Poštn ni plačana v gotovini
MBBEB53
Maribor, četrtek 13 decembra 1934
Stev. 282.	V"'	^
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
tfradnlfitvo In uprava: Maribor, Oospoaka ut. 11 / Talafon uradnlitva 2440, uprava 2466 lahaja razan nadalja In praznikov vaak dan *b 10. url / Velja meae£no prajeman • upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun it. 11.408
99
JUTRA
99
P© grozeči nevihti
Dva temna in nevihto obetajoča oblaka sta izginila z evropskega mednarod-no-po!itičnega obzorja — saarski plebiscit in jugoslovansko-madžarskl spor,
Pregnalo ju je tisto Društvo narodov, o katerem simo bili že trdno prepričani, da le obsojeno na smrt in si nikoli več ne bo 'noglo priboriti nazaj po izstopu Japonske in Nemčije izgubljeno avtoriteto. Zeta pravilno je ocenil ženevski uspeh državnik, ki je dejal: »Ako ne bi imeli v trenutku Društva narodov, bi imeli vojno.« Ne vem, če so se vsi v Evropi Popolnoma zavedali nevarnosti, v kateri s in o bili zadnje tedne, zlasti pa po mar seilleskem atentatu? Človek bi skoraj dvomil. Marseilleski atentat je bil immo-So težji, kakor 1. 1914. sarajevski. Marseilleski je bil pripravljen zares izven meja Jugoslavije in izven njenih Jfieja tudi i z v r š e n. Krivda Madžarske 'e bila uradno dokazana in jo je v ponedeljek potrdilo tudi Društvo narodov. Sarajevski atentat je bil pripravljen v '"ejah bivše Avstro-Ogrske in brez vsake krivde tujine, saj se Srbiji ni mogla &it: tedaj niti pozneje kdaj dokazaiti kakršnakoli sokrivda! Mimo tega je padel v Marseilleu vladar, v Sarajevu pa je prestolonaslednik. In vendar ^ Sarajevo vsaj posredno sprožilo najstrašnejšo vseh vojen, svetovno vojno.
Prav nič ni bil manj nevaren spor za-Jadi plebiscita v Posaarju. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, ki gotovo ni niti fantast niti pesimist, ainpak nasprotno realist in optimist, je tovedal pred tedni v svojem znanem in Sotovo še ne pozabljenem ekspozeju v Draški poslanski zbornici, da more voj-11 r< v Setu 1935. preprečiti samo sporazum '•led Francijo in Nemčijo. Spor o Pomurju, kakor se je tedaj razvijal, gotovo jj: bil prav nič manj nevaren za mir, kakor spor mod Jugoslavijo in Madžarsko &o atentatu v Marseilleu. Kakor dr. Be-"eš, so pa sodili tudi nmogi drugi evropski državniki, v prvi vrsti zlasti angleški. In tudi tu je Društvu narodov uspelo, [jasi ne toliko po svoji lastni zaslugi, kakor glede Marseillea. Ako ne bi bilo ak-na zasebno iniciativo bivših francoskih in nemških frontnih bojevnikov in ^ibbentropovega obiska v Londonu in ^arizu, tudi sporazum ekspertov, odbora hojice v Rimu in sveta Društva narodov v Ženevi ne bi bil mogoč! Treba je torej Pripisati glavno zaslugo Hitlerju in njegovemu emisarju von Ribbentropu na C|'i, in francoskemu zunanjemu ministra ‘-avalu na drugi strani. Ako bi bil na !fctn mestu še pokojni Louis Barthou ’n ministrski predsednik Doumerguc j^mesto Elandina, kdo ve, kako bi se ^iio izteklo? Francoski pisatelj Jules ^Oimaine je dejal, da je bila Barthou-'eva politika sijajna, a nevarnaI 2 obema uspehoma Društva narodov ^ vsi problemi seveda še niso rešeni in !|'so odstranjene vse nevarnosti. Zelo ' až-no je sedaj vprašanje, kako se bo ženska resolucija spremenila iz teorije v l>rakso? Ali bo Madžarska zadostila obveznostim, ki so ji bile naložene, kako 1,1 kdaj? Ali bo sp ala našo integri-eto in suverenost . ne bo več rovari-Proti nam po metoda!), ki so ustvarile ^arseilleski atentat? Ali se bo žc kma-l1 formulirala, podpisala in uveljavila an-llei'oristična konvencija? Ta in še dru-so vprašanja, ki sc morajo šele rešiti. 1;' iko pa bo največja rešitev saarske Problema šele plebiscit saun. Za 13. ■'"uiarjem pa pride na vrsto še 1 i k v i -/^cija plebiscita z vsemi številnimi ®čjinii in manjšimi, formalnimi in stvar-
Evropa ie stala pred vojno
Šele sedaj se zaveda svet v celoti, kal so pomenili trije zadnji dnevi
sedanjega zasedanja Društva narodov
ŽENEVA, 13. decembra. Šele sedaj, ko je zasedanje Društva narodov končano in so se delegati odpeljali, je mogoče v ce loti doumeti vse, kar se je dogodilo zadnje dni. Šele sedaj je mogoče odkrito povedati tisto, česar si prej ni nihče upal izreči. Evropa je stala pred vojno in Društvo narodov pred razpadom. Bilo je jasno, ako se ne bi bil dosegel sporazum v zadevi jugoslovansko-madžarskega spora, bi bila Jugoslavija prisiljena poiskati si sama zadoščenje. To spoznanje je prodrlo v nedeljo in ponedeljek v Ženevi vsesplošno in razne konference med posameznimi voditelji delegacij so bile naravnost zgodovinskega pomena.
Šele tedaj, ko bodo znane vse podrobnosti teh konferenc, bo človeštvo videlo, v kašni nevarnosti je bila Evropa in ka-
ko junaško je bila ta nevarnost odstranjena. Napetost je obvladal v prvi vrsti jugoslovanski zunanji minister Jevtič s svojim nastopom, ki so ga vsi občudovali. Njegov nastop napram Lavalu in lordu Edenu je ustvaril položaj, iz katerega se je morala najti rešitev. Enak pomen je imel Lavalov nastop, ko je izjavil napram lordu Edenu in baronu Aloisiju, da bo ostala Francija vedno zvesta Jugoslaviji, mali antanti in balkanski zvezi tudi ako bo to zvestobo treba dokazati na bojnih poljanah. Sklenjeni nastop Francije, male antante in balkanske zveze, za katero je stala tudi sovjetska Rusija, je tako prestrašil Veliko Britanijo in Italijo, da je prva zapustila svojo nevtralnost, druga pa je kapitulirala in pristala na to, da se Madžarska obsodi. Madžarska je stala
tako v ponedeljek v Društvu narodov popolnoma osamljena. Spoznala je, da Evropa zaradi nje ne bo riskirala najhujšega In da se tudi Italija, njena zvesta zaveznica, ne bo uprla volji Velike Britanije in Francije, zlasti ker potrebuje poslednjo zaradi svojega sedanjega težkega gospodarskega položaja in ji njene finance v sedanjem trenutku absolutno ne dovoljujejo kakšnih negotovih avantur.
Jugoslavija je tako dobila zadoščenje pred svetom Društva narodov, dobila je priznanje vseh civiliziranih držav za svoje izredno zadržanje, ki bo tudi v bodočnosti šlužilo kot lekcija, po kateri je treba iti v najtežjih trenutkih narodne preizkušnje. Vsa Ženeva se zaveda, da se je treba za tak izid zahvaliti samo Jugoslaviji in zunanjemu ministru Jevtiču.
Teliti frsntoiiil pefloli ItačiJi
LA VAL BO POTOVAL V RIM ŠELE T EDAJ, KO SE ITALIJA SPORAZUME
Z MALO ANTANTO.
RIM, 13. decembra. V zvezi z misijo senatorja Berengerja in sestankom, ki ga je imel v Ženevi Laval pred svojim odhodom v Pariz z italijanskim delegatom baronom Aloisijem, se zatrjuje tu, da bo Laval prispel v Rim v najkrajšem času, po vsej verjetnosti že 20. t. m. Nasprotno pa zatrjujejo v Parizu, da Laval ne bo prišel v Rim pred zaključkom saar-skega plebiscita, ker bodo dotlej razna nujna vprašanja zahtevala njegovo navzočnost v Parizu. Mimo tega se zatrjuje, da zahteva Francija od Italije, naj se poprej sporazume z malo antanto in balkansko zvezo, ker bo sanio v tem pri meru Lavalovo potovanje v Rim moglo biti zaključeno z realnim uspehom.
PARIZ, 13. decembra. Po rešitvi jugoslovansko-madžarskega spora in vprašanja Izvedbe ter likvidacije plebiscita v Posaarju, stopa { ospredje vsega evropskega političnega zanimanja prizadevanje za zbližanje med Italijo in Francijo.
Razvoj svetovnopolitičnih dogodkov zad njega časa je prepričal rimske politike,
da tesnejša naslonitev Italije na Francijo ni potrebna samo zaradi posebnih prednosti, ki bi jih mogla nuditi, ampak je tudi velika nujnost. Zadnja debata v svetu Društva narodov je pokazala, da je postala fronta držav, ki si žele miru, zelo ! močna in je dovedla revizionizem do po-1 loma. V Rimu je napravila Lavalova Izjava, da bo Francija vedno stala za Jugoslavijo, zelo močan vtis, prav tako tudi izjava, da je zbližanje med Parizom In Rimom mogoče samo preko zbližanja Ri ma z Beogradom, Prago in Bukarešto. V Rimu so zato z obžalovanjem vzeli na znanje vest, da bo Laval prišel v Rim šele po sporazumu Italije z malo antanto.
RIM, 13. decembra. V Rimu so se razširile vesti, da bo Mussolini v kratkem povabil v Rim češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ker je vprašanje sporazuma Italije z malo antanto postalo zelo aktualno. Ta vest je napravila zlasti v Parizu najboljši vtis.
Parafpvafi mema&al Bolivijo
BUENOS AIRES, 13. decembra. Po informacijah z meje so Paragvajci osvojili že vse ozemlje Gran Chaca in dospeli na staro bolivijsko ozemlje, kjer še vedno preganjajo bolivijske čete. Sedaj se vrši srdita bitka za neko bolivijsko oporišče, in ako pade, se bodo morali Bolivijci umakniti v gorovje. Zdi se, da je vojna med Paragvajem in Bolivijo s tem odločena v korist Paragvaja.
Kazasov w Beogradu
BEOGRAD, 13. decembra. Novi bolgarski poslanik Dimo Kazasov je ■gocoK*! ii n»ih m\ i mmmwmmammm
že prispel v Beograd in bo danes pre vzel svoje nove posle. Kazasov je, ka kor znano, predsednik bolgarsko-ju-goslovanske lige in eden glavnih po-bornikov iskrenega bratstva, sodelovanja in zavezništva ined Bolgarijo in Jugoslavijo, zato se splošno pričakuje, da bo njegovo poslaniško delovanje v Beogradu samo še okrepilo dosedanje vezi med obema bratskima narodoma.
GO M BOS ODSTOPI ?
BUDIMPEŠTA, 13. decembra. Vedno bolj se širijo vesti, da bo prisiljena Gom-bosova vlada po porazu v Ženevi odstopiti, da na ta način napravi možnost likvidacije tega poraza. Te vesti so zelo
y vprašanji. Rešitev bo odvisna v pr-! Vrsti od nadaljnjih odnošajeiv med Pa-
aamutmasMia
1 rizom in Berlinom*. Te dni bo obiskal Pari/, po Ribbentropu Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Ali sc ho sešel le z bo-: jevniki in s Flandindm, ali tudi z L;i-! valom, bomo šele videli. Na vsak način pa bo pogajanja med Parizom in Berlinom oviral protokol, ki je bil te dni podpisan v Ženevi po Lavalu za Francijo In Lltvinovu za Rusijo, po katerem imata obe vezane roke glede sklepanja novih
sporazumov s tretjimi državama in kateremu se je prostovoljno pridružila še Češkoslovaška.
Bodoči dnevi in tedni bodo torej v mednarodni politiki Evrope zaradi navedenega, kakor tudi nameravanega L a -v a 1 o v e g a potovanja v Rim zelo važni. Vendar — oba temna oblaka, ki sta strašila s katastrofo, sta vsaj zaenkrat izginila in izgledi so lepi.	-r.
verjetne, vendar pa je odstop odvisen od sklepa stranke narodne sloge. Nekateri menijo, da bo Gombos sicer odstopil, da bo pa takoj dobil zopet mand^4 za sestavo nove vlade.
JEVTIČ SE VRAČA.
BEOGRAD, 13. decembra. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič se bo vrnil v Beograd nocoj ob 20.15. Z ozirom na žalovanje po pokojnem viteškem kralju je odklonil vsak slavnostni sprejem tako v Ljubljani in Zagrebu, kakor tudi v Beogradu.
HESS NE PRIDE V PARIZ.
PARIZ, 13. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da Hitlerjev namestnik Rudolf Hess zaenkrat še ne bo prispel v Pariz.
NOVO NEMŠKO POSOJILO.
AMSTERDAM, 13. decembra. Tukajšnij listi poročajo, da bo predsednik »Royal Dutscha«, sir Henrich Detterding, ki se mudi že več dni v Berlinu, dovolil Nemčiji kredit v višini 55 milijonov funtov šterlimigov. Nemčija bi dobila 40 odstotkov tega posojila v gotovini, 60 odstotkov pa v bencinu.
VSAK ITALIJAN DOLŽAN 13 TISOČ LIR.
RIM, 13. decembra. Italijanski državni dolgovi so narasli že na več ko 550 milijard lir. Samo notranji dolgovi znašajo 185 milijard lir. To pomeni, da odpade na vsakega Italijana od novorojenčka do starčka približno 13 tisoč lir ali 52.000 dinarjev državnega dolga.
JUSTIFIKACIJE V RUSIJI.
MOSKVA, 13. decembra. Vojaško sodišče v Minsku je obsodilo na smrt 10 komunistov zaradi upora in terorističnih aktov, ki so jih izvršili proti
vodilnim sovjetskim funkcijonarjem. Obsojenci so bili takoj justificirani. Od dneva, ko je bil v Leningradu ubit Kirov, so justificirali že 75 ljudi.
SIR SIMON TOŽI.
LONDON, 13. decembra. Angleški zunanji minister sir Simon jc vložil tožbo zaradi razžaljenja časti, ker so ga hoteli spraviti v zvezo z nekimi nečednimi aferami industrije za vojni materijal.
<1 vsako !!im ni Unfr	mir;
" IIBU	M !
Dnevne vesti
DRUŠTVOM V MESTU IN NA DEŽELI! Odkar je uveden davek na oglase, ne more noben list več brezplačno objavljati nobenih naznanil o raznih društvenih prireditvah, veselicah itd. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta in z dežele vsak dan proš nje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, igrali itd„ ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, ali jih bodo naročniki plačali ali ne. Mimo tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov kakor zna ša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi, ne uredništvu in naj se, kadar je le mogoče, plačajo takoj pri izročitvi.
Iz vojaške službe. Dosedanji mariborski voiaški garnizionar g. polkovnik ča-kovski je premeščen iz Maribora v Čakovec kot poveljnik tamkajšnjega osmega konjeniškega polka. Njegov namestnik je kot garnizionar Maribora postal g. pod polkovnik Marko Nikolič. Podpolkovnik g. Gjorgje Petrovič, ki je doslej zastopal poveljnika 45. pehotnega polka, je postal polkovnik in poveljnik mariborskega vojaškega okrožja. Poveljnik mariborske orožniško čete g. major Gerovac je pa postal podpolkovnik. Čestitamo.
Iz banovinske službe. V višjo položajno skupino je napredoval obrtni učitelj na moški obrtni šoli v Ptuju, 'Bogomir Ogorelec. Banovinski svetnik dr. Franjo Šter je premeščen od banske uprave k banovinskemu zdravilišču v Dobrni ter obenem imenovan za upravnika omenjenega zdravilišča.
Spremembe v ravnateljstvu SUZOR-ja.
V ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imenovan dr. Janko Kosti, tajnik Zveze društva privatnih nameščencev v Ljubljani kot član, Zmago Kožman, tajnik Društva privatnih nameščencev iz Kranja pa za njegovega namestnika.
Napredovanje v učiteljski službi. V viš jo položajno skupino so napredovali: Ove ta Turašijeva in Antonija Druškovičeva, obe na šoli za defektno deco v Mariboru, Marija Rauberjeva na Stari gori, Dragica Brglezova v Čadralu, Ljudmila Tovsto-vršnikova pri Sv. Andražu, Danilo Na-brgoj v Dravogradu, Zora Rihterjeva v Štrigovi in Zdenko Dolinar v Veliki dolini.
Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: zdravnik dr. Vladimir Milavec in učiteljica Danila čebularjeva, elektromonter Rafael Hafner in zasebnica Genofefa Cvetkova, tapetnik France Roškar in Tončka Salberjeva, tkalski mojster Ivan Koc in Tilčka Roškarjeva, strugar Ivan Puikl in Julijana čuligova, tkalski mojster Alfred Bradač in Alojzija Jarčeva, železničar France Robaš in Anastazija Sabadkova, delavec Ivan Muljavec in Marija Pregljeva ter tkalec Martin Lo>gar in tkalka Katarina Ambroževa.
Sedanji Maribor ima brez okolice, ki
se mu bo v kratkem priključila, okoli 35.000 prebivalcev. Ako bi vsaj vsak petintrideseti Mariborčan obiskal in si ogledal sedanjo razstavo slik in kipov članov »Brazde« v veliki kazinski dvorani-(poslopje gledališča),, bi bil obisk slab, a še vedno vsaj nekakšen; ako bi v-sak tristopetdeseti Mariborčan kupil le eno sliko ali kip, bi bilo vse razproda no, ako pa bi to storil vsaj od vsakih .5500 eden, bi bili kriti vsaj stroški. Je to res nemogoče?
Zaradi pribave podatkov vseli onih v jugoslovansko vojsko nesprejetih častnikov, nadalje vseh obveznikov, kaplarjev in podčastnikov iz rezerve, ki so rojeni v letali 1885 do vključno 1914., niso pa pristojni v Maribor, a bivajo v mestu in bodo morali k zaprisegi 16. t. m. na Tezno, se ponovno opozarjajo, da se javijo nepreklicno 13., 14. in 15. med uradnimi urami v mestnem vojaškem ura' du, Slomškov trg 11.
Avtobusna proga št. 5 ukinjena. Vod stvo avtobusnega prometa sporoča cenjenemu občinstvu, da bo z jutrišnjim dnem, t. j. petkom, 14. t. tni. ukinilo avtobusno progo štev. 5 in ne bodo avtobusi več vozili na tej pjogi.
Pri motnjah prebave, želodčnih bole činah, zgagi, slabosti, glavobolu, niiglja-nju oči, razdraženih živcih, mespanju oslabelosti, nevoiji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Mariborska mestna godba. Lani ustanovljeno glasbeno društvo »Mariborska mestna godba« se lepo in naglo razvija. Kaj hoče in kaj zmore, je pokazala že z dvema nastopoma pred javnostjo ob priliki »Mariborskega tedna«, za koncert no dvorano pa je imela pripravljeno umet niško matinejo, ki pa je ni mogla prirediti zaradi tragične smrti našega vladarja. Člani mestne godbe tvorijo sestavni del in važno komponento orkestra našega gledališča. Na zadnji seji se je izpopolnil tudi upravni odbor in je bilo sklenjeno, da se bo mariborska mestna godba oddolžila spominu nepozabnega kralja mučenika z velikim orkestralnim koncertom globoko resnega značaja, k'i ga bo priredila predvidoma 11. januarja prihodnjega leta.
Nova naredba o odpiranju in zapira, nju obratov sistirana. Kraljeva banska uprava sporoča. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic Pivski banovini od dne 20. novembra !. se začasno sistira in ostane do nadaljnjega v veljavi dosedanja r.a-redba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini od 6. maja 1^30. Nova naredba bi morala z današnjim dnem stopiti v veljavo.
V soboto, dne
Brezposelnost v Mariboru. V novembru je bilo pri mariborski Borzi dela prijavljenih 1291 brezposelnih, od teli 936 moških in 355 žensk. Na novo se je v novembru prijavilo 591 brezposelnih, in siccr 308 moških in 283 žensk. B^rza dela je preskrbela v novembru delo 108 brezposelnim osebam. Razdelila pa je 51.049 Din brezposelnih podpor, od teh so dobili brezposelni uradniki 1086 Din, kvalificirani delavci 32.657 Din, nekvalificirani delavci 10.828 Din, podeželski delavci pa 6487 Din podpore. Iz statistike, ki jo izdela vsak mesec mariborska Borza dela, je torej razvidno, da je š*evilo brezposelnih sedaj na zimo precej naraslo in ie beda in stiska vedno večja in hujša Za olajšanje gospodarske krize. Da bi se olajšale gospodarske razmere v drža vi in da bi se povzdignilo narodno go spodarstvo ter bi se izboljšale social ne razmere s tein, da bi se pobijala brez poselnost in da bi se omogočil prebivalstvu zaslužek, je ministrski svet na pod lagi finančnega zakona in na predlog mi nistra za zgradbe, ministra socialne politike in narodno zdravje ter ministra ja finance, izdal važno uredbo o izva janju javnih del. Po tej uredbi se bo za poslilo pri javnih delih predvsem siromašno prebivalstvo iz tiste občine, od nosno tistega okraja, kjer se delo izvaja, v mestih pa, kjer poslujejo javne borze dela, predvsem delavci, ki jih pošilja javna borza dela.
Drevje ob železniških progah. Povodom zadnjega snega, dne 16. oktobra 1934, se je zaradi mokrega in težkega snega upognilo in nagnilo nekatero drcv je in vejevje na več krajih na zelezniško proigo tako, da je bil resno oviran železniški promet. Železniška uprava je bila primorana, poslužujoč se določila § 422. o. d. z. sama obsekati odnosno po sekati nekaj drevja stoječega deloma na privatnem zemljišču, da je nemudoma upostavila reden, neoviran in varen promet. Po § 129. zakona o železnicah javnega prometa od 23. junija 1930, »Službeni list dravske banovine« št. 170-27, ^ je prepovedano izvajati v bližini železniške proge taka dela in posle (torej tudi gozdno rejo, sadjerejo in kmetijski obrat v obče), ki bi ografžali progo in promet, ter s tem ogražali varnost prometa. Posestniki zemljišč so tedaj pod sankcijo kazenskih določil (§§ 131 in sled.) dolžni, da svoje gozdno in kmetijsko gospodarstvo ob železniški progi urede, vzdržujejo' in uživajo ob upoštevanju cit. § 129. Poživljamo torej, da posestniki tam, kjer je to že po njihovem lastnem preudarku
potrebno, ali pa kjer to zahtevajo organi železniške uprave, obsekajo odnosno posekajo tako drevje, ki bi moglo ovirati ali pa celo ogražati javni promet na železniški progi.
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soiglasno prav milo učinkujoč način »Fraz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsedržavni evharistični kongres bo prihodnje leto v Ljubljani, in sicer v dneh 28., 29. in 30. junija. Kongres bo strogo verska prireditev, ki naj poglobi v jugoslovanskih katol. vero v evharistijo.
Stevan S. Mokranjac je prvi utemeljitelj srbske umetne pesmi. Njegova temeljita izobrazba, pridobljena v zapadr.i Evropi, mu je dala možnost, da je izoblikoval prekrasne srbske narodne motive v umotvore, ki so še danes bistveni in sestavni del repertoarja vsakega našega pevskega zbora. Njegov stil je preprost, za zbor hvaležen, kar je tudi vzrok, da so njegove skladbe, zlasti rukoveti, tako priljubljene. Opelo, ciklus žalnih pesmi, ki ga izvaja »Glasbena Matica« na koncertu 17. t. m., je skladba cerkvenega značaja, pisana na staroslovensko besedilo. Nihče naj ne zamudi te svečane prireditv-3, predvsem že zaradi tega ne, ker je ves čisti dobiček namenjen kot prispevek za postavitev spomenika našemu velikemu kralju Aleksandru.
Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi velikega zanimanja, ki ga bo gotovo našlo predavanje o bodočnosti letalstva (zračne ladje, aeroplani, jadralni in stra-tosferni polet) g. univer. prof. dr. Kurta Wegenerja, se vrši tekom petka prodaja vstopnic pri ge. Brišrrikovi in g. Hoffer-
ju.
telovadna akademija
»Obrazi gora.« — V sredo 19. t. m. bo pod okriljem zimskošportnega odseka SPD v Mariboru predaval v dvorani kina »Apolo« g. Ivan Bučer iz Ljubljane. Predavanje, kateremu je naslov »Obrazi gora«, nas bo seznanilo z našimi gorami in planinami. In to ne toliko krajevno, kot pa opisovalno, neomejeno: prikazati gore in planine v solncu, v viharju, ponoči, z doline in vrha, vzpon in sestop, gore pozimi in poleti... Na predavanje že danes opozarjamo vse planince, prav posebno pa še zimske športnike!
OPOZARJAMO CENJENO OBČIN STVO, da so vstopnice za koncert Glas bene Matice v prodaji samo v trgovi nah gc. Zlate Brišnikove in g. Hofferja Prosimo, naj si jih vsakdo preskrbi že vnaprej, da bo mogoče pravočasno zasesti prostore, ker se začne Izvajanje toč no ob 20. uri.
Predavanje. Jutri v petek 14. t. m. bo od 18.30 do 19.30 predaval v dvorani kir.a »Apolo« (Ljudska univerza) vpoko-jeni polkovnik, stari bojevnik in naš veteran g. Vaso Božidarevic. Predaval bo o patriotizmu, tovarištvu in občutju dolžnosti. Gg. rezervni častniki se naprošajo, da prisostvujejo temu popularnemu predavanju. Priti morejo tudi njihove dru žine.
Zveza upokojenih častnikov, njih vdov in sirot. Predsednik Združenja upokojenih častnikov v Beogradu, gosp. polkovnik v p. Vaso Božidarevic vabi v svojem dopi su z dne 10. t. m., naslovljenega tukajšnji zvezi upokojenih častnikov, vse člane zveze k svojemu predavanju o patriotizmu, tovarištvu in o izpolnjevanju dolžnosti, dne 14. t. m. v dvorani kina »Apolo« ob 18. uri.
Pomočniški izpiti. Združenje krojačev in sorodnih obrti v Mariboru sporoča vajencem krojaške ali šiviljske stroke, ki so predpisano učno dobo dovršili, da se prijavijo v zadružni pisarni Slomškov trg 14 zaradi polaganja pomočniškega izpita, ki bo v nedeljo 30. decembra dopoldne. Kandidat naj prinese prijavo ali prošnjo za pripustitev k izipiitu, učno potrdilo učenja od delodajalca in odpustnico obrtne nadaljevalne šole.
Najlepše božično darilo je zlato nalivno pero. Veliko izbiro ima Tiskovna zadruga,. Maribor, Aleksandrova c. 13,
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 13. decembra ob 20. uri:»Kon iiikt.ee Red C. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 14. decembra: Zaprto.
Sobota, 15. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali.« Red A.
Nedelja, 16. decembra ob 20. uri: »Car jevič.« Red D.
Nušičevo satirično komedijo »Žalujoči ostali« ponove v soboto 15. t. m. Delo nosi vse odlike Nušičevega pisanja ter učinkuje po zabavno pisanem dejanju in po izvrstni tipki nastopajočih oseb. Prikazuje grabežljivo žlahto, ki preži na dediščino za bogatim pokojnikom. Režija je Kovičeva. Predstava bo za red A.
Za red D uprizore v nedeljo 16. t. m. Leharjevo opereto »Carjevič«. Opereta ugaja zaradi svoje divne muzike in prav melodioznega pevskega parta. Dejanje je prav živahno in pestro.
Stolzova opereta »Izgubljeni valček« je »šlager« prav iste učinkovitosti kot »Grofica Marica«, »Pri belem konjičku« itd. Prirejena je po zvočni opereti »Dve srci v tričetrtinskem taktu«, ki je eden najbolj popularnih zvočnih filmov. Režijo vodita Vladimir Skrbinšek in B. Stupica, inscenator je ing. arh. B. Stupica, plese študira A. Harastovič. V posameznih ulo gah nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Za-aajškova, Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva, Sancin, Skrbinšek, Stupica, P. Kovič, Furijan, Gorinšek, Košič, Grom, Medven, Nakrst, Blaž, Harastovič, Ver-donik.	•
Zopet nočni vlom. Preteklo noč so neznani vlomilci obiskali Kovačevo trgovino na Frankopanovi cesti. Odnesli so 2000 Din in več blaga. Vlom je bil izvršen zelo zagonetno, ker niso vlomilci pokvarili prav nobene ključavnice. Policija meni, da se je moral eden vlomilcev, šc ko je bila trgovina odprta, skriti v kakšen kot in da so z združenimi močmi ob določeni uri odprli dvojna vrata.
Aretiran tat. Mariborska policija je vče raj aretirala 24-letnega brezposelnega delavca Josipa Štuimpfa iz Zgornjega Rad dvanja, ki je ukradel prejšnji teden, iz stanovanje brivskega pomočnika Ludvika Bajta v Marxovi ulici 3.800 Din. Ob aretaciji so našli pri njem samo še 821 Din, ves drugi denar pa je Štumpf zapravil. Izročili ga bodo sodišču.
S o kola Studenci
Božična drevesa na trgu. Včeraj so se pojavila na mariborskem trgu prva letošnja božična drevesca. Prodajali so jih po 10 do 80 Din.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejam so prignali 700 glav živine, in sicer 18 konjev, 21 bikov, 150 volov, 490 krav in 21 telet. Dogon je bil izredno dober, kupčija pa je bila srednja. Prodanih je bilo skupno 360 glav živine. Povprečne cene za kilogram žive teže so bUe naslednje: debeli voli 3 do 3.50 Din, pol-debeli 2 do 2.50 Din, voli za rejo 2.50 do
3.25 Din, biki za klanje 2.75 do 3 Din, klavne krave debele 2 do 3.50 Din, plemenske 2 do 2.25 dinarja, za klobasarjc
1.25 do 1.50 dinarja, molznice in breje krave 2.50 do 3 Din, mlada živina 3 do 3.50 Din, teleta 3.50 do 4 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina I. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 5 do 6 Din, sveža svinjina 8 do 14 Din kg.
Radio Ljubljana. Spored za 14. t. m. Ob 11: šolska ura; 12.15: simfonije na ploščah; 12.50: poročila, čas; 13: čas, slovenske narodne pesmi na ploščah; 18: mladina in nova stvarnost; 18.20: radio orkester; 18.40: predavanje o sodobni umetnosti; 19:	radio-ork ester;
19.30: nacionataa ura; 20: jedilni list, program za soboto; 21.10: komorni trio; narodne pesmi severnoevropskih narodov; 21.40: čas, poročila; 22: radio orkester.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5.3 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pr> 15 stopinjah 733, reduciran na ničlo pa 731; relativna vlaga 92; vreme je deževno in oblačno; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme oblačno, deževno, megleno, vendar §e milo vram«.
Ženske poklicne boiezni
ŽENA PRODIRA V VSA ŽIVLJENJSKA PODROČJA. — SOLNČNE IN SENČNE STRANI ŽENSKEGA DELA. - KJE JE REŠITEV?
Pomenljivo in sila poučno je bilo predavanje primarija prof. dr. Zalokarja iz L.^bljane, ki ga j c imel v ponedeljek zve cer v mariborski Ljudski univerzi, ki je s temi predavanjem zaključila svoj letošnji medicinski ciklus. Krasna udeležba, zlasti od Stiani mariborskega žen-stva, je pa pokazala, da razumejo mariborske žene pomen takšnih zdravstvenih in nazornih predavanj, ki segajo v jedro aktualnih zdravstvenih problemov. Odlični predavatelj je bil s svojimi temelji-
timi škodljivimi snovmi, ki povzročijo vnetje sluznic in spolno razdražljivost.
Kje so zdravila proti tem pojavom? Predavatelj opozarja, da ležijo najučinkovitejša zdravilna sredstva bolj v so-
. .	. v XT	......	i	cialno-gospodarski	lekarni nego v. far-
je m težave. Na razvoj materinskih or- ! niacevtski. Pametno in napredn0 izvaja-
ganov vpliva aelo prav očitno v mdu-; ^	2akon(}daje	je	eden	prvih
potem nedvomno pri porodu komplikaci-
strijskih krajih. Trajno sedenje ali trajna stoja so škodljive stvari. Izkušnja uči, da rodijo močne ženske nemalokrat slabe otroke, telesno slabejše ženske pa močne in zdrave otroke. V izrazitih industrijskih centrih pa se je pokazalo, da so v pretežni meri porodi zelo težki, kar je v zvezi s konstitucijo materinskih organov, ki so podvrženi spremembam zaradi
timi in zanimivimi izvajanji predmet if '■'načina dela. Trajno naporno delo po-
vahne pozornosti ter prisrčne zahvale ob11 zaključku predavanja. Iz zanimivih izvajanj povzemamo nekatere vodilne misli, ki jih je prof. dr. Zalokar podajal v zvezi z vprašanjem o ženskih poklicnih boleznih.
Sodobna ženska prodira v vsa področja, kjer je preje dominiral moški. Žen sko vidimo danes po vseli uradih in v vseh možnih službah ter si je s svojo pridnostjo in nadarjenostjo osvojila tudi vodilna mesta in položaje. Pred vojno so bile pri nas ženske samo poštarice in u-čiteljice. Samo eno zdravnico smo imeli, danes imamo v območju Slovenije 40 zdravnic. Na Poljskem in v boljševiški Rusiji služijo ženske celo v posebnih vojnih ženskih oddelkih. Ženska si je danes priborila malodane povsod enakopravnost. Za naše razmere so poučne nekatere številke, ki se tičejo zavarovanja pri OUZD. Pred vojno je bilo zavarovanih jedva 10% delavnih moči ženskega spola. Leta 1922 je ta odstotek na-rastel na 25%, leta 1931 pa celo na 33%, torej eno tretjino!
Bistvene važnosti je tedaj vprašanje, koliko vpliva težko delo na razvoj tistih organov, ki so najobčutljivejši v zvezi z materinskim poslanstvom ženske? Osnov no načelo mora tukaj biti:	ženska	naj
dela, toda ta dela ne smejo biti pretežka, zlasti ne v mladih letih in tik pred porodom ali po porodu, ker se bodo sicer kronično javljale neprijetne posledice takšnega postopanja. Izkušnja uči, da so porodi mnogo lažji pri ženah, ki so vajene delu in naporom, ki pa ne smejo nastopati tik pred porodom. Predavatelj navaja primere iz nekaterih delov naše države, kjer ženske rodijo stoje, kleče ali čepe, nato pa nemoteno nadaljujejo svoje delo. Vedeti pa je treba, da je čas po porodu izkoristiti, da se notranji organi, ki so zaradi poroda prišli iz svojega normalnega položaja, spravijo zopet v normalno stanje, da se raztegnjeni deli zopet skrčijo, počeni pa zaceljjo. Vsako neupoštevanje s te strani more imeti naj-dalekosežnejše posledice. Za porod ženske je potrebno, da niso vse moči po delu predhodno izčrpane in izrabljene, na drugi strani pa tudi ne, da bi bile v nemar puščene in okrnjene, ker nastopijo
vzroča razvoj pretrdih mišic v omenjenih organih, ki se pri porodu le težko vdajo ali pa počijo, kar ima za posledico težak in večkrat celo s potrebno operacijo združen porod (Kropa!).
Predavatelj je omenjal v svojih nadaljnjih izvajanjih razne vnetljive kata-ralne bolezni, ki se pojavljajo v .maternici in drugih obližnjili materinskih organih kot posledica dotika z nikotinom in dru-
pogojev za izločevanje teh škodljivih živ Ijenjskih pojavov. Vodilno načelo bodi: DGbro je, ako se šport goji, toda šport naj služi harmoničnemu in zdravemu raz voju ženskega telesa ter njegovih materinskih organov", nikakor pa ne sme stre meti po moči in mišicah. Tudi delo je potrebno in koristno za utrditev ženskega zdravja in telesnega razvoja. Kakor pri športu, se mora tudi tukaj uveljaviti načelo primernosti in nepretiranosti. Slej koprej bodi ideal: harmonizacija ženskega telesnega razvoja k večno lepi ter zdravemu materinstvu služeči ženskosti. V tem ne bo samo korist posameznikov, ampak tudi naroda in države.
Predavatelj jc žel za svoja temeljita in strokovnjaška izvajanja toplo priznali ie in odobravanje.
Naša komunalna politika
O ČEM BO RAZPRAVL JAL MESTNI SVET.
Osem strani obsega dnevni red tretje redne seje mestnega sveta mariborske mestne občine, ki jo je sklical mestni župan g. dr. Lipold za jutri 14. t.m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je najprej poročilo predsedstva, nato pa obširna poročila posameznih odsekov. Za sprejem v članstvo mestne občine je zaprosilo 18 oseb, za prostovoljni sprejem v članstvo 1 oseba, za zagotovilo sprejemu pa 4 osebe. Nadalje bo mestni svet razpravljal pri poročilih 1. odseka o predlogu za eksistiranje sklepa giede namestnikov, izvoljenih za podpisovanje v poslih, ki obvezujejo mestno občino; o klavniškem redu in predlogu za spremembo z ozirom na dovoljenje, ki ga je dala banska uprava moški kaznilnici; o določitvi taks za ogled klavnih živali; o spremembi pravil Glasbene Matice, o oddaji razpisanega mesta gradbenega inženjerja in o 19 prošnjah magi-stratnih uslužbencev za napredovanje ter še o nekaterih drugih personalnih zadevah.
Pri poročilih drugega odseka ie na dnevnem redu poročilo o delovanju Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora v letošnjem letu in dve prošnji za milostno pokojnino. Nekatere važne zadeve bo mestni svet obravnaval tudi pri poročilih tretjega odseka. Tako jena dnevnem redu preimenovanje nekaterih ulic, osnutek pravilnika za postavljanje kioskov na mestnem območju, dve prošnji za postavitev in ena prošnja zape-mestitev tobačnega paviljona ter uradni predlog o odstranitvi javorjevih dreves pred delavskim azilom v Gregorčičevi
ulici.
Najvažnejše pa so zadeve finančnega odseka, s katerimi si bodo belili mestni očetje glave. Mestna občina bo zidala na desnem bregu Drave nove šole in namerava najeti posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev. Nadalje obsega poročilo finančnega odseka računske sklepe in bilance za lansko leto; računski zaključek mestnega elektriškega podjetja za predlansko leto; uradni predlog o prispevku mestne občine za gradnjo postajališča na Teznem; zadevo o bencinskih črpalkah ter razne prošnje za odpis občinskih dajatev in prošnje za nakup občinskih parcel.
Tudi bo mestni svet na svoji seji razpravljal o letošnji letni bilanci mestnih podjetij in še nekaterih drugih zadevah in kompetence MP ter o prošnjah za dovolilo za obrt, odnosno za premestitev obrti.
Pluj
Ustanovitev protifuberkuloz-neeja dispanzerja v Ptuju
Krajevni odbor Protituberkulozne lige v Ptuju si je nadel veliko nalogo, da ustanovi pod svojim okriljem v Ptuju proti-tuberkulozr.i dispanzer za mesto Ptuj in ptujski okraj. O koristi takega dispanzerja govoriti se nam zdi odveč, ker je danes gotovo sleherni človek prepričan o nujnosti takih ustanov. V spodbudo za ustanovitev te prekoristne ustanove je delo dejstvo, da število jetičnih v naših krajih stalno narašča. V dispanzerju bi
Frank F. Braun:
Prepirček
»Izvolite sesti,« je dejal nadzornik. »Vaš osebni popds imam tukaj. Pišete se Joahim Dede in ste po poklicu pomorščak. Bili ste tri leta odsotni iz Hamburga. — Kaj pa je bilo vzrok, da ste de jansko napadli samsko Ano Marijo Di-boltovo in jo tako poškodovali, da je morala iskati zdravniške pomoči?«
Joahim Dede je vrtel okroglo višnjevo čepico med prsti. Bilo je očitno, da ne more najti primerne besede za začetek. Nadzornik mu je hotel pomagati. De ial je:
»Torej poznate dekle že od prej?«
Dede je prikimal. »Pred treui leti« je začel »sem jo zadnjič videl. Pri Št. Pavlu so imeli njeni starši trgovino z ribami. Takrat sva se tud zaročila.«
Nadzornik jc hotel postransko pripove dovanje zavrniti in je že dvignil roko, a Dede ga je prehitel z besedo: »Bil sem tedaj na »Leoniji«, ki je odplula proti zapadu. V Los Angelesu sem se izkrcal. Storil sem to sporazumno s kapitanom. Obljubil sem bil Ani Mariji, da pride za menoj, kakor hitro se us1 vim in si zagotovim trajno delo. Imel sem pa smolo. Vse je šlo počasneje, kakor sem domneval. Med tem se je rodil otrok. Najino dete. Ana Marija mi je poslala rojstni
list. Bila ni niti jezna, saj je šlo po sodbi naju obeh le za kratek čas takega stanja. Oba sva upala, da naju življenje kaj kmalu zopet združi. V Kaliforniji pa nisem mogel najti sreče. Šele v Kanadi je bilo bolje. V Vancouverju sem imel dober zaslužek in sem lahko pošiljal Ani Mariji denar kolikor ga je zahtevala. Nje na zahteva ni bila skromna. Najprej je zahtevala denar za otroški voziček in menim, da je kupila najdražjega. Potem perilo za sinka. Tudi to ni bilo poceni. Nadalje oblekce. Bože mili, sem mislil, koliko rabi tak nedolžen otrok! Nikoli pa ji rišem pisal, da smatram takšno vzgojo za nesmiselno. Upal sem, da bom vodno dovelj zaslužil zase, zanjo in za otroka. Tako je minilo leto, minili sta dve. Iz njenih pisem sem sklepal, da je vso ljubezen posvetila otroku. Gospod nadzornik, jaz sem preprost človek, ali je moj sinko potrekoval klavir? Nikar se ne smejte? Ali je triletnemu otroku potreben tak instrument? Živel sem v Kanadi. Lahko si mislite, da nisem hotel biti slamnat oče. Ugibal sem, ali mora biti pač čudežno dete, da mu je potreben že klavir. Stiskal sem in si pritrgo-val od ust, nazadnje pa sem poslal oekz zahtevanim zneskom.«
»Gospod Dede, saj je vendar izključeno, da bi 31etni otrok lahlko Igral...«
»Talko sem tnfelil tudi sam. Hotel sem
biti pošten s seboj in dragih. Lahko bi bil ostal tam za morjem. Bil sem prav na tem, da sklenem veliko kupčijo in se postavim na lastne noge. Potem sem mislil, naj bi prišla Ana Marija z otrokom za menoj. Vendar me je nekaj ščegetalo in mi ni dalo miru. Ne da bi bil nezaupljiv, niti od daleč ne. Nekaj me je opominjalo in mi govorilo pojdi, odpravi se. Takšni občutki so me navdajali še v trenutku, ko sem kupil vozovnico za ladjo. Bil sem pa tako previden, da nisem nič zinil, da pridem'.«
»■Izkrcali ste se šele danes in ste takoj poiskali Ano Marijo?«
»Tako je, gospod nadzornik. Saj vidim, da nisem ravnal pravilno. Moral bi se najaviti, pa bi bilo vse v redu. Lahko bi se bila pripravila za moj prihod, tako pa se ni.«
Obmolknil je za trenutek. Nadzornik je polistal po papirjih in začuden vzdignil glavo.
»Otrok je živel dva dni, ne delj,« ie dejal. »Rojstni list, ki vam ga je bila poslala vaša bivša nevesta, je bil avtentičen. Pozabila vam je samo poslati mrtvaško oznanilo.«
Dede se je dvignil s sedeža.
»Gosipod nadzornik, verjemite, da mi ni za denar, za nekaj drugega gre. Osle-
Carila me je. Ni čudo, da and je potemta-em zdrknila roka...«
se z vsemi potrebnimi pripomočki zdrav niško ugotavljala eventualna tuberkuloza, bolnikom bi se dajala potrebna zdrav niška navodila in zdravila, po potrebi bi se pošiljali težji bolniki v zdravilišča ali bolnišnice.
Vsi zdravniški pregledi bi bili brezplačni. Dispanzer bi bil namenjen prvenstveno delavcem; vodil bi ga poseben zdravnik specialist, ki bi mu bila dodeljena sestra pomočnica, ki bi obiskovala bolnike in jih navajala k higijeni na domu.
Ker pa se taka zdravstvena ustanova ne da oživotvoriti brez izdatnih materialnih žrtev, apelira Protituberkulozna liga v Ptuju na vsakogar, da po možnosti pomaga s svojim prispevkom k uresničenju tega načrta. Ni dovolj dispanzer ustanoviti, še važnejše .ie vzdržavati ga! Krajevni odbor Protituberkulozne lige v Ptuju si je zamislil sledeči načrt, kako bi se dobili prispevki za ustanovitev in vzdrževanje dispanzerja.
Delodajalci bi za vsakega svojega nameščenca plačali po 1 Din na mesec odnosno 25 par na teden; delojemalci bi istotako prispevali od svojih mezd po 1 Din na mesec odnosno 25 par od tedenske mezde; državno uradništvo in samoupravni nameščenci bi prispevali isto tako kakor delavci, hišni posestniki bi plačali tudi 1 Din na mesec za svojo obitelj in za vsako obitelj najemnico; vsa društva in slične ustanove bi se naj spom nile na dispanzer in na njegove potrebe in votirale primerne zneske. To so prispevki. katere bi gotovo vsi lahko zmogli in ki bi, ako bi se le redno brez izjeme plačevali, služili vsestransko svojemu namenu.
Prepričani smo, da poziv Protituberkulozne lige v Ptuju ne bo ostal brez odmeva. Zlasti morejo učinkovito podpreti to prepotrebno akcijo občinski odbori ptujskega okraja in njih predstavniki, učiteljstvu ptujskega okraja pa gre hvaležna naloga, da akcijo podpre s svojim uplivom.
Sokolstvo
Akademija Sokolskega društva Studenci bo v soboto 15. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu z zelo pestrim programom, na kar opozarjamo vse brate in sestre. Ob tej priliki je zaobljuba tistega članstva, ki je bilo 1. decembra iz kateregakoli vzroka zadržano. Kdor se to pot ne udeleži, ga bomo črtali iz seznama članstva. Odbor.
Pred zasedanjem gospodarske male antante. V Pragi, bodo prihodnji teden važna posvetovanja glede nekaterih vprašanj gospodarskega sodelovanja držav male antante. Elaborati, ki bodo izdelani na teh posvetovanjih, bodo pred loženi plenarni konferenci gospodarske male antante, ki bo zasedala ob koncu januarja prihodnjega leta.
»Razumem, popolnoma razumem,« je menil nadzornik in skušal pomiriti De-deja, ki je o njem menil, da je razburjen dasi ni bil. Dede pa je vtaknil v usta košček žvečilnega gumija in dejal:
»Sicer pa se je Ana Marija čisto mirno odpeljala v bolnišnico. Odpuščena bo še ta teden. Potem se odpeljeva. Vozne listke imam že v žepu.«
Nadzorniku se je podaljšal obraz; oči so mu stopile iz jam.
»Kaj pa mislite?« je hotel reči.
Dede se je vljudno priklonil.
»Ali me morate vtakniti pod ključ?« je dejal z mehkejšim glasom. »Ali se v tej deželi ne sme povedati nevesti v obraz, če kaj ni v redu?«
Nadzornik je zbrail vse svoje moči. — »Kazensko zasledovanje se izvede le na izrecno zahtevo oškodovanca. AH vas bo vaša nevesta prijavila?«
Prepad začudenja je nastal med policajem in Dedejem.
»Kako vendar mislite?« je zavpil, »tri leta se nisva videla in zdaj nimava bolj nujnega opravila, kakor da zaradi malenkostnega prepirčka tečeva na policijo in se dava zasledovati. — Zbogom!«.
Počakal je še trenutek, pograbil klobuk in ko ni spravil nadzornik iz sebe nobene besedice, je izginil skozi odprta vrata. Nihče ni šel za njim.
.'ilUWU.ni
Razno
T. SOKLIČ
Zastopnike spreimem
Sooo otida
—"Ti . :v'
15 kg BELE ŽIME
a 28 Din, omare, postelje, ma-drace, pernice stole. Koroška cesta 3.	5113
Sianovanie
ENOSOBNO STANOVANJE
z električno razsvetljavo in vrtom oddam pri opekarni »Lajteršberg« v Košakih. Zelo pripravno za upokojence. 5107
Sveže namočene
poienovke
od danes dnevno pri tvrdki
JOS. SKAZA, Maribor
Glavni trg (rotovž).
Preskrbite se pravočasno z zimsko obutvijo!
Po poročilih metereo-loških postaj se pri-39.	gpr	bližuje zimsko vreme
Za gospode galoše, v katerih lahko
svobodno gazijo po blatu in brozgi iyr_	'J'	______ _-«------------------------------<—*-
čisti čevlji — zadovoljna gospodinja!	Ca9CS|»C 132 Z«$Qlljl	tTEIIliESK
Pridite v naše prodajalne že sedaj, dokler sil velikega navala, da vm zantoretno vestis® postreči
Za nemirne otroke in odrasle škomjčki, zajamčeno nepremočljivi
Po delu udobnost v naših copatah, ki so gorke in poceni
69.-
Z gumastim podplatom,
priporočljiv za dela pri električnih napravah.
S toplo volneno podlogo in usnjenim podplatom, ne bojte se
99.-
Gospem za vsak dan, ko gredo iz hiše, naše odlične in poceni anežke
Solidni čevlji z usnjenim podplatom otrokom za zimo in šport
Šport
Razpis VIII. nagradnega tekmovanja
Uredništvo »Večernika« razpisuje osmo nagradno tekmovanje za najtočneje pogodene rezultate nogometnih prvenstvenih tekem, ki se odigrajo v nedeljo 16. t. m. za prvenstvo LNP. Tekmuje lahko vsak čitatelj »Večernika«, ki pošlje spodaj objavljeni kupon izpolnjen pra vočasno na uredništvo. Rešitve se sprejemajo do sobote 15. t. m. do 18. ure zve Ser v uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11. Rešitve naj bodo v zaprti kuverti, kjer naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«. Ponovno opozarjamo, da bomo upoštevali samo one rešitve, ki bodo prispele pravočasno in
na spodaj objavljenem kuponu.
Trije najboljši tekmovalci, ki bodo najtočneje pogodili rezultate prejmejo lepa darila, in sicer je prvo nagrado (zapestna moška ali ženska ura) podarila ugledna tvrdka J. Stoječ, ure In zlatnine, Maribor, Jurčičeva ulica; 2. nagrado (mapa modernega pisemskega papirja) je podarila mariborska podružnica Učiteljske tis karne v Tyršovi ulici (palača Banovinske hranilnice); 3. nagrado (brezplačno dostavljanje »Večernika« za dobo treh mesecev) pa ie poklonila uprava »Večernika«.
Rdeči car
KAKO SKRBI ST ALJIN ZA SVOJO OSEBNO VARNOST.
Kupon št. 8
{me tekmovalca:...........................................................     —.—
Poklic: ........................................................  -.-...............
Stanovanje: ..................................................................——
Nogometni tekmi za prvenstvo LNP se bosta končali z naslednjimi rezultati:
SK Ftapid : ISSK Maribor (v Mariboru) -----------------/....... polčas	...—/.— 
SK Ilirija : SK Svoboda (v Ljubljani) -................/....... polčas	...—.........
Cukovečki SK : SK Železničar (v Čakovcu) ................/..... polčas	....-■/------
Neki Anglež, ki je pred kratkim prepotoval Rusijo, objavlja svoje spomine in opisuje v njih stroge uikrepe, ki so bili storjeni za osebno varnost »rdečega varja« Staljina, Iz njegovega opisa posnemamo, da ima Staljin posebno avtomobilsko cesto od Moskve do svojega posestva, ki je oddaljeno približno 45 km od mesta. Cesta je najlepša med vsemi cestami Rusije in je vsa asfaltirana. Ob cesti neprestano stražijo stražniki. Pa četudi rdeči diktator ne hodi po cesti, ne sme biti na njej nobenega drugega vozila.
Zaradi te ceste so zaprli dve ulici, električna železnica pa je morala napraviti velik ovinek, tako, da je Staljinova privatna cesta popolnoma svobodna. Na ta način ima diktator prost prehod od Kremlja do Ladanske hiše. Staljinovo posestvo je bilo popreje last nekega milijonarja, lastnika zlatih rudnikov. Posestvo je obdano z velikim parkom, ta pa z de-
belim zidom iz opeke. Na nekaterih važnejših mestih je zid celo pojačen z jeklenimi ploščami. V krogu 10 kilometrov okrog Staljinovega posestva se ne sme. graditi nobena hiša in nobena druga komunikacija.
Pri vhodu stoje dan in noč močne straže in le redki so srečniki, ki bi jim bil dovoljen dostop do diktatorja rdeče ruske republike. Pa četudi ima kdo izrecno dovoljenje, ima pri vstopu na Staljinova tla velike sitnosti. Od pet do glave ga preiščejo strogi stražarji, ki mu šele na posebno dovoljenje poveljnika straž dovolijo vstop do diktatorja. Hiša, v kateri Staljin stanuje, je podobna malemu gradiču in ima vse polno temnih in skrivnostnih hodnikov, tako, da se človek komaj orientira. Staljinova delovna soba in spalnica ter vsi drugi prostori, v katerih bdva, imajo okna na dvorišče. Izdani pa so tudi nešteti ukrepi za varnost »rdečega carja« Staljina.
Okrožni odbor LNP, službeno. Prvenstvene tekme ISSK Maribor rezerva : SK Rapid rezerva, ki bi se morala igrati v nedeljo 16. t. m., ne ho ter se preloži na poznejši termin. Prihodnja seja O O LNP bo zaradi praznika šele v torek 18. t. m. ob 19.30. Na sejo se vabita s. s. g. Vesnaver in Oto Turk (SK Železničar). Tajnik.
Kolesarska zveza kr. Jugoslavije, pododbor Maribor, službeno. Kolesarska dir ka v počastitev blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Zedinite! ja bo v nedeljo 16. t. m. ob 8.30. Start bo na križišču Koroščeve in Vrbanove uiice. Vsi tekmo
valci se morajo javiti točno ob 8. uri tehničnemu referentu. Tajnik.
SK Železničar v Čakovcu. V nedeljo 16. t. m. bo SK Železničar v Čakovcu odigral preostanek neodferane prvenstve ne tekme s Čakovečkim SK. Kakor znano, je bila prvenstvena tekma čSK : SK Železničar zaradi teme predčasno zaklju cena in je LNP odredil, da se mora preostanek odigrati v nedeljo 16. t. m. Po odigrani prvenstveni tekmi bo prijateljska tekma.
f&omSroiaKe s«* CMB
LETALSKA ZVEZA Z JUŽNO AMERIKO.
Nemška letalska družba »Lufthansa« in francoska družba »Air Franc« vzdržujeta vsaka enkrat na teden letalsko zvezo z Južno Ameriko. Iz Berlina in Stuttgarta odleti letalo vsako soboto in prispe vsako sredo v Natall, vsak četrtek v Rio de Janeiro, vsak petek pa v Montevideo in Buenos Aires. Francosko letalo pa odleti iz Marseillea vsako nedeljo in prispe vsak petek v Natall, vsako soboto pa v Rio de Janeiro, Montevideo in Buenos Aires. Avions/ke pisemske pošiljke za Južno Ameriko zbira od pošt v dravski banovini ljubljanska pošta. Pošiljke namenjene z letalom »Lufthanse« se odpravljajo iz Ljubljane ob četrtkih zjutraj ob 0.34 v Berlin, pošiljke za odpravo s francoskim letalom pa ob petkih ob 10.03 v Marseille. Prevoz pisemskih pošiljk iz Ljubljane do
Buenos Ainssa traja pri odpravi z letali 9 dni, z ladaami pa 17 do 20 dni. Podrobnejša pojasnila dobe stranke na vsaki pošti.
Zborovanje uličnih pometačev.
Nekako pred enim mesecem so zborovali v sovjetski Rusiji tudi ulični pometači. Prišli so na zborovanje iz raznih ruskih mest, da bi se dogovorili o načinu. kako bi bile ulice čistejše, kakor so sedaj. Iz Samare je prispel najboljši ulični pometač in nazorno pokazal svojim tovarišem kako se morajo ulice pometati. Ruski listi pa so konstatirali, da je minilo že nekaj tednov po zborovanju in da so ulice še prav tako nesnažne, kakor poprej. Prav gotovo so cestni pometači na banketu, ki je bil po zborovanju, pozabili na recept pometača strokovnjaka iz Samare.
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja 'n urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,