija 1981 za 21 % preživnine, doiočene do konca juiija 1981 za 18 % preživnine, doiočene do konca avgusta 1981 za 15 % preživnine, doiočene do konca septembra 1981 za 12 % preživnine, doiočene do konca oktobra 1981 za 9% preživnine, doiočene do konca novembra 1981 za 6% preživnine, doiočene do konca decembra 1981 za 3 % 3. Ta skiep veija takoj, uporabija pa se s 1. 3. 1982 daije. St.: 39/82 Izoia, 4. marca 1982 Predsednica skupščine SILVA SAMSA, !. r OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KOPER V skiadu s i odstavkom Ì32. etena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni tist SRS. št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Koper na seji dne. 11. marca 1982 spre-jeia SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI Preživnine, doiočene aii dogovorjene do vkijučno 31 12. 1980, se zaradi uskiaditve s povečanimi živijenjskimi stroški povišajo za 36%, in to od 1. 3 1982 daije. Preživnine, doiočene v ietu 1981 se od 1.3. ! 982 daije povišajo sorazmerno za čas, ko so biie doiočene, in sicer: preživnine, doiočene do konca januarja 1981 za 36% preživnine, doiočene do konca februarja 1981 za 33% preživnine, doiočene do konca marca 1981 za 30% preživnine, doiočene do konca apriia 1981 za 27% preživnine, doiočene do konca maja 1981 ' za 24 % preživnine, doiočene do konca junija 1981 za 21 % preživnine, doiočene do konca julija 1981 za 1§% preživnine, doiočene do konca avgusta 1981 za 15 % preživnine, doiočene do konca septembra 1981 za 12% preživnine, doiočene do konca oktobra 1981 za 9% preživnine, doiočene do konca novembra 1981 za 6% preživnine, doiočene do konca decembra 1981 za 3% Ta skiep stopi v veijavo takoj. Števiika: 191-1/82 Datum: 11. 3. 1982 . Predsednik skupščine skupnosti CIRIL KOBAL, i. r. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SEŽANA V skiadu s prvim odstavkom 132. čiena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. i. SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti sociainega skrbstva Sežana na svoji seji, dne 3. 3.1982 sprejeta SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI 1. Preživnine, doiočene a!i dogovorjene do konca ieta 1980, ki so biie v ietu 1981 že vJorizirane, se zaradi uskiaditve s povečanimi živijenjskimi stroški povišajo za 36% in to od 1. 3. 1982 daije. Preživnine doiočene a! dogovorjene med ietom ! 981 se od !. 3.1982 daije povišajo za sorazmeren dei prej navedenih odstotkov, giede na čas kdaj so biie določene in sicer: preživnine, doiočene do konca januarja 1981 36 % preživnine doiočene do konca februarja 1981 33% preživnine, doiočene do konca marca 1981 30% preživnine, doiočene do konca apriia 1981 27 % preživnine, doiočene do konca maja 1981 24% preživnine, doiočene do konca junija 1981 21 % preživnine, doiočene do konca julija 1981 18% preživnine, doiočene do konca avgusta 1981 13% preživnine, doiočene do konca septembra 1981 12% URADNE OBJAVE 12. marca 1982 —Št. 7 preživnine, določene do konca oktobra 1981 * 9 % preživnine, določene do konca novembra 1981 6 % preživnine, določene do konca decembra 1981 3 % 2. Sklep stopi v veljavo z dnem objave. Številka: 56-55/77 Datum: 4. 3. 1982 Predsednik skupščine skupnosti MILKA SOSIČ, 1. r. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OB&NE !ZOLA Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS, št. 35/79), 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Izola za obdobje 1981—1985 in skladno s 23. členom Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom ter po uskladitvi kriterijev v Skupnosti socialnega varstva občine Izola, je skupščina Skupnosti otroškega varstva Izola na zasedanju dne 4. 3.1982 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1982 I. A) Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev in upokojencev. Pravico do prejemanja denarne pomoči ima vsak otrok v znesku: a ) 1.400 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada do 3.100 din mesečno na družinskega člana; b) 1.00 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3100 do 3700 din mesečno na družinskega člana; c) 600 din mesečno, je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva socialni položaj družine in vsi dohodki ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katasterskega dohodka. Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Občan, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka, se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma intelektualne storitve. II. B) Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin. 1. Do denarne pomoči v znesku 600 din mesečno so upravičeni otroct iz kmečke ali druge družine, ki so brez sredstev in ki jim je pomoč nujno potrebna, kadar je ugotovljeno, da so v težjem socialnem položaju in kadar izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka (občani brez sredstev, druge družine), b) da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek praviloma ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin iz te točke, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugem odstavku te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni ozroma invalidnosti staršev. Za izpolnitev tega pogoja izda mnenje pristojni organ krajevne skupnosti, v kateri otrok oziroma družina živi. 3. Komisija za denarne pomoči lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določeno v drugem odstavku te točke, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katasterskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki družine. III Ob izpolnjevanju pogoja iz 1. in II. točke tega sklepa ima otrok pravico do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din mesečno, telesno ali duševno prizadet otrok; — 300 din mesečno, otrok, ki ima edinega hrp-ulca. Pogoj za pridobitev pravice iz prve in druge alineje te točke je podan, kadar je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zaradi edinega hranilca v bistveno težjem sodalnem položaju. C) Skupna določila IV Za člana občanove družine se štejejo občani, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmet jih) otroci in stari starši. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 3.100 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpolkratnem znesku katasterskega dohodka. V. Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega delovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. VI Komisija za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti, v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč kot je določeno v 1. in II. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na težji socialni položaj družine, ki je nastal zaradi bolezni, nesreče, večje število otrok ali iz drugih razlogov neodvisno od volje družine, (denarne pomoči po prosti presoji). VII Občani, ki so uveljavljali pravico denarnih pomoči po dosedanjih predpisih, so dolžni, da vložijo dokazila o upravičenosti do denarne pomoči. Dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči se vloži preko organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, kjer občan združuje delo. Občan lahko vloži dokazila še v roku 30 dni od dneva objave tega sklepa. VIII. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Izola bo spremljala gibanje prihodkov in odhodkov sredstev denarnih pomoči in v okviru razpoložljivih sredstev zvišala zneske denarnih pomoči. IX Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah (Primorskih novicah), uporablja se od 1. maja 1982 dalje Številka: 61/81 Datum:4. marca 1982 Predsednica skupščine skupnosti Irena K OSMINA, 1. r. 128 URADNE OBJAVE 12. marca 1982 —št. 7 * * ?