St. 73. V Gorici, v soboto dne 12. septembra 1908. Letnik X. Ishaja vaaktorek innobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pjitiprejeman aü v Gorici na dom poRiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 8*50 K. Prodaja »erGorici t to- bakaman Schwan t Šolakih ulicah, Jelleraitx t Nunskih ulicah in Le- bin Di VerdijeTem tekalilöu po 8 fin. Urednistvu in upravniitvo ae nahajata r «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. It. 9. Dopiae je na«loviti na uredniitTo, Offlase in naročnino pa na upravniatro »Qorice«. Oglaai ae računijo po petit- Tratah in aicer ako ae tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae rečkrat tiakajo, radu- nijo ae po pogodbi. ____________________________________________________________I Iidajatelj in odgororni orednik Anton Bavftar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukeziö). Zahuala. " »Osrednji odbor za Gregorčičev .spomenik« se zahvaljuje vsem onim, klere je privedla v nedeljo 6. t. in. topla ljubezen do velikQga sina nažih hribov tja gor pod sivi Km, da so s svojo prisotnostjo izkazali spo- štovanje spoininu Simona Gregorčiča. Posebno zahvalo izrcka gosp. prof, dr. Ilešiču, prcdsedniku Slov. Ma- ticc v Ljuhijani, ki je v/budil s : plamtečimi. besedaini v srcih vsoh navzočih čustva glol)okcga navdu- ! scnja za vzore, ki so bili *veti j Simor.u Grogorčiču. Veliko hvalo je j dolžan $j. govornikonui prof. dr. K. \ Ozvaldu in c. k. vadničnemu učilclju Kr. Sivcu za vznesene in iskrenega spoStovanja do pokojncga pesnika prekipevnjoce besede kakov tudi g. Ernestu Klavžarju za improvi/irano doklam.icijo in g. Lovrenčiču za mieno. pod vtiboni predvočora slav- nosti zlozeno in Sinionu Grogorčiču posvečeno pcsmico. Zahvaljuje se mestnemu zupniku č. g. Kokošarju za njegovo vsestransko pozrlvovalnost in njegoviin gg. pevcem za procizno in ubrano potjo, zahvaljuje se , a dozurel mož in pesnik slavnega imena vzdibne : ./. akaj si'in zapustil \v. rojstvona vas. /.akaj sfiu vas pustil. piauiin:'." R" š tev dašealovne zagonetke! Ne le VseTečni, tadi boginja Poezija > je G^egoröica bila izbrala za svojega 1 STCijikb. V ibiaaeua puljaba na njega mladeniiko čelo je, jedva siino, dthaila : ,.sladke pesiii bulcčiiu1 I porodo ti..." ' la mladenič „prime Etiune in sUdki glasi doLc in ba e sloTensko deze'o". Njegova maza, polna najneaebicaejše in najpcžrtvoTalnejae Ijubezni, se radaje z Teselinii in srečniki, tagaje z nesrečuimi ter SiOvencem kaže pot do narodnostnih in občečloveških idealof. In Sloreaci so prisIaškOTali čadežnim glasovom. Mqo- iice so pesnika nmele ter se ma z ob- i čadoTanjem klanjale: imele bo, kakor on, v prsih čateče arce, ki r njem flpekel naš je in naš raj", in nj h daäa ni po- znala zle misli. Bilo jih je nekaj, ki pesnika niso mogli ameti in so ostali bladni: njih srce je bilo trdo, Djib dah DPpri- stopen poletu za vigokomi Tzori. A bili so tadi, ki peBnika niao boteli umHi : srce in dašo jim je objela zloba in zlato knjigo GregorčičeTih poezij no pozdrafili z rpitjem : „Križaj ga !- Takrai pa se je atrgalo r pesnikori daši in iz srca se au je iztiI obapen kl.c kakor ga Slorenec Š8 ni sliial, tako oba- pen, da so je razlegalo do neba, ki naj iz pesnikofega praba nekoč d;i zivljenje katerikoli stvari, samo ne teč čatečema člorekn. — ..In svot ob noČ pozabi kraj krijoč ostanke te". Ne! Svet ni pozabi). Nad p^ščicD zemlje, krijočo te drage nam ostanke ta sredi planinskega raja nad zelenomo- drim TaloTJem prekrasne hc«re plsnin se od daneB dviga sicer skromen, a do- stojen spoDceaik, Tea be), kakor je bila cjegova daia, in jekleno kremenit, kakor je bil značaj njrga, ki je s ponoaona rekel: ..Ti streti me mores, potreti nikdar, osO'le sovražne besnoči vihar". — Umetnikora roka je izklesala spo- meuik, ki bo od roda do roia glasno pričal, da poet Slovencem slavnoznan leži v tern grobu pokopan. A mi? : ' ..I'orunik postavimo mu tak, da skuša slednji biti mu enak" ; ˇ plemecitosti miiljenja in častvoTanja pa na njima bsziranih jeklenib značajih. Pobiranie užitnine na ! Goriškem. Mnogo se je že pisalo t tern ozira. A danep, ko so nam na razpolago atati- ^tični podatki iz leta 1907, moremo ob- jaTiti številke o viijih prejemkib, ki so jh imd9 deželna aprara in ob* Čine v zadnjih treb letib v primeri z letom 1904, do katerega so bili še ? ve- IjaTi zakapi in dogovori žalostnega spo- mina. — LISTKK. ! Jlouodobne zahteue na umetniškem polju. — (Zgoduvinska potllaya naši! umotnusti.) — (Konec.) j A modern» cas ima še drage ne- i dostatke. Večinoma nedostaje naäim n- metnikom globočje občae in srčne omike. Zato vidijo človeiko dražbo ie kot 8kapino, ki ima dolžnost, preživeti jib in jim zažignti kadilo, jim brezpo- gojQo peti hvalnice. To so pogabni na- zori za umetnijo samo, osobito dandt- aes, ko se ceni individaa'ncst ne ie pri nmetnika, temveč tadi pri dragih Ijadeh. Dalje posega tadi indastrija na ; nmetniško polje. Res je, da so moderne zahteve tako mnogOBtroke in itevilco, da jib mala obtt ne zmagnje. S tern se pa krči možnost, da se umetnik-obrtnik ' izari v svoji stroki. lstoiako pa propada ; tadi ametniäki stan. Ko bi naroöevalci in odjcmalci ametuin bili vedno nepo- firedsio y stika z amctniki, bi se razmerje silno iboljšalo in ametniki bi se višje povspeli, TBak ˇ svoji stroki, bi jasnejie pojmoTali svojo nalogo in bi s Bvojimi amotfori blažili vkus. To velja oBobito o nabožoi ametnosti. Ne Ie, da stavi ta panoga doševnega dela ametnika naj- , lepie naloge, ona pospešaje tadi prosti vzlet poetiške fantazije, ki more ravno na Urn nadnaravnem polja govoriti v oblikub, kater h noben realni pomislek ne more kritikovati fali otirati. S takim umetnikom se lahko povspne tadi lajik • opazovatelj iz zemeljskega praba in aživa ' nekak prsokas božjega raja. Roa jo, da bi bil to dosežen idesl, če bi se posrečilo, aresničiti te misli in želje. Če pa tadi vemo, da ideala v vsem ] obsfga nikdar ni mogoče doseči, stremiti : moramo vendarle po tern, da se ma ko- 1 likor mcgoče približamo. To zsbteva naš čas bolj energično, kot katerkoli dragi v prettklobti ; kajti če ne delamo z vsemi I silami na to, da se dvignemo ob ideala ' iz naše bratalne vsakdanjosti, pogrez- nemo Be hitro v nasilnem materijalizmn iq se zadasimo v samih skrbeb za ti- ; zični ob3tanetr. f Dandanes se pač silno vpije, kako | da nam je gojitev ametnosti potrobaa. 1 A ta gojitev je skoraj da popolnoma brez idealne podlage. Preskrbeti je toliko in toliko „ametnikov" bres del», odpreti je ' tema in onema indastrijskema zavoda novib ozemelj za izvažanje njegovih pro- stevilnih s stroji narejenih izdelkov — to je temeljni nagon „odločilnih" činite- Ijev glede ametnosti. In da se to vzdr- ievanje posameznikov in zarodor doseže, ; treba je kolikor moč glasno vp;t;, da naj se uinetnoet intenzivnejie negaje. S tera Be pri nerazsodnth ljudth pride do nspeha: posreči se namreč večkrat, ust- variti novib potreb, ki pa nimajo svojih korenin globoko v ibtinitem čatstvn, temveč so lo modna stvar. S takimi umetncslnimi podlagami se ametnost samo preganja in nbija. Z najnovejšim ! poskasom, vcepljati že ot^okom „cat" ali celo „rgzum" za ametnost priäli bi na- | rarnost na ametniškc-kaltarelnibankerot — da niso mžia srčeca in brezhinav- stvo öistih otroäkih dašnajboljši nasprot- niki proti tern nakanam. ; Vse te naloge, katere smo ob krat- kem označili bo „moderne zahteve" — I nekatere popolnoma, drage le deloma opravičene, nekatere po povsem neopra- Tičene. Ta je treba tore) etrogo ločiti, >' predno izpolnimo katero iznoed njih. Za ' nas katolike velja zgodovinska podlaga v prvi vrst;. Vsprejemamo in odobrajemo Tse, kar se je logičao in organično raz- vilo na teh rodovitnih tleh, pripaščarao ˇse, kar je popolnoma individaalno, öe le ne nasprotuje vzvišenema nameua na- božne ametnosti in pa estetičnema onto, ki je večini ljadstva priatopon. Tadi ametno.t se mora demokratizovati ; kot se demokratizaje vsa socialna dražab- nost, le da se ne sme nikdar polašč&ti takih nasilnih oblik, kot se to godi pri politik'. Prarzaprav se to razame samo po sebi, če se ametnoBt drži osuovnih zakonov svojega življeDJ9. Ravno ˇ tern greie moderni umetniki zares smrtno proti zabteTam ntšega časa, da se po- atatljajo visoko nad svoje naročnike in da jih hcčf jo z nekako saverensko sa- mooblastjo prisiliti, da pripoznajo njiho^o individaalnost! Kako je to mogoče, da bi se etrnila ogromna množina indivi- daalitet le v eno samo, ki jim je ptaja To ni logično, to je skorej bi rekel — kaltarnopolitiško demagoštvo. O teh vprašinjih se v nas S'.oven- cih ni še mnogo raspravljalo. A ^e na- čemo zaostati, če bočemo biti kaltaren narod, treba se nam je poprijeti tadi te strani navodobnega življenja. PolitiČen boj a am bi nas preje aničil kakor po- Bpeieval, če bi ne gojili vsporedno tadi daševnega življenja. Z* slovstvo je precej preskrbljeno; teraeljitejäe bo bode treba oprijemati strogt) znanosti in pa ametnoBt', njene teorije in njene zgo- dovine. — V Gorici bo bode vräil teöaj za ce'rkveno ametnost meseca sep- tembra. To bodi začetek in migljaj za nadaljno samostojao prodiranje nn tern polja. Jop. Man t uani. No dm bi ee bili darkopliceva'ci obramsnili niti za vinar veö nego v ppejänjih letib, znalali to tiiji prejemki nadeželnih dokladah k niitnini y primeri z letom 1904. leta 1905:.......K 183.062.71 „ 1906 :......., 207.627 93 „ 1907:.......„ 161 241.06 Skapaj . 7~K 651.931.70 Deieina davsöinana pivo iikazuje alc- deče višje prejemke : I. 1905: K 31.076.12 „ 1906 : „ 46 379.47 „ 1907 : „ 52.340.21 „ 129.794.80 Skapaj . . K 681.726.50 Ako prištejeiao tej sroti višje prejemke, ki so jib. imele občino na užitnini in davičini v primeri z letom 1904 Tsled pobiranja v državni, ozircma deželni r e ž i j i, in sicer: I. 1905 : K 170.46i.45 „ 1906: „ 206.651.— „ 1907 : w 192.021.90 Skapaj . . K 569.137 35 Be nam pokaže, da so imele dežeia in občine t primeri z letom 1904 . K 1,250.865.85 Tišjega prejemka. V trth letih 80 torej dobile dežela in občiae nad eden in č e t r t mili j o n a kron, ki so se T prejinjih lettb poii- gabile. Država je imelft ? zad- njib treh letib, t pri- meri z letom 1904 . . . X 460.719.85 dobičktt. Ako se prišteje U zne- sek k višjim prejemkom, ki so jib imele dežela in občine, dobimo cgromno STOto.........K 1,711503.70 Ta (gromna vsota Teč ko poldra- ggd miljona je pribranjena našim dav- koplačevalcem z noTO postavo. la to ogrcmno vsoto so hoteli liberalci okrasti Ijadatvo, le da bi nekateri iiberalni de- narni mogočneži ie dalje vlekli tisočake dobička. Liberate akrbi le sam za ae in svoj iep ! To poleg kraikih trt jasno kaža tndi dejstvo, ker so se liberalci apirali pobiranja tžitnine t državni, oziroma v deželci režiji. Tako skrbe liberalci za ljadstvo ! Bo8ni in da se poinri z nstanovitvijo deielnegt zantopa: pr?i korak k tema bodo okrajai zastopi. Sedajič je miatster izjavil, da več pore na delegacijah. Darovi. Polilični pregled. Cesar se odpove ? „Noti List" poroča, da ceaar vBa- dimpešti po izprebodih ni nikogar spre- jel. Cesar da je zelo atrajen. V vojni- Shih krogih da se govori, da Be bo cesar pri vojaških va,ah v Vesprimu od ar- made posloril, ker vsled avoje tisoke starosti ni več kos težavam. Iz tega se sklepa, da se cea&r namerava odpove- dati prestolo. Nemiri v Bosni in v Hercegovini. Is Sarajeva dohajajo poročila, da vpokličejo pod orožje rezerviste zadnjih gveh let. Iz Kotora pa poročajo, da se boje zaradi zadnjib dogodkov v Tarčiji neaiiroT t Hercegovini in osobito t Kri- vošijah. Rižanske, šibeniške in kotorske čete etražijo ceste in poia. Vojaki so pri- pravljeni za vaak slačaj. Tretjeletnikov po vajah niso odpastili, tadi čaatniki, ki bo imeli že dopast, ga niso mogli nasto- piti. Pred Kotorom križari avatrijsko vojno brodorje. Italijansko časopisje o- stro naaprotaje, da bi Astro- Ograka anektirala Boano in Harcegovino. Bosansko vprašanje. „Zeit" in»a poročlo iz Badimpeite, da je skupni fioančni minister Burian na svejsm inspekcijsken potovanja po BoBni sprejel v llidžab mohamedanako in srbsko-pravoalavno deputacijo, ki bI» ma obe omenjali potrebo konstitacije. Barian je zagoloTil deputaciji, da stremi po H- beralnem razvoja javnega življenja ˇ Za „Šolski Dom" je došlo našetnu upravništvu: Jos. Bekar, duhoven v Toniaju 2 K- Predsedništvu so plačali: Miha Štru- kelj, vikar v Čezsoči 3 K; Hranilnica in posojilnica v Cerknem 50 K; nabrali na zadružnem sestanku v Dornbergu 7 K 60 h; za razglednice prodane ob raz- kritju spomenika S. Gregorčiču 52 K 30 h. - Za S. Gregorčičev Dom: Miha Štrukelj, vikar v Čezsoči 3 K; Hoch- müller, predsednik beljaškega omizja, nabral dne 6. sept, na Vrsnem v hiši S. Gregorčiča pri vpisovanju v zlato knjigo 30 K. Preplacila za IV. zvezek S. Gregor- čičevih poezij so nadalje došla: Vinko Vodopivec, vikar v Kronbergu 1 K 80 v. Franjo Ferfila v Gorici 1 K 80 v. Srčna hvala! Novice. Začetek šoltkega leta se je pri- bližal in že prve dni prihodnjega tedna se bodo vršila vpisovanja v razne naše učne zavode. V deško obrtno-nadalje- valno šolo v „Šolskem Domu" se bodo vpisovali učenci jutri v nedeljo 13. sept, od 9. ure predpoludne naprej in v ponedeljek 14. t. m. od 5. ure popoludne naprej. V sredo 16. t. m. po 5. uri po- poludne [se bodo učenci razvrščevali po razredih; v petek 17. t. m. ob 5. uri pop. začne pa redni pouk. V dekliško obrtno-nada- ljevalno solo bo vpisovanje v „Šol. Domu" (I. nadstropje) v ponedeljek in torek 14. in 15. sept, od 8. do 11. zju- traj in 2. do 4. ure popoludne. Vdeškoin dekliško ljud- sko šolo v „Šolskem Domu" bo vpi- sovanje ob istih dneh in istih urah v pritličju „Š. Doma". V „Malem Domu" bo vpisovanje za ljudsko solo in za obe priprav- nici v ponedeljek in torek od 8. do 11. ure in od 2. do 4. pop. V sredo 16. sept, ob 8. uri zjutraj bo sv. m a š a za učence in učenke iz „M. Dojna" v cerkvi pri oo. kapucinih, za učne zavode iz „Š. Doma" pa v cer- kvi sv. Antona pod Kostanjevico. V četrtek 17. sept, začne redni šolski pouk. Spominska plošča Simonu Gregorčiču na rojstni hiši je iz krasno brušenega marmorja in je 1*25 m dolga ter 0*87 m visoka. Na plošči je sledeči napis: V tej nisi se je rodil 15. ok. 1844. 1. pesnik Simon Gregorčič. Umrlje v Gorici 24. novembra 1906. Ozidje, ki si zmožno bilo, da velepevca si rodilo, ti, ako še takö si malo, na vek se boš veliko zvalo. Sramota ! Tista čaanikarska bi ena — „Soča" —, ki je penoika S. Gregarčiča tolikokrat v zwljenja zbadaiM. in sra- motila, ma ne daje miru n ti po njegovi smrti. Dokler je pea rufe živo), ma je skatala atrgeti z glave venec pesn.i^ke slave, primerjajo g* s pemikom o ka- terem je neki nemški hamorist izkiiknil: Ein Dichter unter den Dichlern. Wie ein Ar... unler den G'sichtern. Ro je pesnik zatisnil svoje trudne oči, je začela ta hijena brskati po nje- govem ie svežem grobo: dolžila ga je trdoercnosti, oderastva in neasmiljenja do FijcgOTega brata Antona. S tetn badobnim obrekovanjem je skašala skraniti spemin blagega pokojnika toliho čaua, dokler ji oi pokojnikov brat Anlon T lantnorcčno podpisani izjavi /lagrozil, da jo bo Bodnijsio toži), ako ne neba obrekovati njegorega brata „od kterega je imel teliko dobrot." Ta izjava je predrzni obrekovalki zaprla s»po. Obmolknila je in nehala skraniti spomin lelikega mrtveca; a po- boljiala se ni, marTeö zaöela je na drag načiu razkrivati svojo podloat. S sarani- čenjerr, lažmi in obrekovanjnm je ska- š&la na v«e mogoče naöine ovirati de- lovanje „O.redojega odbora za Gregor- diöer spomenikw, kateri odbor prerzel na se skrb za posmrtno počeščenje na- Sega pisoika. Grdo lomparijo je napravila ta hi- jena še züdnji dan pred* odkritjein Gre- goičičevcga spomeaika. Nameuoaia je objaTila se le 5.. septeenbra hujskajoo čaiek proti G.egorč-ičevi siavnoati, da bi ne biio več mogoče v jaraem liata zavrniti laži, ki so v tem čianka na- kopičene. Da bi odvrnila naie ljadstro od te slavnosti, ae je med drugicn slagala. da bedo peli pri razkritja na- grobnika \a 8{ominake ploöäe luški pefCi in da ni buo „fevsko ia giasbano drnatfo" popraaano za sodelovanje. Ta bomba, katero je lažnjivi zli dah spastil äe v zadbjem trenatka proti Gre- gorčičevi slavuoat^ ni napravila nikake posebne ikode, kujti našega ljuLtva se je, kar trio „tarn gori pri sr. Lovienca" in tarn gori „na mirnem ?rai," j Tiste maloštevilne inteligente, ki j so se dati po ,;Sjeinin" lateh pruti tej 1 slavnoati naha^skati la ki se niso mogli otresti vphva navadne časnikarske h,- jene — obžalujemo odkntosrčao. Ojžd- ¦ lovanje izrekamo tadi ti&tim „sloveuskim" libtom, ki niso mogli zavzeti niti v tem vpraianja yiijega staliäöa in ki so — stoječ pod vplirom goriškega zlega dona — odklonili celo doposlano jim vabilo k Gregoreiievi slavno&ti. Ako bi kdo sodil naä narod le po takih listih, bi moral nehote prizuati, da S.ovenci niso vredai — Grigorčiča. Gregorčičev uagrobnik je delo : dobro zn^nega domačega ametnika go- spoda Bitežaika iz Gjrici, kteri je že pri natečaja za Pressmo? spomenik v Ljabljani dobil drago uogradj. Njegjyo delo jenced drngim tadi kip slainega Dal- matisica N. Tomaseo v Sibeniku in zna- nega sloveaskega jaaaka A. Čahorina v Braaici. Gregorčiče* nagrobnik je ves iz čistega kararakega marmorja in je Tisok nad štiri metre. Sioni ob altarski steni cerkfd na pokopališča pri 87. L^vrenca in je obrajen v amen proti rojstnema 1 kraja, prcti Vrsna. Spomenik je iz treh delov z malim križem na vrha. Zgornji no8i medaijon pokojnega pesoiia v nizkem pridviga, pod meda'jjaom viai na faatona pesniiki einbleai, lira brez straa. Pol midaljoaon 88 r zlatih črkah blešči napis: Simon Grbgorčio. Srednji del predstavlja vealarja v malem čolničkn, ki ne tradi, da bi na razbar- kanem valovjU rešil čolnič pogiaa. Pod veslarjem je napis: Nai čolnič pogube otmimo! UjqIjito je, da čolnič v raz- barkanem motja pomenja aloyenski na- rod. Srednji del je izdeSan v visokem reliefa. Spodnji del, postament, nosi dva medaijona iz brona, oni na leri, s ke- lihom, je svečeniški znak, kot pedant k tema je na dssni strani raadaljon 8 tremi cfetlicami — vern, upanje, Ijabezen. Okoli groba je jako okasoa ograja. Nad iaškimi pevci sta se razbar- j jala „Sjsia" in „Primorec". Ta dva lista bkix uamreč pisala o škaudala, da bo laški peiCt peli na groba pesnika S. Gregorčič«. Kaj pa je na vsem tem re?- nica ? Resuicu je, da je odbor za poata- vitev S. Gregorčičevega spomenika že pred časom naročil enema odbornik«, aaj proai v imena odbjrovam „Glasbeno in peTsko druätvo" za üodelovanje. Ras- nica je nadalje, da odbor od „Glasbenega in pevBkega druitva" ni dobil nobenega odgovora. Kdo da je tema krir, ni od- borova naloga prüiakovati. „Glasbeno in pevsko društvo" je že lani ob 30 dnevnici S. Gregorčičevo amrti olpo?edalo sodelovaaje. Pevorodlja preft g. žapnik Eokošar je elutil, da bo to draštvo letos storilo isto. Zito je naprosil dijake za sodelovanje že pred koncem š)l«kega leta, predno so šli na poöitnice. Torej ni res, da bi jih bil se ˇ petek lovil. Sodelorali pa so v tem dijaäkem zbora res tadi itirje cerkveni pevci, od katerih je le eden po roda It«- lijan; a Š8 ta i^a narodao ženo. Ti pevci v cerkv&h pojo ved 10 leslorensko in latinsko, nikdar laSko. Pri GregoröiÖeri slavnosti so sodelovali popo ,oma pro- 8tovoljno in brezplaöno. — Tj jerosnica na celi Btvar. „Slava Simonu Gregorčifu!" — v vipavskem L)g;«. V neieljo, ka so naäemu d čiema pemika Gregorčiča ol- krili nagrobai spomeaik in spomintiko ploščo v njegovem rojstaem kraja pod Krnora, so tadi adeležaiki vipavake alav- nosti počastiu njegov spomin. Potem, ko so zbori odpeli par Gre- gorčiževih peanoi, je govoril stolni vikar, G i r i 1 M. V u g a, v spomir» S mona Gregorčiča. Pridražil se je v daha slo- ven.fkin rojakom pod Krnom, kjer po- čiva blago pe^öero src3, in kjer ma dancs popUiljajo spomenik hraležnoati in adanosti, ter povzel glavne ideje nje- govih pesni, posebno pa one, t katerih kliče po edinosti med svojimi rojaki in pozivlje na skapno deio za srečo naro- dovo. M;, pravi govornik, izvriajemo danes eno njegjvih želj, ki smo se zdra- žili takaj v L?ga ˇ bratski medaebojni Ijabezni, d« se boljše spoznamo in drag ob dragem ogrejemo za delo krščansko na korist domoviae. Pj pesnikorih žaljah je njema nsjljabši spomenik naše skapno delo, ki bo doseglo popolen aapeb, ko se ureaniöi pesnikoTa želja, da „Bag zdraži vse Slovene, pod streho hiše enew. Z&to zdražajmo se, organizajano se in delajmo skapno na podlagi krlcanaki, da naša domovina neha biti „vdova tožaa, zapaščentu", — s tem slavimo najlepše epomin velikega pesnika Blovenskega. Gjyornik se pridražaje Gregor- čičevim slavilcam pod Krnom ia kliče „Siava S mona Gregoroiču !a GoTOrni- kovitn besedam S3 je vsa zbrana moo- žica odzvala z navdaäenimi trikratnimi „Slavs" klici. Tako je v Logo naša or- ganizacija proslavila „Gregorčioev dan". Zadružnl eestanek v Dornbergu ˇ četrtek dne 10. t. m. se je obneeel prav dobro. Zastopanih je bilo 18 zadrag. Udeležila sta se tadi g. žapnik Javanöiö in g. žipan B.rce. Predsedaik dr. A. Pavlica omeni v nagovora revizije „Goriike zvezeM, ki jo je izvršil dne 4. in 5. t. m. odpoBlanec MSplošneavstrijske zveze" g. račnnski sretnik Faachinga- baoer in ki je pokazala krasne aspehe v letošnjem leta. „Gjriika zveza" iteje zdaj 40 raiiTjisenovk, 4 posojilnce dra- gega ziatema in 13 dragih gosp. zadrag. Število zadrag ae je torej letos podvo • jilo. Da se pa ohrani naše zadružništvo zdravo in krepko, zato treba podaka. V ta namen sklicajemo zadražne sestanke, da se na njih pripravimo in navdnšino za nadaljnje delo. M)j vsemi poatavami, ki jih ima v Avsinj/, je postava o za- drožuištva najbolj kršoanska. V zadragah ne gojimo le meJBebojne Ijabezni, ampak delamo in se žrtvajemo za d r a g e, kar je pač največja Ijabezen. G. kaplan Jsa. V o d o p i v e c je podal obiirno in natačno izdelano poročilo o doroačih hranilaikih. Debate so se ade- ležili g. žapnik Kosec, karat A- bram, žapan Cernicia S/etoslav Premroa, ki je prinesel na ogled tadi mal hranilnik. Sprejela 86 je ta-lo reso- locija : M i 8 9 1 o doraaöih hranil- nicab je z d r a v a inpriporoč- ljiva. Poroöilo g. Vodopivca, izpopolnjeno s potrebnimi po- datki, a aj se objavi v domačih listih. G. S. Premroü, poslovodja „Goriš^e zveae" razloži poatavo z dne 22. fabr. 1907 o proaaiaaja Z3mljaknjiž- nih dolgo?. Debate so se adeležili žapnik Jatanciö, kaplan Vodopivdc, ka- rat A bram in žapan Berce. Sprejela se jc rejolacija: G. S. Premroa naj objavisfoje predavanjev p o- ljadni obli k i. G. poBlovoolja P r em- r o a je ob konca pojasnjeval razna vpra- šanja, ki so jih stavili zborovalc'. Poka- zalo se je, koliko naaka še potrebajemo in koliko je ie nejasne tvarine, ki jo moramo predelali, da postavimo naše zadrnžniltvo na trdoo podlago. Prihodnjega Beslanka niamo mogli doloöiti, ker je bila s K r a s a iz raznih vzrokov zastopana le novc tntanovljena posojilnica v Bodiko. Dolučilo ga bo predsedništvo „Goriške zveze" ia objavilo T domačih listih. Naj omenimo ie, da je bilo za cbed prav dobro preskrbljeno v gOitilni g. Doplikarja f posojilniöai hiši. Goitilno priporočamo prav toplo. Jubiltjna procislja. Prihodcjipo nedeljtk 14. t. ra. pojde ua S?. Goro slovesna proaesija iz cele naše dežele v spomin 50. Ittnega mašništva by. Ožeta in 60. Iftnega slaynega vüadanja našega preavitliga Cf-sarja. Ii stolae cerkve odrine procesija ob 41'.2 zjatraj. Procasija iz meat a in de- žele naj poüakajo na Katarinijevom trga in Salkanski cesti zdražjo se s stolno ob 43/4 da pojde]O vce bkupno proti hu- iiača preblažene Device. Ko dospejo prvi oddelki v cerker na Sr. Gori, naj se umaknejo iž nje skozi stranska vrata, da dajo tako pr- liko tadi dragim oddeikom, ki pridejo za njimi, pozdraviti Mater Božjo. Pjtom bo slovunska pridiga ia po pridigi »lotesna naškcfjfa st. rnaša, po kateri bo tadi italijanski govor. Sioveanost se Bklene z zaLratno peamijo in blagoalovom. Ministerski predsednik baron Beck na Goriakem. — V ponedeljek je obiskal baron B.cfcs svojo eoprogo Gra- dež in Oglej. — V Gradeža ga je priča- kovala velika tnnožica, po meata so pa vihrale zastave. V \)gleja si je ogledal baziliko. Spren.l ala tta ga poslanca Fai- dutti in Bogatto. Zvečer se je pripeljttl ministerski predsednik v Gorico ter pre- nočil T hotela „Sulbahn". — Zjatraj se je ob najkrasnejšem vremenu odpeljal s Bvojim a*tomobilom poSjski dolini skozi Tolmin, Kobarid, Bovec, öez Predel na Kuroško ter se v Calovca astaTil h kos Ia. Javna telovadba v Mirnu in mladeniški teöaj jo nspel cad vse krasno. Ja«no teloiadbo je gledalo nad 1000 ljndi. Ža), da vsled preobilice gradiva danes nemoremo veö poročati. O^ozarjamo na poročila „Prim. Liata" in „Mladosti". — Castitanoo mirenskim bratom na tej krasno uspeli prireditvi 1 Na zdar ! Javna telovadba v Cerknem. — Cerkljanaki telovadni odsek priredi dne 4. oktobra javno telovadbo. Na vabilih, ki se razpoiiljajo, pravi: „Navdaieni od krasnib vapehov slavnosti v Škofj -Loki in Mirna, vzradoščeni, da mladeniškaor- ganizacija tadi na Goriškem jako lepo proevita, sklenili smo na primeren način prohlaviti 4. oktobra t. 1. jubilej sv. očeta Pija X. in Njega Veličanatva Franca Jo- žef* 1. S to Blavnosljo bo združena tadi javna telovadba goririkih in kranjskih te- lovadnib odsekov, ki bode gotovo naj- lepäatoökavvaporeda jabilejne slavno:,ti". Vabi se toraj brataka draštva da posetijo Cerkno omenjeni dan s svojim pevskim, tambaraškim zborom ali telo- t&dnim odsekom. Ojo draütvo, ki misli proizvajati kako pevsko točko, naj to bitro naznani na naylov : Girii Sadejja- fi-st, Gsrkno, Gorigko. Sprejem gostov bode 4. okbbra ob 9. uri zjutraj. Na zdar! Na zborovanju liberainega uči- teljstva, ki se je vršilo v Gorici pr^te- čene dni, jo govoril Luka J © 1 e n c tadi to-le : „(Klerikaici) organizirajo mladino, bojskajo proti aöitoljstvu. Napadi so ve- bementni. Čadno, kako vlada mirno gleda tako haj^'sauje". — A tako, gospoda? Preveč ate občatljivi ! Veö kakor deset let Ž6 vi «ami hujskate proti dahjvsöini, jo po liberalaih liatib blatite, pjnižujete iöavate svoje podivjano pristaae na da- bovseiüo, ki vara ni atorila nißesar dru- 8e8«, nego da ˇ snaialu zapovedi katc- liške carkve svari JjadsWo pred krivimi, äkodljifimi nauki, ki jih širite vi. In pri vsej tej firški gonji ga ni bilo Se enega liberainega nöitolja, ki bi bil dojal: Eaj bo pa flada rekla ? I i Tlada sama je tndi öieto mirno gledala divjanje ter mižala na obe oöi. Sedaj pa ko re organizaje katoliška mladina, da brani pred liberal- nim nasiljem n»jdru.žje ji svetinje, sedaj pa atočete in kličeto na pomoö vlado. To pad ne kaže prevelike korajže, öe tadi imate polna mta groženj osebnih ia dejötDBkih napadov. K*ko tue hoöete boriti proti orga- nizaeiji katol äke mladino? Laka Jelenc je dejal, da tako-le : „Povejtno mladini, kdo je TerBfglav, ki neti razpor nar.ct mladino in uoittljftvom !u Turej mislite, da hoste začeli obrekovat, Ihgat', poli- «ati O8ebe z guojnico. To pač dokazaje, kako eiluo malo luteligenci je t \a?. Tod&, če so zapüu užajeteosebnega boja, potem bodite tu it pripravljeni ra to, da mi povemo kdo so Tast S Uestri, Urban- čiči, Križmani in ša lepa vrata vasib to- diteljey. Ne n,is ite, da boste naäo organi- zacijo ubili s kLfatini, kibcor t»ka lepo obl„ubaje našenaa aredarka glasilo ltbe- ralnih vzgojiteljiv mladine? S ttkimi grcžnjami ne ostrašits nikogar. M. grimo naprej, dokler nepokažem) ljachtva *3oh uciteljekih liberulcav gori od Finžgtrja pa doli do zadnjegi libarAlnegi aa- plenta ! \si štirje goriški okrjijai šoUki nedzorniki, med katarimi jeinasl glavao btsedo Franc FiDŽgar, so ae udeležili skapščine „Zaveze* v Gjrici. Mi tern Sti- rim goapodom le čeatitaraj na dobrem teka, a katerim so pDvžili „ppodavanje" črnovrškeg«. aöitel.a S lveiira o »kleri- tali^mu". Č<) bi jira bila ta disa sloven- Bkcgai liberalneg» aötaljstva povrh pre- brala S3 svo(o č&dno disciplinarno pre- iskavo, potera bi se bil gotovo dobri okuj tch štirib gospodov okrajnih šolskih nadzornikov pokazal v še lepši luč . — Eakor se vidi, se štirj-a okrajni šolski uadzornlki dobro počatijo « Silvestrou dražbi. G. Finžgar: Djbro tekmlo! Nesramnost liberalnih učiteljev ˇ političnem boja je znana, toda taiatam brnhne posebno krepko na dan. V „S jči" so bobnali na učiteljski shod s posebao močnimi adarci. Ta Hat je zaphal v Bvojem bobnečem pozivataiito cvet očj nenmnost: „Sežigati »icar ne morejo ve-5 liberalnih aciteljev, ker čaai take in: kvizicije bo miauli..." Kdaj in kje, odkar stoji svet; pu so sežigali iiberalne ači- telje? Svetov. zgodovina ne pozna takega slnöajß. Škoda bi bilo pa tadi za vsak koiček lese, ki bi žgal libaralnega ači- telja! Mimogrede lahko omenimo tadi to, da so v časih, v katerih so se vršile vse natnišljene in resnične inkvizicije, skrbeli za pouk priproateg* ljucbtva pač le kle- rikalci! Polna „Soča" „čukov". V vsaki itevilki zmerjn „Sjča" naše tolovadc« s „čaki". Mi se radi tega prav nič ne je- zimo. Liberalni „Sakoliu s srojim ob- našanjem jasno ksžejo, da so oni prav- zaprav pravi čnki ali sove, ker nji- : hovo delovanje so kaže le ponoöi. V i torek so te liboralno sove imele svoj | dan v Ajdovščini. A to je bila postranska j stvar. Glavna stvar je bil za nekatere ponočni krok, ki je trajal do jatra. Še v '; sredo zjatraj so videli v Naniki alici I nekega „Sakola" v kroja vaega znspanega ) in pijanega moriti c^nto. L \hi so ae pa ! noreevali iz S oveacov. Taki ljadjo naj ' bedo prvoboritelji za slovenstvo ? To so ¦ res navadne noöne tics, ki „1 ••lajejo" | po raznih brlogih cele noči ter zapijejo in zapravijo ondi ie tisto malo pameti, ki jo imajo. Ladje, ki tako a svojim ob- ; našaajem sramoto delajo slovenskema ! imenu, niso niti vndni, dsi S3 primirjajo z naairni ialovadci. ' Nove ieleznice v dt»želi. — Med ; drugimi vladnimi načrti za povzdigo bla- gostanja v naši deželi je tudi načrt zgradbe liovih železnic in sicer črta Go- rica-Cervinjan, Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-Idrija. Za prvi dve se že izdelu- jejo splošni iiačrti, tretja pride novem- bra meseca na vrsto. Naše čitatelje bo gotovo zanimal glavni načrt proge od Sv. Lucije do Kobarida. Po tern načrtu pelje proga od Sv. Lucije skozi Modreje v Tolmin; od tam na levem bregu Soče prek Gabrij, Volarij, Selišč do Kamna, kjer preskoči na desni breg Soče in od tam prek Iderskega v Kobarid. Dosedaj so projektirane postaje v Tolminu, po- stajališče v Doljeh ali Gabrijah, postaja na Volarjah, na Kamnem, Iderskem in v Kobaridu. Načrti za uravnavo Soče in njenih pritokov od Bovca do Srpenice in od Kobarida do Tolmina so izgotovljeni. V torek prihodnjega tedna ob 9. uri zjutraj se zbere v poslopju okrajnega glavarstva v Tolminu komisija, sestav- ljena iz zastopnikov raznih uradov in ministerstev, ki prehodi ves dotični svet in bo presojala, ali odgovarjajo načrti svojemu namenu. Obhod bo trajal, ka- \ kor se prevideva, ves prihodnji teden. ¦ Iz železniške službe. — Iz Divačo je prettavljwn na Jaaen.ce adjacut g. , Franc K a na v e r. Jutri vesellca v Rub jah. Vspored veeelice, katerd priredi jutri popoladae ob 3'/2 ari draU#o „Z/ezia« v Rabijih, ! je tale: 1. H.jdrih: „Pri okaa s?m anlče j slonela", polni društveni mešani zbor; ' 2. Iv. pl. Z*jc: „Vdčer ni Sin", veiiki draštveni mcški zbor; 3 Vo'ariö: „Čoi- nička", veliki moški zbor draštfa „Pfe- šeren" iz Št. Petra; 4. A. S.-aka: „Siaba kapöi|t»", burka, igrajo draštreni igralci ; 5. Dr. G.' IpAvec: „Nile gore", polni drašt?eai mežani zbor z boriton^kim 8g- mospevom; 6. Fr. Garbič: „Sbvanski brod", veliki draštveni moški zbor; 7. A. Foerster: „Vanček narodaih pesaij". polüi druitveni meiani zbor; 8. A. p). Katcebal: „Pot do srcau, veseloigra. Po ve8elici prosta zabava. Mad posainezaiini točkami in pri proati zabavi svira šte- vilna vojaška godba iz Gjric^. Vötopnina k teaeiici 40 vin., sedeži I. 1 K, ostali 60 vin. Pdvski zbor äteja 50 pevskih moči. Ž^lezaižke zreze agodne. Viak od- haja iz Gorice ob 21/4, se vrača v G:- r>co pa ob 6'|2) 7'|2, 91!,, 101!, zvecer. Veselica se vrii na velikem travnika tik Vipave, pod rabijekim gradom. L^ga lepa. V slačtju dežja se veselica prenese na 27. t. m. i Tolče, 9. sept. — Danes je umrla velespoštovana mati našega preč. gospoda župnika, gospa Marija Z a r 1 i. ¦ Vdana v voljo Božjo je prenašala dolgo ; mučno bolezen. Včeraj, na praznik Ma- tere Božje je bila vzadnjič previdena s svetimi zakramenti. Pogreb bo v petek zjutraj. Znancem in prijateljem priporo- čamo blago ranjko v pobožno molitev. C. g. župniku in ostali družini naše naj- srčnejše sožalje. Blaga mati pa naj po- čiva v miru! Pogorela je v Vitovljah pr» tdče o soboto zvečer žaga Alojzija Mrevlje, ka- tera je bila prej last znana Marinčičeve dražine v Vitovljah. Pred kratkim se je nbcgi mož proaelil iz Č^povana ter je nameraval s pridnostjo in varčno3tjo si toliko prislažiti, da bi si Eeüdal zraven še hišico, toda v eni noči je vse njegovo npanje splavalo po vudi. Ker je bila isti 1 večer močna borja, ni bilo misliti na : gaeitev. Dobro, da je borja pihttla proč ; od vaai, ker dragače bi bila vsa vas v i nevarnosti. Velike ogorko je nesla daleč ] proti Š^mpasa, tako da se je v temni n.iči zdelo, kot bi letali ognjeni ptiči j Pogorelcc je bil zavarovan za mejhno svoto, a škoda je veliko večja, ker mnje pogorel tadi ba. Kako je na»tal ogenj,ni znano, zdi se pa, da po otrocih. — Nova pedalua klavijatura pri ppi orgljah. li Garice. Vse nove orgije se sedaj izdelnj^jo z neprikrajšanimi oktavami. G ade mehanike smo dospeli tako df,loč, da je igra tudi na orjaške orglje lahka. Elino, čemar bi se zamoglo cporekati pri novih orgljsh je to, da je podalna kla?ijatara prevfč obsežaa; saj morajo imeti nove orglje veaj 27 ti^k, organist pa ima za nje le dvo nogi. Naj bo oni no oporcka, da jo vezma igra z ¦ ^ ¦ . Jllollj ol zadnje - novosti zenskega in mos- kega blaga za jesenshi ios! Daje manufakturna trgovina JpnjašiiE zadrup" v Gorici najsolidneja ^ a tB st?flhe o tem se je prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži na- čela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med ob- činstvom častno ime «*»«*• Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nele- pega prepiranja zaradi istih. Hlaij^o je najboljše in naj- cenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini •**•*» V^takdo naj enkrat pos- kuša pri nas kupiti in go- tovo se ne bo varal ***•*» %nlog;a je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpo- laga s takim blagom, s ka- korsnim ne more razpo- lagati nobena trgovina te stroke «MUMUMiMVM«!«!«»»«« noTO aplikataro priprarna. Jaz sem mnenja, da je in ostane igraoje na pedal toliko časa mnöno in težavno, dokler obdrži pedslna klafijatora sUro lice. Da ¦e tenon nedostatkn pride v okom ni dragaöe mogoöe nego, da sa kla?ijatnra na kak način skrajia. Pa in nog em pre- miiljevanja 86 mi je posreöilo izamiti noro ped. kiavij&taro, ki ima te prednosti: 1. Nova klafijatnra je skröena na celih 11 tipk in vendar obseza ˇ kro- matičnem redn ?eeh 27 tonov. Cdl pedal ima lorej obseg pedala pri starih orgljah 8 BkrajŠanini okta?ami. To oraogoči, da organist mirno aedi in vendar brez te- iave doeeie i nogama tso tipke. 2. Igranje na qoto klavijatnro je lažje in prinožneje, kakor na staro kla- vijaturo, ker se tokaj doseže ?se prej, ker tenori leže t neposredni bližini. 3. Širokost posamnib iipk je ista kakor pri stari kiavijatari. 4. Za igranje na nori pedal ni po- treba nikakib Taj, ker organist, ki pre- motri nekolikrat klavijaturo, se takoj labko orijentira. Bistro no?e klavijatnre OBtane se- daj še moja fikrivnost; tendar rem pri- pravljen giede te stopiti a kakim gosp. orgljarjem ali sploh interesentom ˇ do- govor za primerno nsgrado, ako se pre- priča o vporabljivosti in priprostosti te iznajdbe. kar ne dvomim. V Gorici, dne 3. sept. 1908. Danilo Fajgelj, organist. Via Vettorinf, št. 16. — Zmaga S. L. S. t Svetem. Iz Svetega, Due 7. t. m. je bila pri nas volitev načelnika gospodarskega sveta. Izvoljen je dosedanji Vinko J a z b e c. Cel gospodarski svet obstoji iz pristašev Slovenske Ljudske Stranke, ker so se pri voliivah dne 19. avgusta vsi napred- njaki poskrili. Sedaj na skrivem premi- šljujejo, kako so zabredli pri državnih in deželnih volitvah. — Dne 31. avg. smo imeli v Svetem velike vojaške vaje. Vse polje in ceste so bile polne voja- kov. Iz stare trdnjave sv. Miklavža so gromeli topovi tako, da so se tiči in čebele poskrile. Za spomin so nam vo- jaki pustili posuto zidovje in poman- drano polje. — Teran. kakor tudi bela vina smo vse prodali. Trgatev dobro obeta. Tudi tiirščica je dobro obrodila. — Državne trte v Komnu rahljajo in okopavajo. Kako bodo pa obrodile, pove bodočnost. Koeoicij „Delavskega Tovariša' je začasno prekinil z izdajanjem lista. Uzrok je pomanjkanje denarnih sredster. Želeti pa je, da bi ta edini krščansko Bocialni delavski list na Prime rskem za- čel kmala zopet redno izhajat'. Zato je naproien vsak somišljenik, ki kaj pre- more, da žrtvnje zanj nekaj podpore. Surovost in veliko neolikanost je pokazal pred* kratkim časom grgarski student ali kar že je, ker ne ve se prav- zaprav, kaj je in kaj namerava bit). Eer niso izpadle občinske volitve po njego- ?em okuan, zato se je hotel maščevati nad izToljcnimi možmi. Ker ni mcgel revček na drogi način dati dnška svoji jpzi in liberaini togoti, zato je zgrabil za kamenje. Vrgel je za poštenirai možmi veliko kamenja in le velika sreča je bilp, da jih ni močno poškodoval. 0 liberalna surovost, o srednjereška olika! Res te teme našega svobodnjaštva ne more po- dreti ne tola, ne vojaika diBciplina. Štadenta iz Tobce pa kličemo : le tako dalje. — Demantna poroka. Iz Vrtovina. V Bobcto 29. avgusta slavila se je pri naB redka slovesnost. Anton in Terezija Štibil sta slaviia šeatdesetletnico s?oje poroke. Že 1. marca tega leta minilo je iestdeset let njih poroke. Ker se pa ob tistem času niso mogli njajioi otroci vdeležiti se, Be je slavnost predložila na 29. argQBta. Še ži?ečih otrok njib je pet, drogih sedem je pa že.darno ? črni zemlji. Teh pet otrok sta d?a sina in tri hčere, ki živijo ˇ tnjini. Že meaec dni je, kar je prišel njih staiejši sin iz srbske zemlje na počitnice da pre- iivi nekoliko dni s svojimi stariii. Dan pred slafnoslj) se po?rne drngi sin in one tri höere. Žs veöer prej sliiimo gla- soTe svonov in ttreljanje, v znamenje, da bo drngi dan demantna slovesnost. Ob %\0h zjntraj je bila slovesna sv. mas», med maio je rapraril častiti g. župnik K o a e c iz Kamenj lep govor slavljen- cema. Po cerk?eni slovesnosti povrnili bo se v domaöo hiio, kjer so imeli obed in se rrstile lepe pesmice in zdravica. Teiko si je misliti še sknpno nazwidenje starišev in otrok. Vsem oböiDarjera nam OBtane v j drag epomin ta dan. Žalimo slarljeLoem ie mnogo časa. — Velikansko vesellco priredi dne 20. t. m. ob 4. pop. ,K. s. izobraže- valno drnätvo" t Ravnici; Bpored jesilno zanimiv, na kar opozarjamo že zdaj vbo okoliöane. Ž3 sedaj je prodanih mnogo ˇBtopnic iz Cesar sleds, da je zanimanje za to reselico sploäno. Ker je čisti do- biček namenjen t draitvene namene, t prvi rrsti za knjižnico se je nadejati obilo preplačil. Preplačila so plačali že sedaj aledeči gospodje : vreč. gg.: žapnik Gröa 2 K, Maiera ö K, Franke 1 K,Mež- naršič 1 K, Wanciö 1 K, Primoiič 3 K, Kos 60 v, Košir 1 K, g. nadučit. Bele 1 K, nadač. L'kar 1 K, ravnatelj Be- ninger 1 K. Srčna hvala ! Na veselo svidenje v RaTnici. Pripratljalni odbor. — Iz Sežane. Ko odhajam iz Sežane t nofo službo k sv. Jakoba t Trst in ni mi mogoče vse prijateije zlaiti sobrate v vinegradu GoBpcdovem na Krasn osebno pozdraviti, tar se od njih posloviti kličem tern potom vsem svojim znancem prierčno: „Z Bügom". Sežana 7. septembra 1908. Anton K r iž m an, kaplan — Iz Gabrovice. (N e b r e ö ».) Dne 31. a?g. se je v Knežaku na No- tranJBkem hudo pobil Andrej Švara, zidar iz Gabrovice. Prepeljali so ga v tržaiko bolnišnico. Težkc, da bi okreval. Vzrok: pijača! — (Tat napadalec) Dne 6. t. m. je neznan tat napadei kme- tico Barbaro Keznič, ki je ila iz Trsta čez „Žskenj". Tat plane izza grmovja in ji strga Žep. Na vpitje prihiti nekt mož, ki se je n&hajal v bližini. Tat je zbežal in odnesel seboj 1 K in 20 r. V drogem žepa, ki se gi tat ni lotil, je bilo ?eö denarja. — Na dekliški in dtški vadnici je vpiaovanje dne 16. t. in. od 8.—12. dopoldne. Začetek šolskega leta je 17. t. m. Redni peak se priene dne 18. t. m. ob 8 h dopoldne. V višje razrede deške vadnice ae letos oe eprejemajo novi očenci. — V Kopri?i u^tanove BalkanoTci jatri srojo „Ijadsko" knjižnico. Jako zna- čilno je, da vabijo na slavnost posebno mlajie nčiteljstvo. Zopet nov opomin, da ne ememo spati ali pa gledati, kako de- lajo drugi na škodo narodp. — Na srnrt je kii obsojen v po- nedeljek pred Ijnbljansko poroto morilec vipavekega dekana Erjavca. Najbrže ga pred vialicami ie pot ere sušica. — Prttepi med vojaki in Lahiv Ločniku so na dnevnem redo. V torek zvečer so laški irede&t&rji v neki krčmi navzcče dragjece napadli s kc- zarci in stoli. Vojaki so potegnili sablje in sli \un. Elen vojakoy je hitel po to- variše v vojašnicc, nakar se je razvil pravcati boj. Trije Lxhi so bili ranj»n», nakar se je druhal razprJiia . S'.roga vo- jaška preiakava je dokazal», da so vo- jaki popolnoma nedolžii. — Za župnika v Vipavi je bil initaliran velečastni gospod Andrej Lar- nö, dosedaj knrat na Gočah. — Vožna posts. S 16. septembrom t. I. se vpelje med Volčjodrago io Renča- mi vsakdanja dvakratna vozaa poita. Odhod iz Renö ob 10.05,, dohod ˇ Volcjo- drago ob 1036. Iz Volčjediage gre ob 1110 in pride v Renče ob 113Ö. Po- polndne odhs;a iz Reno ob 4 36 in pride na Volčjodrago ob 500. Iz Volčjedrage gre ob 5 10 in pride v Renče ob 540 popoludne. — Umrl je ˇ Trsta roditelj laške Iiberalne stranke dr. Felice Venezian, neizprosen sovrainik Sloiencev. Vsa mod italijanske etranke v Trsta je bila sad njegorega dda. Sddaj, ko ga ni veö, bo tndi ta moö začela razpaduti. — Küle§arsko društvo „Gorica" vabi svoje člane k izvanrednemu ob- čnemu zboru, kateri se bode vršil danes v soboto 12. sept. t. 1. ob 8V2 uri zve- čer pri rZlatem jelenu". — Dnevni red: 1. Vreditev razmer, katere vladajo v društvu med člani; 2. društvena zastava. — Kolesarsko društvo „Gorica" vabi svoje člaoe k izletu, katerega pri- redi jutrt v nedeljo dne 13. t. m. v Ru- bijc. — Zbirališče hotel „Zlati jelen". — Odhod točno ob 2. uri. Rednik: Albert Boltar. — Oprava kolesarska. Zdravo! Odbor. — Shod slovauskili časnikarjev se je ˇ torek iztriil lepo. Hribar je po Razglas. Razpisuje se zmanjševalna jav- na dražba za oddajo zgradbe treh \ novih vodnjakov v Štanjelii, Kob- dilju in Ilruševici; ki se bode drža- j la v občinski pisarni v Kobdilju St. j 42 dne 19. septembra t. 1. od 9. do 11. ure predpoldne; | Klicna cena je 18.600 K; var- . ščine je vložiti 5%. Načrti, prora- čuni in dražbeni pogoji se zamorejo pregledati isti dan pred začeto ; dražbo. Županstvo v Štanjelu | dne 25. avgusta 1908. nepctrebnem vitnlil vmes proslavo Tra- barj». — Listuica uredništva. — Komen: Pride! Razglas prostovoljne razprodaje gra- ščine Vrtoče pri Mirnu. Dne 21. septembra t. 1. se prične prostovoljna razprodaja gori- navedene graščine obstoječe iz: 220 njiv hrastovega gozda 64 „ orane zemlje 40 ,, travnikov 76 „ pašnikov 3V4 „ vinogradov 1 grad, več hlevov in več drugih kmetskih poslopij. Poslednja so jako pripravna za kolone, zlasti one hiše, ki leže na samem sredi njiv in travnikov. Ves svet je v najboljšem stanu. jako rodoviten, posebno travniki in njive v dolini ob reki Vipava, in jako ugoden za sadjerejo in vino- rejo. Prodajalo se bo v poljubnih- kosih, eventualno tudi vse skupaj. Cela graščina, ki je popolnoma arondirana je od mesta Gorice 5 od kolodvora v Rubijah 4 km. odda- ljena, ter ima lep razgled na Gorico in okolico. Plačilni pogoji so jako ugodni ter se naznanijo kupcem pred raz- prodajo na lieu mesta. Kedor si želi svet ogledati, naj se obrne do graščinskega čuvaja v Vrtočah, kateri daja natančne po- datke. Oskrbništvo graščine Vrtoče pri Mirnu dne 10. septembra 1908. Zahvala. Podpisani zahvaljujem se pre- srčiiu velccenjenemu gospodu Dr. Antonu Brecelj, zdravniku v Gorici, ker je mojo soprogo, ki si je zlomila nogo, s svojim zna- njem in vse hvale vredno požrtvovalnostjo otel hudih po- sledic, katerih se je bilo bati, in isto zdravil tako spretno da je v petih tednih okrevala prav dobro. V GORICI, 9. septembra 1908. Rlidolf KOVaČlČ, c. kr. visji pisarniški predstojnik. E^^E^^^^^^^E^^B^^^B]Bl^Le]lft^M ZAHVALA. Za mnogobrojue dokaze sočutja povodom britke srnrti našega Ijubljenega sina, ozirorna brata in svaka ALBIN-A izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, najiskrenejšo zahvalo. — Posebno zahvalo pa izrekamo gg. zdravnikoma dr. Serjunu, okr. zdravniku iz Tolmina in dr. Ernestu Dereani iz Gorice, ki sta obveščena nemudoma pritekla k bolniku, ter obcudovanja vredno spretnostjo izvajala vso mogočo zdravniško vedo, da bi nam Ijubljenega ohranila pri življenju; preč. g. žtipniku pri Sv. Luciji za izvanredno zanimanje za bolnikovo stanje in požrtvo- valnost, slavnim društvom, „Pevsko in glasbeno drušlvo" iz^Go- rice za ginljivo petje v cerkvi in ob grobu; imenoma, ka- kor tudi kolesarskemu društvu „Gorica" lovskemu in strelskemu društvu v Gorici n vsem drugim, od blizo in od daleč v nino- gobrojnem. številu, z vend prihitelimi, skazat blagopokojniku zadnjo cast, nam v tolažilo. — GORICA, 8. septembra 1908. Rodbini Jeretič-Burgstaller. Priloga „6orici" šl. 73 z dne 12. sepfembra 1908. Občni zbor „Drušfva kršč. mislečega učifelj- sfva" na Goriškem. Dae 3. t. m. so 86 zaöeli zbirati člani D. K. M. U. ob 10h v prostorih reatavracije Central k občnema zbora. Število adeleženceT je öimdalje naraičalo. dokler se ni napolnila dvorana. Drnštveni predsednik g. A. Rastja konstatira sklepčnost in otvori ob IOV2 zborovanje. V prisrčnih beaedah po- zdravlja adeležence, želeč zborovanja najboljSih uspehov. Na to naznani z ganljifiini izrazi žaloBtni dcgodek, ki je zadel naše draštvo sredi preteklega me- aeca. Neizproana amrt je pograbila iz naših vrst najboIjSega moža. Vsegamo- gočni je poklical k sebi našega podpred- sednika g. L. Abrama. Vsi droštveniki britko občntimo to nenadomestljivo iz- guto ter prosimo Očeta naj mu nad ZT6. tami povrne, kar je nam in našemn draštva dobrega storiJ. Lahka mu bodi zemljica, njegovema spominu pa kličem: „Slava". Prezreti ne smein nadalje dveh do- godkov, ki napolnjnjejo srca vseh z veseljem. Glavar bt. katoliike cerkve obhaja ˇ tem letn svoj jnbilej. Eot verni kato- ličani smo ma dolžai hvale, časti in po- koršoine. Bog ga hrani, Bog ga Todi, da bo ie mnogo let a lav no vladal sveto ka- toliško cerkev. Njeraa na cast jpozivljam zborovalce, da zakličemo trikratni živio. Med ndeleženci zaore trikratni žlvic-klici. Tadi doraorodni smo. Ljubimo svoj dom, Ijnbimo svojega vladarja. Oče av- strijskih narodor, naš presvetli cesar, obhaja letos jnbilej slarnega 60 letnega vladanja. V avetovni zgodovini vaeh na- rodov, je to le redka prikazen. Šest desetletji preteöe 2. decembra, kar drnži Franc Jožef s krepko rcko dežele mo- gočne Avstrije pod svojim žezlom ter jih nmno vlada. „ Visokemn in od vseh Ijnbljenema slav- ljencu na cast, pozivljam zborovalce k trikratnemn živio-klica. Erepki živio doni iz grl zborovalcev. Eot draštveni predsednik izrekam toplo zahvalo vsem članom in nečlanom ki so šli na roko naš&mn draštvu na katerikoli si bodi način. Častiti duhov- ščini 8e čutira dolžaega izreči posebno priznanje za obiloo pomoč t gmotnem in moralnem ozirn. Nadalje izrekam zahvalo Ysemn od- born, za vestno izvrievanje svojih dol- žnosti in točno udeležbo pri sejah. Vsem sknpaj kličem ponovno — hvala lepa. S tem prihajam k drngi točki dnev- nega reda ter dam besedo tovarišu Likarju. Poz?ani prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se vzame brez opazke na znanje. Predsednik pozdravi na to vele- rodnega g. dež. odbornika BerbnČa, ka- teri je pcsiastil zboro?anje in preide k trttji točki dnevnega reda. Besedo dobi drnäUeni tajnik gosp. Likar. Slavni zbor! Prvo droštveno leto je pri koncn. Eoliko hndih napadov, koliko smo morali prenesti y tem čaaa. Nad našim društvon& je bila izrečena od strani kolegov trpka obsodba zaničevanja in preziranja. Na vse grlo se je kriöalo v Bvet, da ni naie druatvo oöiteljsko, ker ima toliko primesi iz raznih stanov. To npitje je bilo neopravičeno, ne- ntemeljeno. Sledili smo časovnema tokn ter 86 poBtavili na krSöansko in demo- kratsko staliiöe. Sprejeli smo v draštvo vsakogar, ki je odkritosröen prijatelj na- šega stanu, kajti prepričani smo da nam tak ölovek hoče pomagati, da nam želi dobro. Zlasti je pokazala ob tej priliki častita dohovičina, kako visoko ceni ono uöiteljatvo, ki je voljno delorati z njo na knltnrnem in narodnem polja. Naš stan uživa mnogo premalo ngleda. Znto je BTeta dolžnost vsakcgar izrned nap, delovati na to, da zavzamemo v socialnem življenjn odličoo mesto, kar nam v po- polni meri pritiče. Nikdar pa ne bomo doaegii tega s 8podkopavanjem ngleda dahovičini. S3 nprizarja nčiteljstTO gonjo proti da- hovaikom, škoduje s tem občatao samo sebi. Mnogokrat se pripeti, da pade ači- telj T grob, katerega duhovnika koplje. Zaamenja kažejo, da bo ranogo naiih toTarišer v tem oziru še vcčkrat grešilo. Svobodnomiselno uöiteljatvo je aata- novilo te počitnice t Pragi zvezo raeh slovanskih učit. draštev. Umevno je, da je ta korak iHe bolj pooatril nesoglaaje med nami ter ga potenciral do na- sprotstva. Loöijo naa načela. Srednja pot je izginila, ker zazijal je med nami in Djimi globok propad. Ne vernjmo ni- komar ki pr mitnm et Reram G^ritiae."8) Tega Bavčarjevega dela se je bil poslnžil tadi Anton Liohart v znani Bvoji knjigi: „Vermch einer Geschichte von Erain", pravi pa (glej I. zv. v pred- govorn)/ da je Martin pisal „ohne Plan" in „ohne Kritik". Nočem Bavöarja za- govarjati, a pripomniti pa smem, da iz- haja ta sodba od moža, ki je bil od- ločen prißtaä takratne francosko-frama- sonske struje, zato ni čndo, öe ma pri jezavita Bovčarja ni vse prav agajalo. H) Codelli trdi n.imrcč oiUosino (glej lrotjo izdajo njcgovc omcnjene knjige str. 94), da je gori navedcno dclo spisal sloviti jezuvit Frölick tcr je dal natisniti pod imenoni svojega učenca Riidolla Coronini-ja, da bi ga s tem navdušil za domaßo povestuico in pisateljevanje, kar jo ludi vcrjelno, če pomisliuio, da je Coronini 1. 1752. ko je imcnovana knjiga izSla, prekoraöil komaj 20. lcto svoje staroati. Res pa je, da je Coronini pri spisovanju knjige Fröliclui pomagal. Sicer pa priznava tadi Linhart, da ima Bivöar za kranjskega zgodovinarja obilo dobrega gradiva. Dolla Bona in Czoernig povdarjata posebno to, da je Bavčar zajemai snov svojima deloma direktno iz virov, ka- terih zdaj ei več najti, njema so imamo tndi zahvaliti, öe so se nam vsaj važ- nejše listine iz starih časov v njegovih spisih ohranile. Važno pa je večje Bav- čarjevo de!o tndi zaraditegB, ker je mož o tem, kar je o noveji dobi piaal, lahfco poizvedel cd starejiih sovremenikov, oziroma je marsikaj tadi earn doživel. Zelo je torej obžalovati, da sta njegovi deli ctilo do danes ostali v rokopiaih. Li ahart meni, da ni Bivčar svojih del tiskom objaü', ker ga je baja amrt prehitela; to menenje pa je popolnoma napačno že zaraditega, ker ni bilo iz- danje od samega Bivöarja redovnika odvisno. Delia Bjna pa meni, da niso jeznvitje Bavöarjevih del dali natisnit', ker bo vazQost zgodovine in sploh lepo- slovja premalo cenili, mejtem, ko so ako- : laBtična del!), četadi malo vredna, z ve- 8eljem objavijali. Bolj Yerjetao pt se meni vidi menenje Codelli-jevo, ki pravi, da se Bavčarjevi deli niata izdali „per rignardi politici". Saj je znano, kaka na- petost je takrat vladala med avstrijsko vlado na jedai, in beneäko repabliko na drugi atrani zaradi obmejnih prepiroY, pri katerih sta se obe stranki pogosto sklicevali tadi na zgodovinako pravo. Jezuvitje se niso hoteli zamireti avstrij- skim vladarjem, ker bivali so v njih ozemlja in delovali so pod njih pokro- viteljatvom; pa tadi Beneöanom oziroma oglejakim pstrijarhom ne, ker odtamkaj bo dobivali v njih goriški kolegij leto na letom lep kontiogent uöencev iz aglednih in bogatih farlanBkih drnf;in. To prida zajedno, da je Bivöar piaal „sine ira et stndio", golo reanico. Znano pa je, da resnica oöi kljaje, zato pravi sv. pismo: „Gorruit in platea veritas". To so jeza- vitje že iztirani is Banetek avaževali in BiYÖarjeva dela so ostala v rokopisu. (Dalje pride.) Slovenci! podpirajte le slo venske trgovine! Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica della Croce stev. 6. lzvrstno pecivo priporoča spoätovanim meščanom in okoličanorn pekovski mojster MOB BRUTUS v Jorici Šolska ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri G ori ca Prodaja tudi na mesečne ob™ Hnnmn poke. Ceniki franko. UUUmu Stara dvokolesa se emaj- 3—Y. lirajo po ceni z ognjem ZS v mizar in v lesni trgovec v Pnäpri, na Min itveia železniškeaa mosta (na cesti, ki fieljeproti GradUki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo polmt- va, vinHkih posod, stiskalnic itd. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ülica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na d-eželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/s kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega tnlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg* v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Rihard in ^ =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni iiferanti kupujojo in proflajajo sono, slanio. ro- zanioo in krompir vsake vrsto pod najugodnejšimi pouoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratn z lastno parno silo. Prva goriška tovaraa umetnih ognjev s strojnim obratom izdclujc: raketc bengaličnc Iuči, rimskc svcčc, ko- lesa i. 1 d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120cmX 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Goriea, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske _____^_^____ r\ o 11 r P ^ Iitli čevljar v Semen's ki ulici 1. v iUni*ii»,i priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe m gospode. Naročila se izvrsuje hiiro. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en- Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Rojalsi! hupuite narodni fcolek „Solshego üoma". [ ToTina kiia odläpiraiia na obrtii i i ^ razstavi v Gorici 1.1900 34; FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - , priporoča cenj. gg. trgoveem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in poštena. Odlikovana mizarskti delavnica s stroje- — vim obratom — 60RICA -Tržaška ulica 18 - ANT. (ERNI^OJ izdeluje: Za stavbe: Za «obe: \ Za cerkve: Vriitii Om;iro Altarje okna postolje klopi podovo \ mize prižnico stornico i umivalnike pulti profjrajo ¦ poiiočne ' klcčalnike i. t. ci. j oniarico i i. t. d, ; slolice j ________\__LL^__i_________ ŽALČJGA: vsakovrstnih strugarskih izdolkov kakor: nog stobri- čov, va/.ov iti). — Vsakovrslnih rozh.irskili izdclkov, kakor: cimirjcv, podporic i. d. Stroji na elektricno goniluo 8ilo. V moji trgovini star in je na prodaj originalna slika Matcrc Bo/je svetogorske pri Gorici v okvirju, katero je podaril akvilejski patrijarh Marko Grimani I. 1514. Iv. Gyra v, Gorici, Via Contavalc. Pr oBi v a -8 aht o va ti lisl^e Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča slavbeni Gement, stavbne nositelje (traverze), revi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano imedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene isizke, solidna postrczba! ElitO krOlSO üctgrade isplacava vsakorrai, kdor doktiže s potrdili üBjine noie i^ferikawsko ilagajno, da je knpil p?i aajn za tOO krön blaga. f ronivii lahtevati i l s v, l o i iresor! l)no krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. _^_____ Original-üictoria stroji demjo Po m letni upornbi brezšumno. Qriginal-Uictaria stroji so neprekosijivi ^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrtlka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poueuje brezplaeno. Qriginal-üictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstojefih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, tfvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg [Piazza Duomo] št. 9.