VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2019 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2019 ................................................................................................................ 27 Podnebne razmere v pomladi 2019 ...................................................................................................... 34 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2019 ................................................................................ 51 Meteorološka postaja Maribor Tabor ..................................................................................................... 56 AGROMETEOROLOGIJA 70 Agrometeorološke razmere v maju 2019 .............................................................................................. 70 Zaključna konferenca projekta DriDanube ............................................................................................ 76 HIDROLOGIJA 77 Pretoki rek v maju 2019 ......................................................................................................................... 77 Temperature rek in jezer v maju 2019 ................................................................................................... 81 Dinamika in temperatura morja v maju 2019......................................................................................... 84 Količine podzemne vode v maju 2019 ................................................................................................... 89 ONESNAŽENOST ZRAKA 95 Onesnaženost zraka v maju 2019 ......................................................................................................... 95 POTRESI 105 Potresi v Sloveniji v maju 2019 ........................................................................................................... 105 Svetovni potresi v maju 2019 .............................................................................................................. 107 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 108 FOTOGRAFIJA MESECA 114 Fotografija z naslovne strani: Maj je bil rekordno oblačen in deževen, izstopal je tudi z nenavadno hladnim vremenom. Beloprsi jež (Erinaceus concolor). Uršlja gora, 3. maj 2019 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: May was exceptionally cloudy and rainy, also mean monthly temperature was well below the normal. Hedgehog (Erinaceus concolor), 3 May 2019 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Gregor Sluga Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2019 Climate in May 2019 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo vsaj kakšen prodor hladnega zraka. Tokrat pa je maj minil v znamenju oblačnega, hladnega in deževnega vremena. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, May 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil maj 2,8 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 196 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju; od začetka niza v letu 1961 še nikoli ni bilo toliko padavin. Sonce je sijalo le 57 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, kar je najmanj v razpoložljivem nizu podatkov. Maj je bil zadnjič hladnejši kot tokrat v letu 1991. Povprečna majska temperatura je bila povsod občutno pod dolgoletnim povprečjem, bilo je od 2 do 4 °C hladneje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je povprečna majska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za 2,5 do 3 °C. Območja z manjšim zaostankom so bila majhna. Večji zaostanek kot 3 °C za dolgoletnim povprečjem je bil ponekod na Notranjskem in Dolenjskem ter v Zasavju. Največ padavin so namerili v delu Julijcev, med obilneje namočene spadajo še območje Snežnika, Trnovska Planota, deli Posočja, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ponekod so padavine presegle 400 mm. Najmanj padavin je bilo v Beli krajini ter na manjšem območju Dolenjske in Štajerske. Maja je bilo več padavin kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile razporejene dokaj enakomerno. Med območja z manjšim presežkom padavin se je uvrstil predvsem gorski svet na zahodu Slovenije. Na večini merilnih postaj so poročali, da je padlo od 160 do 220 % dolgoletnega povprečja majskih padavin. Med območja z največjim presežkom nad dolgoletnim povprečjem spadata predvsem Slovenska Istra in Pomurje. Maja 2019 je bilo rekordno malo ur sončnega vremena. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil v osrednji Sloveniji. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 92 ur, največ pa na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 163 ur. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali na Letališču JP Ljubljana, kjer je bilo le 47 % toliko sončnega vremena kot običajno. Z izjemo visokogorja in dela Primorske je bil letošnji maj najmanj sončen vsaj od leta 1961. Na Kredarici je snežna odeja dosegla največjo skupno debelino 31. maja, ki je znašala 320 cm, kar je najpoznejši višek snežne odeje v sezoni. Večina majskih dni je bila hladnejša kot običajno, v visokogorju je povprečna dnevna temperatura le dva dneva nekoliko presegla ustrezno dolgoletno povprečje. Tudi v nižinskem svetu je povprečna dnevna temperatura ostala veliko večino dni pod povprečjem. Po nižinah Primorske so bili odmiki povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja manjši kot drugod, a so bili bolj vztrajni, saj se je le en dan povprečna dnevna temperatura dvignila nad dolgoletno povprečje. V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 12,9 °C, kar je 2,9 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve, sledi z 18,0 °C maj 2018. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v prestolnici je bila 8,8 °C, kar je 1,4 °C pod dolgoletnim povprečjem in 4,1 °C manj od najvišje povprečne dnevne temperature v maju, ki je bila dosežena maja 2018; druga najtoplejša majska jutra so bila v letu 1986 (12,1 °C), najhladnejša so bila majska jutra leta 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 17,6 °C, kar je 3,9 °C pod dolgoletnim povprečjem in 6,1 °C manj kot maja lani. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 26 Ljubljana Temperatura (°C) 22 18 14 10 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 7 Kredarica Temperatura (°C) 5 3 1 -1 -3 -5 -7 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May Tudi v visokogorju je bil maj 2019 hladnejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −2,0 °C, kar je 2,9 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši je bil maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi s 3,1 °C maj 2018, leta 1999 pa je bilo majsko povprečje temperature 3,0 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. 24 Ljubljana Št. toplih dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število toplih majskih dni Figure 3. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 28 hladnih dni, po nižinah jih večinoma ni bilo oz. so zabeležili le enega ali največ dva taka dneva. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Ljubljana Št. vročih dni 3 2 1 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število vročih majskih dni Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Tokrat se temu pragu temperatura ni niti približala. Tudi v Ljubljani maja ni bilo vročih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo 13 majev, ko se je temperatura dvignila na vsaj 30 °C (slika 4), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. 34 Ljubljana Temperatura (°C) 32 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 34 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota 32 Temperatura (°C) 1963 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 16 1975 Kredarica 14 Temperatura (°C) 1971 12 10 8 6 4 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 5. Najvišja majska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in May Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tudi marsikje po nižinah jih tokrat ni bilo. Po dva taka dneva so imeli v Biljah, na Bizeljskem, v Črnomlju in Murski Soboti. Po en tak dan je bil v Novem mestu, Celju in na Letališču Maribor. V Ljubljani so bili 3 topli dnevi, kar je pet dni pod 6 Agencija Republike Slovenije za okolje dolgoletnim povprečjem. Največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. 8 Ljubljana Temperatura (°C) 6 4 2 0 -2 -4 1951 8 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota 6 Temperatura (°C) 1955 4 2 0 -2 -4 -6 1951 -2 1959 1963 1967 1971 Kredarica -4 Temperatura (°C) 1955 -6 -8 -10 -12 -14 -16 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 6. Najnižja majska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in May Najnižjo temperaturo v maju 2019 so na večini merilnih postaj izmerili med 24. in 26. majem, v Biljah pa 28. maja. Na Kredarici se je temperatura spustila na −11,3 °C, v preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. Slika 7. Na izpostavljenih mestih je bila slana, Grosupeljska kotlina, 8. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. In exposed places frost formed, Grosupeljska kotlina, 8 May 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 20 Ljubljana 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 Temperatura (°C) 20 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Temperatura (°C) 20 Portorož 18 16 14 12 1951 1955 1959 Temperatura (°C) 20 1963 1967 1971 Novo mesto 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (°C) 4 Kredarica 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 8. Mean air temperature in May V nižinskem svetu je bila najnižja temperatura večinoma v intervalu ±2 °C. Bilo je tudi nekaj izjem, v Slovenj Gradcu se je ohladilo na −2,3 °C, v Ratečah so izmerili −4,7 °C. V Biljah je bila najnižja 8 Agencija Republike Slovenije za okolje temperatura 3,1 °C, na Letališču Portorož pa 5,5 °C. Ljubljani je bila najnižja temperatura 2,2 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). Maj je bil zadnjič hladnejši kot tokrat v letu 1991. V Portorožu je bila tokrat povprečna majska temperatura 14,6, maja 2018 pa je dosegla rekordnih 19,3 °C. Maj 2018 je bil v večjem delu države med štirimi najtoplejšimi. V Murski Soboti ostaja najtoplejši maj 1958 s povprečno temperaturo 18,3 °C. V Ljubljani so bili najtoplejši maji v letih 1958, 2003 in 2009. V Celju sta bila najtoplejša maja 1958 in 2003. V Novem mestu je bil toplejši maj 2003. Na Kredarici so bili najtoplejši maji 1958, 2003 in 2009. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. Hladno vreme je zaznamovalo večino majskih dni, v noči na 5. maj se je občutno ohladilo, meja sneženja se je spustila na nadmorsko višino okoli 800 metrov. Čez dan so padavine oslabele in marsikje prehodno ponehale. V večernih urah je nov val padavin od juga zajel večji del države, meja sneženja se je ob tem marsikje spustila do nadmorske višine 600 metrov. 6. maja se je vremensko dogajanje postopno umirjalo. V vzhodni polovici Slovenije je občasno še rahlo deževalo, v večjem delu Slovenije je bilo precej vetrovno. Jutro 7. maja je bilo v zatišnih legah zelo hladno za ta čas, marsikje s slano, ponekod pa tudi s pozebo. Več o tej epizodi v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /zelo-hladno-vreme_5–8maj2019.pdf Slika 9. Zimske razmere v gorah, Krnica in Škrlatica s ceste na Vršič, 17. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Winter conditions in the mounatins: view on Krnica and Škrlatica from the road to Vršič, 17 May 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Prav tako je bilo neobičajno hladno ob koncu prve polovice maja. Po prehodni otoplitvi se je 12. maja znova občutno ohladilo. Temperaturna razlika med jutri in popoldnevi je bila majhna, glede na dolgoletne povprečne razmere so izstopali zelo sveži popoldnevi. Povprečna temperatura zraka je bila od 12. do 15. maja v večjem delu Slovenije od 6 do 8 °C pod dolgoletnim povprečjem. Manjši odklon je bil le v nižjih delih Primorske in po prevetrenih nižinah Gorenjske – tam je fenski veter (burja in karavanški fen) omilil vpliv zelo hladne zračne mase v višinah. V večjem delu Slovenije je to drugo najhladnejše obdobje od 12. do 15. maja od sredine 20. stoletja. Še bolj hladni so bili ledeni možje leta 1978. V preteklih 60 letih so se pomladi ogrele za več kot 2 °C, zato zadnja pomladanska slana sedaj nastopi približno dva do tri tedne prej kot v 60. letih 20. stoletja. Več o tem si lahko preberete na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /zelo-hladno-vetrovno-vreme_12–15maj2019.pdf 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 28 Kredarica 4 Murska Sobota 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 0 -4 20 16 12 8 -8 4 -12 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 26 26 Ljubljana 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3 18 14 10 18 14 10 6 6 2 1 3 5 7 -2 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 26 26 22 22 18 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Novo mesto 2 14 10 6 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 10 6 Celje 2 Let. Maribor 2 -2 1 3 5 7 -2 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 26 Bilje 22 Portorož 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 18 14 10 6 20 16 12 8 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, maj 2019 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), May 2019 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Odklon povprečne majske temperature na državni ravni od majskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 11. Mean May temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Povprečna majska temperatura je bila povsod občutno pod dolgoletnim povprečjem, bilo je od 2 do 4 °C hladneje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je povprečna majska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za 2,5 do 3 °C. Območja z manjšim zaostankom so bila majhna, v Bohinjski Češnjici in Lescah je bil odklon −2,2 °C, v Portorožu, na Poličkem Vrhu in v Novi Gorici je bil odklon −2,3 °C, v Celju −2,4 °C. Večji zaostanek kot 3 °C za dolgoletnim povprečjem je bil v Postojni, Vrhniki, Sevnem, na Lisci in v Ilirski Bistrici. Slika 12. Odklon povprečne temperature zraka maja 2019 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 12. Mean air temperature anomaly, May 2019 Višina majskih padavin je prikazana na sliki 13. Največ padavin so namerili v delu Julijcev, med obilneje namočene spadajo še območje Snežnika, Trnovska Planota, deli Posočja, Karavank in KamniškoSavinjskih Alp. Nad 390 mm so namerili v Kneških Ravnah (494 mm), Javorniškem Rovtu (410 mm), Breginju (400 mm), na Črnem Vrhu nad Idrijo (396 mm) in Otlici (391 mm). Večina merilnih postaj je poročala o 150 do 250 mm padavin. Območij s padavinami med 120 in 150 mm je bilo malo. Najmanj padavin je bilo v Metliki (127 mm), Sromljah (134 mm), Slovenskih Konjicah (137 mm), Sevnici (138 mm) in Velikem Trnu (139 mm). Maja je bilo več padavin kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile razporejene dokaj enakomerno. Med območja z manjšim presežkom padavin se je uvrstil predvsem gorski svet na zahodu Slovenije, v Soči so padavine celo zaostale za dolgoletnim povprečjem, do 30 % presežek nad dolgoletnim povprečjem so zabeležili v Bovcu (104 %), Kobaridu (112 %), Bohinjski Bistrici (119 %), na Vojskem (125 %) in v Trenti (126 %). Na večini merilnih postaj so poročali o 160 do 220 % dolgoletnega povprečja majskih padavin. Med območja z največjim presežkom nad dolgoletnim povprečjem spadata predvsem Slovenska Istra in Pomurje. V Lendavi so padavine dosegle 250 % dolgoletnega povprečja, v 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Strunjanu (251 %), Portorožu (252 %), Kobiljem (255 %), Rakitovcu (264 %), Veržeju in Movražu (268 %), Kozini (278 %) in Srednji Bistrici (279 %). Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2019 Figure 13. Precipitation, May 2019 Na spodnji sliki je prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja, iz slike je razvidno, da je bil to najbolj namočen maj od leta 1961 dalje. Slika 14. Kazalnik majskih padavin v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Mean May precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Slika 15. Fenska jasnina in oblaki nad Žirovnico, 13. maj 2019 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 15. Fen's clear sky and clouds above Žirovnica, 13 May 2019 (Photo: Aleksander Marinšek) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Višina padavin maja 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 16. Precipitation amount in May 2019 compared with 1981−2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2019 Table 1. Monthly meteorological data, May 2019 Postaja Padavine in pojavi NV Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Planina pod Golico Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas na Blokah Sevno Logarska Dolina Lendava Ptuj 1742 362 876 957 485 240 739 720 501 776 190 235 LEGENDA: RR RP SD RR 211 165 309 348 178 243 494 216 236 272 181 160 RP 182 155 234 225 80 112 222 170 224 209 250 180 SD 20 16 21 18 15 23 17 19 16 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Z obilnimi padavinami je izstopalo obdobje od 27. do 30. maja. V noči na 27. maj so padavine od juga zajele večji del države. Deževno je bilo tudi čez dan, popoldne se je težišče padavin pomaknilo nad severovzhodno Slovenijo, marsikje pa so padavine za nekaj ur ponehale. V drugem delu noči na 28. maj so se padavine od jugozahoda znova okrepile in razširile nad večino države. Nestabilnost ozračja se je povečevala, 28. maja popoldne so nastajale močnejše plohe in posamezne nevihte. Zvečer oz. v noči na 29. maj je Slovenijo od severa zajel hladen zrak. Marsikje je nekaj ur zapored močno deževalo, meja sneženja se je ponekod na severu spustila do nadmorske višine 1500 metrov. Na severovzhodu je bila glavnina padavin popoldne in v noči na 30. maj. Več o tem padavinskem dogodku si lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /obilne-padavine_27–30maj2019.pdf 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 400 Kredarica Padavine (mm) 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 17. Padavine v maju Figure 17. Precipitation in May 14 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gr. Maribor Logarska D. Luče Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Lokve Otlica Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Brnik Črnivec Povprečje obodbja 1981–2010 Maja 2019 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm maja 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 18. Monthly precipitation amount in May 2019 and the 1981–2010 normals Maja je bilo v Ljubljani 239 mm padavin, kar je 219 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. Maja je bilo večinoma od 13 do 18 dni s padavinami vsaj 1 mm, ponekod pa so zabeležili tudi po 22 ali celo 23 takih dni. To je opazno nad dolgoletnim povprečjem. Podobno deževna sta bila maja 1978 in 2013. Na sliki 19 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Maja 2019 je bilo rekordno malo ur sončnega vremena. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil v osrednji Sloveniji. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 92 ur, največ pa na Obali, v Portorožu je bilo 163 ur sončnega vremena. Za dolgoletnim povprečjem 15 Agencija Republike Slovenije za okolje so najbolj zaostajali na Letališču JP Ljubljana, kjer je bilo le 47 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najmanjši primanjkljaj je bil na Obali, kjer s dosegli 63 % dolgoletnega povprečja. Z izjemo visokogorja in dela Primorske je bil letošnji maj najmanj sončen vsaj od leta 1961. Nekoliko manj sivi so bili maji v letih 1978, 1980 in 1984. Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja maja 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in May 2019 compared with 1981−2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 116 ur, kar je le 49 % dolgoletnega povprečja in najmanj v nizu razpoložljivih podatkov. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maj 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Takoj za letošnjim rekordno sivim majem, so bili v znamenju oblačnega vremena tudi maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. Slika 20. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. May Sunshine duration anomaly in at national level, reference period 1981–2010 V Portorožu je bilo 163 ur sončnega vremena, kar je 63 % dolgoletnega povprečja. V Biljah je bilo 124 ur sončnega vremena, kar je 54 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je letošnji maj z 92 urami sončnega vremena za 44 % zaostajal za dolgoletnim povprečjem. V Novem mestu so s 124 urami dosegli le 56 % običajne osončenosti. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Ker je maj 2019 izstopal po oblačnem vremenu, je bilo jasnih dni malo ali pa jih sploh ni bilo. Na Bizeljskem so poročali o treh takih dnevih, po dva sta bila na Obali, Letališču Maribor, v Črnomlju in Novem mestu. V Slovenj Gradcu je bil en tak dan. V prestolnici je maj 2019 minil brez jasnih dni. Maja 2011, 1976 in 1979 so poročali o sedmih takih dnevih, od sredine minulega stoletja pa je 14 majev minilo brez jasnega dneva. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Ljubljana Št. jasnih dni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih dni v maju Figure 21. Number of clear days in May 20 Ljubljana Št. oblačnih dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 22. Število oblačnih dni v maju Figure 22. Number of cloudy days in May Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Žal z merilnih mest, kjer deluje le samodejna merilna postaja, tega podatka nimamo. V Postojni je bilo 20 oblačnih dni, na Obali pa 16. V Ljubljani je bilo 18 oblačnih dni, kar je deset dni nad dolgoletnim povprečjem in največ od sredine minulega stoletja. Dolgoletno povprečje števila majskih oblačnih dni je v Ljubljani 8 dni. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. Povprečna oblačnost na Kredarici je bila 8 desetin, še nekoliko več neba so oblaki v povprečju prekrivali v Postojni in Kočevju. Najmanjša povprečna majska oblačnost je bila na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 6,8 desetin neba. Slika 23. Sončni in topli dnevi so bili redki, Krim (1107 m) z Ljubljanskega barja, 10. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Sunny and warm days were rare. View on Krim from Ljublansko barje, 10 May 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 Sončno obsevanje (ura) 350 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Sončno obsevanje (ura) 350 300 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 1995 1999 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1955 Sončno obsevanje (ura) 300 1959 1963 1967 1971 1975 1972 1976 1979 1983 1987 1991 2003 2007 2011 2015 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1980 1984 Slika 24. Trajanje sončnega obsevanja Figure 24. Sunshine duration 18 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 56 14 Kredarica 12 72 40 10 60 10 32 8 48 8 24 6 36 6 16 4 24 4 8 2 12 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 Bilje 3 5 7 42 14 Portorož 12 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 1 3 5 7 Osončenost (ura) 30 Padavine (mm) 36 Osončenost (ura) 12 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 84 14 Let. Maribor 14 Ljubljana 10 60 10 16 8 48 8 12 6 36 6 8 4 24 4 4 2 12 2 0 0 0 1 3 5 7 12 Osončenost (ura) 20 Padavine (mm) 72 Osončenost (ura) 12 24 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 14 Novo mesto 28 14 Celje 30 10 20 10 24 8 16 8 18 6 12 6 12 4 8 4 6 2 4 2 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 24 Osončenost (ura) 12 36 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 Padavine (mm) 12 0 1 14 36 Padavine (mm) Padavine (mm) Osončenost (ura) 48 Padavine (mm) 84 14 Murska Sobota 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2019 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2019 Table 2. Monthly meteorological data, May 2019 Postaja NV TS Kredarica 2513 −2,0 Rateče 864 8,5 Bilje 55 Postojna 533 10,3 Kočevje 467 10,7 Ljubljana 299 12,9 Bizeljsko 175 12,9 Novo mesto 220 12,8 Črnomelj 157 13,0 Celje 242 12,5 Letališče ER Maribor 264 12,8 Slovenj Gradec 444 11,1 Murska Sobota 187 13,0 Lesce 509 11,4 Portorož 2 14,6 TOD TX −2,9 0,2 −3,0 13,9 18,9 −3,1 15,1 −2,6 16,2 −2,9 17,6 −2,9 18,0 −2,7 17,8 −2,7 17,8 −2,4 17,9 −2,6 17,5 −2,6 16,2 −2,7 17,9 −2,2 16,0 −2,3 18,8 TM −3,9 3,9 9,7 6,1 6,6 8,8 8,0 8,5 8,5 7,5 8,1 6,2 8,5 7,0 10,8 Temperatura TAX DT TAM 7,1 24 −11,3 22,7 24 −4,7 25,5 28 3,1 22,1 25 −1,7 24,2 26 −0,5 25,7 24 2,2 25,9 25 1,0 25,0 25 0,0 26,0 25 0,0 26,0 26 −1,1 25,5 26 0,8 24,1 26 −2,3 25,8 26 1,9 23,7 24 −2,0 24,1 25 5,5 DT 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 8 7 7 SM 28 4 0 2 2 0 0 0 0 1 0 2 0 1 0 SX 0 0 2 0 0 3 2 1 2 1 1 0 2 0 0 TD 682 332 249 215 134 113 116 113 130 130 193 122 197 38 Sonce OBS RO 92 56 117 61 124 54 113 54 Oblačnost PO SO SJ 8,0 19 0 8,1 8,2 7,8 7,3 7,5 7,7 20 17 18 13 18 19 0 0 0 3 2 2 116 49 124 56 120 136 121 131 59 57 52 7,7 7,9 18 18 2 1 163 63 6,8 16 2 RR 278 216 201 284 256 239 158 179 224 156 150 194 144 142 189 RP 162 178 173 225 223 219 177 184 224 173 174 196 192 132 252 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX 22 2 24 31 320 19 0 5 12 16 0 0 0 19 4 6 0 0 22 1 6 0 0 19 3 5 0 0 15 2 8 0 0 15 2 0 0 15 1 1 0 0 17 1 0 0 16 3 2 0 0 20 0 0 0 13 1 13 3 14 2 0 0 0 DT 31 6 Tlak P PP 745,5 4,9 914,0 9,0 1006,0 11,0 10,6 978,0 11,5 11,2 988,0 11,6 10,8 984,3 11,3 981,6 10,8 10,2 991,1 11,3 953,5 10,0 1011,9 12,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 26. Vetrne rože, maj 2019 21 Figure 26. Wind roses, May 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 37 % vseh terminov. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 37 % terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 18 % primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 29 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 56 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 26 %. V Murski Soboti sta po pogostosti nekoliko izstopala severni in jugozahodni veter. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 46 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 24 % vseh primerov. 5. maja je zapihal tudi okrepljen veter severnih smeri, na Primorskem pa zmerna do močna burja, ki je predvsem v Vipavski dolini presegla hitrost 100 km/h. V noči na 6. maj je tudi pod Karavankami zapihal močan severni veter s sunki do okoli 90 km/h. V obdobju med 12. in 15. majem je prve tri dni pihal okrepljen severovzhodni do severni veter, na Primorskem kot burja, ki se je začel zadnji dan umirjati. Na večini meteoroloških postaj v Sloveniji smo izmerili veter, katerega največji sunki so dosegali jakost močnega vetra (6 boforjev ali hitrost 10,8 m/s ali več), viharne sunke (8 boforjev ali hitrost 17,2 m/s ali več) je veter v tem času dosegal v višinah in na izpostavljenih više ležečih mestih, po nižinah pa na severovzhodu Slovenije, pod Karavankami, na Primorskem in v Beli krajini. Več o tej epizodi z močnim vetrom si lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /zelo-hladno-vetrovno-vreme_12–15maj2019.pdf Slika 27. Zasnežene Julijske Alpe z Ambroža, 31. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Snow on Julijan Alps, view from Ambrož, 31 May 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina maja je bila opazno hladnejša od dolgoletnega povprečja, na večini merilnih postaj je bilo 2,5 do 3,5 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo več kot običajno, ponekod na Koroškem in Štajerskem so presegli dvakratno dolgoletno količino padavin. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, saj je sonce sijalo od 70 do 95 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, maj 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sinshine duration from the average values 1981–2010, May 2019 Postaja Portorož I. −2,6 Bilje Postojna Kočevje Rateče Celje Brnik Lesce Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Let. Maribor −3,1 −3,3 −3,1 −3,5 −2,8 −3,5 −2,4 −3,0 −2,6 −2,8 −3,1 −3,1 −3,2 −2,9 −2,9 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka II. III. M −3,2 −1,6 −2,3 −2,7 −3,9 −4,4 −4,0 −4,4 −4,0 −3,1 −4,3 −4,6 −4,9 −4,8 −3,9 −4,6 −4,4 −4,2 −1,5 −1,2 −1,5 −1,3 −1,7 −1,1 −1,3 −1,1 −1,6 −0,8 −1,1 −1,4 −0,9 −1,0 −3,1 −2,6 −3,0 −2,4 −2,7 −2,2 −2,9 −2,7 −2,7 −2,9 −2,6 −2,7 −2,6 I. 180 Padavine II. III. 251 347 M 252 167 119 146 184 152 103 80 184 115 181 144 209 201 217 197 53 147 247 143 119 148 89 151 209 177 261 114 86 118 132 173 225 223 178 173 155 132 219 184 224 177 196 188 192 174 260 375 271 200 237 213 215 291 217 307 131 272 279 245 199 I. 75 72 Sončno obsevanje II. III. M 52 63 63 42 53 55 83 34 48 54 94 36 57 61 76 22 54 79 75 25 27 49 60 50 54 74 51 54 59 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month V osrednji tretjini maja je povprečna temperatura še bolj zaostajala za dolgoletnim povprečjem kot v prvi tretjini maja. Na veliki večini merilnih mest je bilo 3 do 5 °C hladneje kot običajno. Padavine so bile obilne, ponekod so presegli 2,5-kratno dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo zelo malo, sonce je sijalo le od petine do polovice toliko časa kot običajno. Tudi zadnja tretjina maja je bila hladnejša kot običajno, zaostanek za dolgoletnim povprečjem je bil 1 do 2 °C. Padavine so bile zalo obilne. Skoraj povsod je padlo vsaj dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, ponekod so presegli celo trikratnik dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je primanjkovalo tudi v zadnji tretjini meseca, večinoma je bilo sončnega vremena med polovico in 65 % dolgoletnega povprečja. Največja debelina snega (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 28. Največja višina snega v maju Figure 28. Maximum snow cover depth in May 23 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bila maja vsota novozapadlega snega rekordnih 309 cm, kar je skoraj štirikrat toliko kot v povprečnem maju. Največjo skupno debelino je snežna odeja na Kredarici dosegla 31. maja, znašala je 320 cm, kar je najpoznejši višek snežne odeje v sezoni. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Debelina snežne odeje (cm) 350 Kredarica 300 250 Slika 29. Dnevna debelina snežne odeje, maj 2019 Figure 29. Daily snow cover depth, May 2019 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ob začetku padavin, 11. maja, je bila meja sneženja še na okoli 2200 metrov. V noči na 12. maj se je meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1500 metrov, le na Snežniku je bila nekoliko više. V tem valu padavin je v gorah zapadlo okoli 20 cm snega, na Kredarici celo 40 cm. Že v noči na 13. maj so zlasti vzhodne dele Alp in Pohorje zajele zmerne padavine, meja sneženja se je na vzhodnih obronkih Alp in na Pohorju spustila še za nekaj sto metrov, ponekod do nadmorske višine 1000 metrov. Na nadmorski višini 1500 m je zapadlo večinoma med 10 in 20 cm snega. Zadnji val padavin na večjem območju je bil od jutra do popoldneva 15. maja. Takrat je bila meja sneženja še niže, ponekod je snežilo do nadmorske višine 700 metrov. Nad nadmorsko višino 1000 metrov je marsikje zapadlo precej snega, ponekod prek 30 cm. Snežna odeja je bila za sredino maja nenavadno debela: na Zelenici 70 cm, Pavličevem sedlu 39 cm in Rogli 21 cm. Več o tej padavinski epizodi si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /zelo-hladno-vetrovno-vreme_12–15maj2019.pdf. V hladnem maju 2019 je v visokogorju večinoma snežilo, precej snega je zapadlo tudi na nadmorski višini okoli 1500 m. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. 15 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 30. Number of days with thunderstorms in May 24 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Število dni z nevihto maja običajno hitro narašča in običajno doseže vrh junija in julija. Tokrat je bilo vreme hladno in neviht je bilo precej manj kot maja 2018. V Postojni so bili 4 dnevi z grmenjem ali nevihto, po trije taki dnevi so bili v Ljubljani, na Letališču Maribor in v Lescah. Na Obali sta bila dva taka dneva. Na Kredarici so zabeležili 24 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem so meglo opazili v 8 dnevih, po 6 dni s pojavom megle je bilo v Postojni in Kočevju. Podatkov o pojavu megle s samodejnih merilnih postaj nimamo. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v maju Figure 31. Number of foggy days in May Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 5 dni z opaženo meglo, kar je dva dneva nad dolgoletnim povprečjem in toliko kot lani. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Maj so zaznamovale pogoste hitre spremembe zračnega tlaka. Že 4. dne je bilo doseženo najnižje dnevno povprečje z 969,7 mb. Sledil je hiter dvig na 983,2 mb 7. maja. Kratkotrajnemu znižanju na 971,9 mb 9. maja je sledil porast 13. maja na 986,8 mb. Sledilo je upadanje na 970,5 mb 19. maja. Po prehodnem zvišanju se je zračni tlak 28. maja spustil na 970,8 mb, najvišja vrednost v maju 2019 pa je bila dosežena predzadnji dan z 988,4 mb. 990 18 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 Ljubljana 15 12 9 6 965 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2019 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2019 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Navzgor ga omejuje temperatura zraka. Malo vlage je vseboval zrak 6. maja, delni tlak vodne pare je bil 7,4 mb, najnižja vrednost je bila dosežena 14. maja s 7,0 mb. Največ vlage je vseboval zrak 28. maja, ko je bilo dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare 16,1 mb. SUMMARY At the national level, May mean temperature was 2.8 °C lower than the May average of the period 1981– 2010, the long-term average precipitation was exceeded by 96 %, since the beginning of the series in 1961 there has never been so much precipitation. The sun shone only 57 % as much as on average in the 1981–2010 period, the lowest in the available data set. The average May temperature was noticeably below the long-term average, it was 2 to 4 °C colder than usual. In the majority of Slovenia, the temperature anomaly was between −2.5 and −3 °C. Areas with a smaller anomaly were very limited. The larger anomaly, exceeding −3 °C, was in small areas of Notranjska, Dolenjska and Zasavje. The most precipitation occurred in the part of the Julian Alps, precipitation was abundant also in the areas of Snežnik, Trnovska Planota, parts of Posočje, Karavanke and the Kamnik-Savinja Alps. On some measuring stations, the precipitation exceeded 400 mm. The least precipitation occurred in Bela Krajina and in the small area of Dolenjska and Štajerska. In May there was more precipitation than in the long-term average. Precipitation was fairly evenly distributed. Among the areas with smaller precipitation anomaly was the mountain world in the west of Slovenia. The majority of measuring stations reported from 160 to 220 % of the long-term average precipitation. The largest surplus over the long-term average was observed in the Slovenska Istra and Pomurje. The biggest negative anomaly of sunshine duration was observed in central Slovenia where only half of the normal sunny weather was reported. The least sunny weather was on Kredarica, where the sun shone only 92 hours. The most sunny weather was recorded on the Coast, in Portorož 163 hours of sunshine were reported. With the exception of high mountains and part of the Primorska region, this May was the cloudiest as far we have comparable measurements, this is from 1961. On Kredarica, the snow cover depth reached 320 cm on May 31. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2019 Weather development in May 2019 Janez Markošek 1.–2. maj Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, popoldne posamezne plohe Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan popoldne so bile posamezne kratkotrajne plohe, drugi dan pa je bilo več oblačnosti v Posočju in tam so bile zvečer krajevne plohe, ki so se v prvem delu noči pojavljale tudi v zahodni in delu osrednje Slovenije. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, na vzhodu drugi dan do 25 °C. 3.–4. maj Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal jugozahodni veter. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 11 do 17 °C. 5. maj Oblačno s padavinami, na Gorenjskem sneg do 700 m, zmerna do močna burja, zelo hladno Nad severno Italijo, severnim Jadranom in zahodnim Balkanom se je poglobilo ciklonsko območje, v višinah pa je nad istim območjem nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je od severovzhoda pritekal hladen zrak (slike 1–3). Oblačno je bilo s padavinami. Na Gorenjskem se je meja sneženja spustila do okoli 700 m nadmorske višine. Ponekod je pihal severni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Zelo hladno je bilo, popoldanske temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 12 °C. 6. maj Na vzhodu oblačno z manjšimi padavinami, drugod delne razjasnitve, zjutraj ponekod slana Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Južno od nas je bilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je počasi pomikalo proti vzhodu. Sprva je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji je do popoldneva občasno rahlo deževalo. Tam je bilo tudi popoldne še oblačno, drugod se je delno zjasnilo. Ponekod je še pihal severni veter, burja na Primorskem pa je ponehala. Jutro je bilo hladno, ponekod je bila slana. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 7 do 13, na Primorskem do 15 °C. 7. maj Delno jasno, ponekod na zahodu pretežno oblačno Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal nekoliko toplejši zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, ponekod na zahodu pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. maj Na vzhodu delno jasno, drugod od zahoda pooblačitve, zvečer na zahodu dež, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo večji del dneva še delno jasno. Drugod se je od zahoda pooblačilo, krepil se je jugozahodni veter. Zvečer je bil na zahodu že rahel dež, ki se je ponoči širil proti vzhodu. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19 °C. 9. maj Oblačno s padavinami, ki popoldne ponehajo, na vzhodu severni veter Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zjutraj in dopoldne ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). Oblačno je bilo s padavinami, ki so popoldne ponehale, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Popoldne in zvečer so se oblaki ponekod trgali. Ponekod na vzhodu je zapihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14, na Primorskem do 16 °C. 10.–11. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, drugi dan jugozahodnik Nad večjim delom južne polovice Evrope je bilo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je od zahoda bližala Alpam. Prvi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile v severni in vzhodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Tudi drugi dan je bilo delno jasno, več oblačnosti je bilo v zahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Proti večeru so bile tam krajevne plohe, ki so ponoči zajele vso Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 12.–15. maj Oblačno s pogostimi padavinami, zmerna do močna burja, hladno Južno od nas je bilo ciklonsko območje, ki se je proti koncu obdobja polnilo. Nad Italijo in Jadranom pa se je obnavljalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je od severovzhoda pritekal postopno hladnejši zrak (slike 7–9). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Prvi dan je bilo suho vreme v severovzhodni Sloveniji, zadnji dan pa na Primorskem. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, ki je zadnji dan oslabela. Drugod je pihal občasno okrepljen veter severnih smeri. V celotnem obdobju je padlo v večjem delu Slovenije od 30 do 60 mm padavin, manj kot 20 mm pa v skrajni zahodni Slovenji. Hladno je bilo, najhladneje pa 14. maja, ko se je v južni Sloveniji meja sneženja spustila do okoli 700 m nadmorske višine. 16.–17. maj Na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno in južno Evropo pa ciklonsko območje, ki se je drugi dan nad zahodnim Sredozemljem še poglobilo. Na Primorskem je bilo delno jasno, prvi dan je še pihala šibka burja. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod v severovzhodni Sloveniji je prvi dan zjutraj še rahlo deževalo. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 20 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 18.–20. maj Pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte Nad srednjo Evropo, Balkanom in severnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad zahodnim in severnim Sredozemljem jedro hladnega zraka (slike 10–12). Prevladovalo je oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami, 19. in 20. maja so bile tudi posamezne nevihte. Zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18, ponekod na vzhodu okoli 20 °C. 21. maj Oblačno z občasnimi padavinami, ki popoldne ponehajo, ponekod jugozahodnik Nad srednjo Evropo bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega zraka. Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, ki so popoldne povečini ponehale. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19 °C. 22. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne plohe in popoldne posamezne nevihte Naši kraji so bili še vedno v bližini višinskega jedra hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad srednjo Evropo. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe in popoldne tudi posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 23. maj Delno jasno, popoldne v zahodni in južni Sloveniji krajevne plohe Nad srednjo Evropo se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile predvsem v zahodni in južni Sloveniji krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 24. maj Pretežno jasno, predvsem v hribovitem svetu čez dan zmerno oblačno V šibkem območju visokega zračnega tlaka je v višinah s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v hribovitem svetu pa čez dan zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 25.–26. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne plohe in nevihte, jugozahodnik Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega tlaka, zahodno od nas pa je bila dolina s hladnim zrakom (slike 13–15). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Predvsem prvi dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C, najtopleje je bilo v Prekmurju. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 27.–30. maj Oblačno s pogostimi padavinami, drugi dan tudi posamezne nevihte, hladno Južno in vzhodno od nas je bilo ciklonsko območje, v višinah pa se je nad Italijo in Jadranom zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16–18). Zadnji dan se je iznad zahodne Evrope nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami. 28. maja je bilo ozračje nestabilno, takrat so nastale tudi posamezne nevihte. V drugi polovici obdobja je v spodnjih plasteh pritekal hladnejši zrak. Na Primorskem je zapihala šibka burja, ponekod v notranjosti je pihal veter severnih smeri. V celotnem obdobju je padlo od 60 do 120 mm padavin, več kot 120 mm pa ponekod na Notranjskem in na območju Julijskih Alp. V visokogorju Julijskih Alp je zapadlo okoli meter novega snega. Najhladneje je bilo 29. maja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 13, na Primorskem do 17 °C. 31. maj Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, severovzhodnik Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa se je nad Italijo, Jadranom in Balkanom še zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Do jutra so padavine ponehale tudi v vzhodni Sloveniji. Čez dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Ponekod je pihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 5. 2019 Slika 2. Satelitska slika 5. 5. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 May 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 May 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 5. 2019 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 May 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 5. 2019 Slika 5. Satelitska slika 9. 5. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 May 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 May 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 5. 2019 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 May 2019 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 5. 2019 Slika 8. Satelitska slika 13. 5. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 May 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 May 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 5. 2019 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 May 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 5. Slika 11. Satelitska slika 19. 5. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 May 2019 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 May 2019 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 5. 2019 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 May 2019 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 5. Slika 14. Satelitska slika 25. 5. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 May 2019 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 May 2019 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 5. 2019 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 May 2019 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 5. Slika 17. Satelitska slika 29. 5. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 May 2019 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 May 2019 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 5. 2019 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 May 2019 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2019 Climate in spring 2019 Tanja Cegnar M arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Pomlad 2019 je bila na državni ravni 0,2 °C toplejša kot v povprečju primerjalnega obdobja, padlo je 131 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo le 90 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1981–2010. Marec 2019 Marec 2019 je bil v državnem povprečju 2,4 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 34 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna temperatura je marca 2019 za 1,5 do 3 °C presegla dolgoletno povprečje, le tu in tam je bil odklon še nekoliko višji. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Najmanjši odklon, le 1,5 °C, je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Največ padavin, nad 120 mm, je bilo na severozahodu Slovenije, v Bovcu je padlo kar 131 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, kjer padavine niso dosegle niti 20 mm, na letališču Portorož so namerili le 8 mm, v Strunjanu pa 9 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška Brda in del Trnovske planote ter severno Pomurje. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo, najbolj na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so namerili le 13 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. Več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo v delu Bele krajine, širši okolici Bizeljskega, ponekod na Koroškem in v Lendavi. Sonce je povsod sijalo več časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je poročala o 30 do 40 % več sončnega vremena kot običajno. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši presežek je bil Na Stanu. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. April 2019 V državnem povprečju je bil april 0,9 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 14 % več padavin, sonce pa je sijalo 6 % manj časa kot v dolgoletnem povprečju. Po rekordno toplem aprilu 2018 se je povprečna aprilska temperatura v letu 2019 vrnila v okvire običajne spremenljivosti. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje April 2019 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 0,5 in 1,5 °C. Le v Beli krajini in Ilirski Bistrici je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem manjši in ni dosegel 0,5 °C. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Vojskem (1,6 °C). Padavine so bile časovno in prostorsko neenakomerno razporejene. Največ dežja je padlo na severozahodu države. V Bovcu so namerili 246 mm, v Javorniškem Rovtu 245 mm, v Kneških Ravnah 238 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu Slovenije, delu Štajerske in Koroške ter na manjšem delu Krasa. V Veržeju so namerili le 41 mm, med 50 in 60 mm je padlo v Lendavi, Jeruzalemu, Mačkovcih, Martinjem in Srednji Bistrici. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so kot nadpovprečno namočeni izstopali Obala, Bela krajina, Trenta, Zgornjesavska dolina, Kamniško-Savinjske Alpe, del Dolenjske in večji del severovzhodne Slovenije. Na nekaterih merilnih postajah na Obali je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V veliki večini Slovenije je bil odklon od dolgoletnega povprečja v mejah ±20 %, nekoliko večji primanjkljaj je bil v zgornji Vipavski dolini. Del Primorske, Krasa in Notranjske, Ljubljana, ter manjši deli Štajerske ter Pomurja so bili slabše namočeni kot običajno. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem aprilskih padavin zaostajali na Otlici in Ligu (padlo je 69 % dolgoletnega povprečja). Na veliki večini ozemlja je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Za nekaj odstotkov so povprečje obdobja 1981–2010 presegli v Pomurju. V Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za 4 %, majhen presežek je bil tudi v Novem mestu (2 %), v Šmarati so dolgoletno povprečje izenačili. Na dobri polovici Slovenije primanjkljaj sončnega vremena ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Večji je bil primanjkljaj v severozahodni in zahodni Sloveniji. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 79 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah in Vedrijanu je bilo 83 % toliko sončnega vremena kot običajno, v Portorožu 87 %. Predzadnji dan meseca je debelina snežne odeje na Kredarici dosegla 220 cm. Slika 1. Ob izostanku košnje so zacvetele številne travniške cvetlice, 22. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. Meadow flowers, 22 May 2019 (Photo: Izok Sinjur) Maj 2019 Tokrat je maj minil v znamenju oblačnega, hladnega in deževnega vremena. Na državni ravni je bil maj 2,8 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 196 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju; od začetka niza v letu 1961 še nikoli ni bilo toliko padavin. Sonce je sijalo le 57 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, kar je najmanj v razpoložljivem nizu podatkov. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Maj je bil zadnjič hladnejši kot tokrat v letu 1991. Povprečna majska temperatura je bila povsod občutno pod dolgoletnim povprečjem, bilo je od 2 do 4 °C hladneje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je povprečna majska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za 2,5 do 3 °C. Območja z manjšim zaostankom so bila majhna. Večji zaostanek kot 3 °C za dolgoletnim povprečjem je bil ponekod na Notranjskem in Dolenjskem ter v Zasavju. Največ padavin so namerili v delu Julijcev, med obilneje namočene spadajo še območje Snežnika, Trnovska Planota, deli Posočja, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ponekod so padavine presegle 400 mm. Najmanj padavin je bilo v Beli krajini ter na manjšem območju Dolenjske in Štajerske. Maja je bilo več padavin kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile razporejene dokaj enakomerno. Med območja z manjšim presežkom padavin se je uvrstil predvsem gorski svet na zahodu Slovenije. Na večini merilnih postaj so poročali, da je padlo od 160 do 220 % dolgoletnega povprečja majskih padavin. Med območja z največjim presežkom nad dolgoletnim povprečjem spadata predvsem Slovenska Istra in Pomurje. Maja 2019 je bilo rekordno malo ur sončnega vremena. Največji primanjkljaj sončnega vremena je bil v osrednji Sloveniji. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 92 ur, največ pa na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 163 ur. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali na Letališču JP Ljubljana, kjer je bilo le 47 % toliko sončnega vremena kot običajno. Z izjemo visokogorja in dela Primorske je bil letošnji maj najmanj sončen vsaj od leta 1961. Na Kredarici je snežna odeja dosegla največjo skupno debelino 31. maja, ki je znašala 320 cm, kar je najpoznejši višek snežne odeje v sezoni. Pomlad 2019 Na slikah 2 in 3 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odkloni povprečne najnižje temperature so bili večinoma pozitivni, z redkimi izjemami niso presegli 1 °C. Rog. Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Celje Črnomelj Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Godnje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Brnik -0,2 Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2019 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2019 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 Odkloni povprečne najvišje temperature so bili v intervalu ±1 °C. 36 1,8 2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2019 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2019 Ilirska Bistrica Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Celje Črnomelj Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Topol pri M. Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Planina pod G. Brnik -1 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 Pomlad 2019 je bila večinoma malo toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večina odklonov je bila med 0 in 0,5 °C. Območja z malo manjšim ali večjim odklonom so bila zelo majhna. Slika 4. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 4. Mean air temperature anomaly in spring 2019 Kljub nenavadno hladnemu maju je bila pomlad 2019 v državnem povprečju 0,2 °C toplejša kot v primerjalnem obdobju. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature zraka na državni ravni od povprečja 1981–2010 Figure 5. Mean air spring temperature anomaly at national level 37 1 Agencija Republike Slovenije za okolje Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti, a zaradi naravne spremenljivosti so razlike iz leta v leto znatne. V pomladi 2019 jih je bilo manj kot v povprečju obdobja 1981–2010. V Ljubljani so bili le 3 taki dnevi. Za primerjavi podatek, da je bilo v pomladi 2018 v prestolnici kar 21 toplih dni. Tudi v Murski Soboti so bili letos le trije taki dnevi in v Novem mestu dva. Na Obali to pomad ni bilo toplih dni. Temperatura se v pomladi 2019 ni niti približala pragu 30 °C. Število toplih dni 24 Ljubljana 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 6. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C Število hladnih dni 35 Ljubljana 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 Slika 7. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 7. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Slika 8. Debela snežna odeja v dolini Hladnika, 1270 m pri Gozd-Martuljku, 5. maj 2019 (foto: Matej Ogrin) Figure 8. deep snow cover, near Gozd Martuljek, 5 May 2019 (Photo: Matej Ogrin) Običajno so spomladi od toplih dni precej pogostejši hladni dnevi (slika 7), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Število pomladnih hladnih dni kaže opazen padajoč trend. V Ljubljani sta 38 Agencija Republike Slovenije za okolje bila to pomlad le dva taka dneva, največ takih dni je bilo v prestolnici spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih. Na Letališču Portorož je bil v letošnji pomladi en hladen dan, v Murski Soboti 15, v Novem mestu 5, v Ratečah 38. Za Ljubljano in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. Tudi iz teh prikazov je razvidno, da so maja prevladovali hladnejši dnevi kot navadno. 10 Kredarica Temperatura (ºC) 5 0 -5 -10 -15 MAREC APRIL 30 Ljubljana 25 Temperatura (ºC) MAJ 20 15 10 5 0 -5 1 6 11 16 21 MAREC 26 31 36 41 46 51 APRIL 56 61 66 71 76 MAJ 81 86 91 Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2019 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2019 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 Naslednja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na štirih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod po nižinah malo preseženo, a odklon nikjer ni presegel 0,5 °C, le v visokogorju je bila povprečna pomladna temperatura za spoznanje pod dolgoletnim povprečjem (preglednica 1). V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. Povprečna pomladna temperatura je bila na Kredarici v letu 2018 enaka kot v pomladi 2007. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,2 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolici izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledi pomlad 2014 s temperaturo 12,9 °C, spomladi leta 2009 je bila povprečna temperatura 12,8 °C, v letu 2000 je bilo povprečje 12,7 °C, sledi pomlad 2018 z 12,6 °C, nato pomladi 2011 in 2012 z 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 10,7, kar je 0,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), druga najtoplejša pomlad je bila v letih 2018 in 2014 (12,3 °C), najhladneje je bilo leta 1955 s 7,4 °C. Temperatura (°C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Temperatura (°C) 15 Ljubljana 13 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 13 Temperatura (°C) Murska Sobota 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Temperatura (°C) Portorož 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 12,6 °C, kar je 0,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C), sledi ji pomlad 2018 (14,2 °C). Na Kredarici je letošnja pomlad z −3,2 °C za malo hladnejša kot običajno. Najtoplejši sta bili pomladi 2018 in 2007 z −1,0 °C. Spomladi 2012 in 2000 ter 2017 je bila povprečna temperatura −1,5 °C, sledijo pomladi 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje le −6,2 °C. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2019 znašala 6,5 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007 z 8,7 °C. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2019 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot navadno. V državnem povprečju je bilo za desetino manj sončnega vremena kot navadno. Slika 11. Trajanje pomladnega sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 11. Mean air spring temperature anomaly at national level V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil primanjkljaj največji v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 356 ur, kar je za petino manj časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Po nižinah je bil primanjkljaj manjši, večinoma med 5 in 15 % dolgoletnega povprečja. Boh. Češnjica Portorož Lisca Lavrovec Slovenj Gradec Slika 12. Sončno obsevanje spomladi 2019 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2019 compared to the average of the reference period Let. Maribor Sv. Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica -25 -20 -15 -10 -5 0 5 V Ljubljani je sonce sijalo 468 ur, kar je 16 % pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur), na četrto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur); najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur). V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 583 ur sončnega vremena, kar je 8 % manj kot navadno. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 800 Ljubljana 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 800 Murska Sobota 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Sončno obsevanje (ura) 1000 Portorož 800 600 400 200 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration V Novem mestu je sonce sijalo 499 ur, kar je 5 % manj od običajne osončenosti, najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Ratečah je bilo 448 ur sončnega vremena, kar je 13 % manj od običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja, najbolj sončna je bila pomlad leta 1997 s 655 urami sončnega vremena. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na jugu države, večjem delu Dolenjske in delu Spodnje Štajerske, kjer je bil primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje pod desetino. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Bright sunshine duration in spring 2019 compared with 1981–2010 normals Slika 15. Encijan, okolica Olševe, maj 2019 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 15. Gentiana, Neighborhood of Olševa, May 2019 (Photo: Aljoša Beloševič) Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2019 Figure 16. Precipitation in spring 2019 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava Ptuj Sl. Gradec Let. Maribor Maribor Logarska D. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Črnivec Povprečje obdobja 1981−2010 Pomlad 2019 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 Slika 17. Padavine spomladi 2019 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 17. Precipitation in spring 2019 compared to the normals Slika 18. Pomladne padavine na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Spring precipitation at national level compared with reference period 1981–2010 Spomladi 2019 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer so na manjšem območju padavine presegle 800 mm, v Kneških Ravnah so namerili 873 mm. 700 mm so padavine presegle tudi v Breginju (734 mm) in Javorniškem Rovtu (735 mm). Med bolj namočena območja spadajo tudi Trnovska planota, Snežnik in Karavanke in del Kamniško-Savinjskih Alp. V dobri polovici Slovenije je padlo od 200 do 400 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu in delu Štajerske, kjer je bilo padavin večinoma manj kot 300 mm, v Velenju so namerili le 252 mm, pod 400 m dežja je padlo na jugozahodu države in v Vipavski dolini. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 900 800 Kredarica Padavine (mm) 700 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) 600 Ljubljana 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Padavine (mm) 400 1991 1995 1999 Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 500 1991 1995 1999 Portorož Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 19. Padavine Figure 19. Precipitation V veliki večini države so padavine presegle dolgoletno povprečje, a je bilo na Primorskem tudi nekaj krajev, kjer so namerili le od 90 do 100 % toliko padavin, kot jih je padlo v dolgoletnem povprečju. V Kobaridu so za dolgoletnim povprečjem zaostali za desetino, v Soči za 6 %, v Bukovem za 5 %, v Godnjah za 4 %, v Rovtah za 3 % in na Vojskem za 2 %. Drugod po državi so dolgoletno povprečje pomladnih padavin presegli, večina merilnih postaj je poročala o presežku do dveh petin dolgoletnega povprečja. Največji presežek padavin je bil v Beli krajini in delu Pomurja. V Gorenjcih pri Adlešičih je 45 Agencija Republike Slovenije za okolje padlo 171 % dolgoletnega povprečja, v Srednji Bistrici 170 %, v Predgradu in Kančevcih 169 %, v Cerovcu 168 %, v Kadrencih, Martinjem in Strunjanu 166, v Lendavi 165 %. Slika 20. Višina padavin spomladi 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Precipitation amount in spring 2019 compared with 1981–2010 normals Če ocenimo državno povprečje pomladnih padavin, je bila pomlad 2019 obilno namočena, saj je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem 31 %. V Ljubljani je padlo 376 mm, kar je 27 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 336 mm, kar je 28 % nad dolgoletnim povprečjem. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. V Ratečah je padlo 489 mm, s tem je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo za 56 %. Na Kredarici so s 617 mm dolgoletno povprečje presegli za 38 %. V Biljah je padlo 314 mm, kar je 7 % nad dolgoletnim povprečjem. 55 Ljubljana Število padavinskih dni 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. V Ljubljani je bilo 36 takih dni, dolgoletno povprečje je 28 dni. Za Ljubljano smo prikazali število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Ljubljana Število dni s snežno odejo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število dni s snežno odejo ob 7. uri (levo), svež sneg je padel vse do dolin. Dolina Završnice, 6. maj 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Number of days with snow cover at 7 a. m. (left), it was snowing also in the vallies, Dolina Završnice, 6 May 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Slika 23. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 23. Maximum spring snow cover on Kredarica Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje spomladi 2019 na meteorološki postaji Kredarica (slika 24), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Debelina snežne odeje (cm) 350 300 250 Kredarica Slika 24. Potek dnevne višine snežne odeje v pomladi 2019 Figure 24. Snow cover depth in spring 2019 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 MAR APR MAJ Spomladi v visokogorju tla praviloma prekriva snežna odeja vse dni. V začetku meteorološke pomladi je bila snežna odeja skromna, saj je bila debela le 115 cm. Visokogorje je bilo skromno zasneženo še ves marec in v začetku aprila. 3. in 4. aprila je bila snežna odeja debela le 110 cm. Dva metra je dosegla 11. aprila, a se je do 23. aprila spet stanjšala na 1,5 m. Snežna odeja je bila spomladi 2019 najdebelejša ob koncu pomladi, kar je izjemno. Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, pomlad 2019 48 Figure 25. Wind roses, Spring 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 Ljubljana Slika 26. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2019 (tanka črta) in v povprečju obdobja 1981–2010 (debelejša črta) Figure 26. Mean daily air pressure spring 2019 (thin) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) Zračni tlak (mb) 995 990 985 980 975 970 965 MAREC APRIL MAJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2019. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2019 Table 1. Meteorological data, spring 2019 Postaja Temperatura NV Lesce Kredarica Rateče–Planica Letališče Portorož Vojsko Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Črnomelj Celje Letališče ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota 506 2513 864 2 1065 533 467 299 175 157 242 264 444 187 TS 9,2 −3,2 6,5 12,6 6,2 9,0 8,7 11,2 11,0 10,9 10,0 10,7 8,9 10,7 TOD 0,5 −0,1 0,1 0,3 0,4 0,3 0,3 0,1 0,1 0,2 0,0 0,3 0,2 0,2 Sonce TX TM TAX 14,8 −0,6 12,9 18,0 10,2 14,4 15,3 16,5 17,3 17,0 16,7 16,4 15,3 16,9 4,1 −5,3 1,4 7,9 2,8 4,0 3,6 6,3 5,1 5,2 4,2 5,1 3,3 5,0 13,7 22,7 24,7 18,6 22,2 24,2 25,7 27,4 26,0 26,0 25,6 24,1 25,8 TAM 7,1 −6,6 −0,8 −6,0 −5,6 −3,5 −0,5 −2,3 −3,5 −4,4 −4,2 −5,6 −2,9 OBS RO 356 448 583 80 87 92 436 88 468 84 500 464 91 88 Padavine in pojavi RR RP 339 617 489 324 504 420 464 376 312 462 290 280 333 282 112 138 156 159 98 118 140 127 133 159 125 136 133 158 SS SSX 92 21 0 15 320 26 0 21 2 2 2 2 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY At the national level was spring 2019 0.2 ° C warmer than on average in the reference period. The vast majority of Slovenia was slightly warmer than in the long-term average, most of the anomalies were between 0 and 0.5 ° C. Areas with slightly smaller or higher deviations were very small. Only in high mountains was the average spring temperature slightly below the long-term average. The warm days were less than the average of the period 1981–2010. Sunny weather was less than usual, in the national average the sun shone only 90 % as much as normal. The deficit was the highest in the mountains, up to one fifth of the normal. In the lowlands, the deficit was smaller, mostly between 5 and 15 % of the long-term average. The highest precipitation occurred in the part of the Julian Alps, some stations reported precipitation above 800 mm. Precipitation was abundant also in Trnovska planota, Snežnik, Karavanke and part of the Kamnik-Savinja Alps. In the good half of Slovenia from 200 to 400 mm precipitation fell. The lowest 49 Agencija Republike Slovenije za okolje precipitation was in the northeast and part of Štajerska, where precipitation was mostly less than 300 mm. At the national average, spring precipitation exceeded the normal by 31 %. Although precipitation mostly exceeded the long-term average, there were also some places in the Primorska region, with small negative anomaly. Most measuring stations reported a surplus of up to two-fifths of the long-term average. The largest surplus of precipitation was in Bela krajina and part of Pomurje, in some places up to 70 %. In the high mountains at the beginning of the meteorological spring the snow cover was modest, it was the deepest at the end of spring, on Kredarica reported 320 cm of snow. Slika 27. Matkov Škaf v dolini Matkovega kota pod Mrzlo goro, konec pomladi 2019 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 27. Matkov Škaf in the Matkov kot valley below Mrzla gora, end of spring 2019 (Photo: Aljoša Beloševič) 50 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2019 Climate in the World and Europe in May 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature maja 2019 od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to May 2019. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Maj 2019 je bil na Portugalskem in večjim delom Španije ter na vzhodu Evrope nadpovprečno topel. Hladneje kot v povprečju obdobja 1981–2010 (slika 1) je bilo v širokem osrednjem pasu vse od severa do juga celine. Presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil izrazit nad večjim delom Grenlandije, nad Baffinovimi in Ellesmerskimi otoki. Nad Grenlandijo je bil masni obrat iz pridobivanja v izgubljanje ledene mase zgodnejši kot običajno. Tudi v okolici Antarktike so bila območja z izrazito nadpovprečno majsko temperaturo, med njimi je izstopalo Weddellovo morje, manj pa Rossovo morje. Opazno nad povprečjem je bila temperatura tudi nad Aljasko, skrajnim zahodom Kanade, jugovzhodnimi ZDA, severozahodu in jugozahodu Afrike, daleč na zahodu in vzhodu delov Azije. Za dolgoletnim povprečjem je majska temperatura opazno zaostajala na območju, ki je segalo od jugozahoda ZDA nad vzhodno Kanado, nad osrednjo Azijo in delih Antarktike. Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla, bila pa so tudi območja z negativnim odklonom. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to May 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje V svetovnem merilu je bil maj 2019 opazno toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. Maj 2019 je bil: • 0,52 °C toplejši kot v povprečju 1981–2010; • drugi najtoplejši maj v nizu razpoložljivih podatkov; • približno 0,06 °C hladnejši od maja 2016, ki je najtoplejši maj doslej. Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Maj 2019 je bil v Evropi skoraj enako topel kot v povprečju obdobja 1981–2010. Najtoplejši doslej je bil maj 2018 z odklonom 2,5 °C. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Dvanajstmesečno obdobje od junija 2018 do maja 2019 je na svetovni ravni 0,50 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 z odklonom 0,66 °C. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Primerjava s predindustrijsko dobo je zelo pomembna za pogajanja v okviru Konvencije o podnebnih spremembah v okviru ZN. V letu 2018 je Mednarodni odbor o podnebnih spremembah izdal poročilo, ki je izpostavilo možnost omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature na 1,5 °C, vendar bi morali za uresničitev tega cilja močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se sicer dogovorili o nujnosti omejitvi dviga na 2 °C, a sedanje zaveze za to ne zadostujejo. Povprečna majska temperatura na svetovni ravni je bila 1,1 °C nad predindustrijsko ravnijo. Dvanajstmesečno povprečje od junija 2018 do maja 2019 za ozemlje Evrope je bilo 1,2 °C višje od povprečja v obdobju 1981–2010. Morski led Slika 4. Levo: povprečni ledeni pokrov maja 2019. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Left: Average Arctic sea ice cover for May 2019. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: Copernicus Climate Change Service / ECMWF) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Maja 2019 je morski led prekrival manjše območje kot v povprečju obdobja 1981–2010 tako na severnem kot tudi na južnem polarnem območju. Površina arktičnega morskega ledu je bila 12,1 milijona km2, kar je 1,2 milijona km2 oz. 8,9 % pod majskim povprečjem obdobja 1981–2010. To je bila druga najmanjša površina od začetka primerljivih podatkov v letu 1979. Najmanjša površina je bila maja 2016, maj 2018 se je uvrstil na tretje mesto. Odklon od običajnih ledenih razmer je kazal na podpovprečen ledeni pokrov nad precejšnjim delom Arktičnega oceana, najbolj očitno v bližini Beringove ožine, nad Beaufortovim morjem in Baffinovim zalivom. Negativen odklon je bil opazen tudi v Danski ožini in Barentsovim morjem. Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend razsežnosti morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, poleg tega zadnja leta opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Slika 5. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2019, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Antarctic sea ice cover for May 2019. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for May 2019 relative to the May average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Površina antarktičnega morskega ledu je bila maja 2019 8,9 milijona km2, kar je 1,6 milijona km2 oz. 15,3 % manj od majskega povprečja v obdobju 1981–2010. To je bila najmanjša površina od začetka primerljivih podatkov v letu 1979. Maja 2019 se je nadaljevalo zaporedje podpovprečne površine morskega ledu, ki traja že tri leta. Odkloni od običajnih razmer okoli Antarktike kažejo izmenjavo območij s pozitivnim in negativnim odklonom. Ta vzorec velikokrat opisujejo kot zonalno valovno število 4. Vzhodni del Weddellovega morja je bil večino meseca brez ledu. Nadpovprečno je bil zaledenel del Južnega Atlantika, Rossovo in Bellinghausenovo morje. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Epizode z nadpovprečno veliko morskega ledu so bile v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše kot v dolgoletnem povprečju. Negativni odkloni novembra in decembra 2016 so bili največji v primerjavi s katerim koli mesecem v obstoječem nizu podatkov, to je od leta 1979. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do maja 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo majske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to May 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service 55 METEOROLOŠKA POSTAJA MARIBOR TABOR Meteorological station Maribor Tabor Mateja Nadbath V občini Maribor je meteorološka postaja Maribor Tabor. To je podnebna in samodejna meteorološka postaja. Poleg nje sta v občini in kraju še dve postaji, ena je samodejna meteorološka, imenovana Maribor Vrbanski plato, druga pa samodejna ekološka, Maribor center (slika 1). Slika 1. Lega postaje Maribor Tabor, rdeča pika, roza pika označuje Maribor Vrbanski plato, zelena pa Maribor center (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Location of station Maribor Tabor, red dot (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Postaja je na nadmorski višini 275 m, postavljena je v mestu, v ograjenem vrtu (sliki 1 in 2). Tukaj je od junija 1962 (slika 4, rdeča pika, slika 3). Pred tem je bilo opazovalno mesto večkrat premeščeno. V času od maja 1945 do julija 1962 je bilo ob starem letališču na Teznem (slika 4, temno rdeča pika). Od marca 1929 do februarja 1941 je bila postaja severozahodno od današnjega opazovalnega mesta, bila je vojaška postaja (slika 4, modra pika). Ob takratnem Zavodu šolskih sester je bila postavljena postaja v času od junija 1926 do februarja 1929 (slika 4, svetlo modra pika). Leta 1896 je bila postaja ob kaznilnici, kjer je bila do leta 1908 (slika 4, zelena pika). V času od 1876 do konca junija 1981 so s prekinitvami in manjšimi prestavitvami v Mariboru potekala še meteorološka opazovanja na severnem delu mesta, pod Kalvarijo (slika 4, roza pika). Opazovalni prostor je bil pri Kmetijskem zavodu in pri 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2016, orthophoto from 2016 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednji kmetijski šoli, ki se je pred 2. svetovno vojno imenovala Vinarska in sadjarska šola. V Mariboru so se prva opazovanja začela januarja 1863 in so potekala do 1867, mesto opazovanja ni znano. Slika 2. Meteorološka postaja Maribor Tabor leta 2006 (arhiv ARSO) Figure 2. Meteorological station Maribor Tabor in 2006 (archive ARSO) Slika 3. Meteorološka postaja leta 1965 (arhiv ARSO) Figure 3. Meteorological station Maribor Tabor in 1965 (archive ARSO) Slika 4. Opazovalni prostori meteorološke postaje v Mariboru od 1876 do danes (arhiv ARSO) Figure 4. Observing sites of meteorological station in Maribor in period 1876–2019 (archive ARSO) 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Danes je postaja Maribor Tabor podnebna in samodejna. Podnebna je od januarja 2005, od junija 1997 na postaji potekajo tudi fenološka opazovanja. Samodejna postaja je na opazovalnem mestu od decembra 1989, to je bila prva tovrstna postaja v državni meteorološki mreži. Samodejna postaja meri temperaturo zraka 2 m, 50 cm in 5 cm nad tlemi, relativno vlažnost zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin, čas trajanja in jakost padavin, vlažnost lista in radioaktivnost. Od januarja 1949 do konca leta 2004 je bila postaja glavna ali postaja prvega reda na kateri so potekala opazovanja najširšega nabora meteoroloških spremenljivk. Od marca 1946 do januarja 1949 pa je bila postaja podnebna. Podnebna ali postaja III. reda je bila tudi vsa leta pred 2. svetovno vojno. »Tako se je v Mariboru začelo opazovati l. 1863; bilo pa je beleženje doslej trikrat prekinjeno: 1867–1875, 1879–1881 in 1891–1899. Zasluga dalekovidnega ravnatelja vinarske in sadjarske šole g. A. Žmavca je, da se opazovanja niso le nadaljevala, temveč da si je postaja oskrbela tudi registrirajoče aparate...«3. Slika 5. Poročilo o meteoroloških opazovanjih na postaji Maribor iz leta 1864 (arhiv ARSO) Figure 5. Meteorological report from year 1864 in Maribor (archive ARSO) Podatki s postaje Maribor so digitalizirani od januarja 1948. Izmerjeni podatki s postaje so za obdobje po letu 1960 objavljeni na spletnem arhivu4, tako kot tudi za vse ostale postaje državne mreže. Za obdobje od leta 1915 do 1941 so podatki v papirnem arhivu, potrebno jih je še digitalizirati. Meteoroloških poročil pred letom 1915 nimamo v našem arhivu. Zapisi v letopisih5 in literaturi ter starih seznamih postaj pa so sporočali, da je postaja Maribor – Marburg delovala tudi pred letom 1915. S sodelovanjem avstrijskih kolegov iz Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG) z Dunaja smo meteorološka poročila našli v njihovem arhivu. Poslali so nam digitalne slike poročil za leta 1864–1866, 1876–1878, 1882–1890, 1900–19146 (slika 5). 3 Gavazzi, A. (1925). O meteoroloških postajah v Sloveniji. V Bohinec, dr. V. (ur.), Geografski vestnik, 1 (str. 55– 61). Ljubljana: Geografsko društvo v Ljubljani. 4 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 5 Jahrbücher der k. k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus 1848/49-1856, 1864-1916. Wien: K. K. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus. 6 Seznam postaj, ki smo jih našli v arhivu na ZAMG na Dunaju je objavljen v prispevku Nadbath, M. (2018). Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov v Sloveniji pod okriljem EUMETNET. V Cegnar, T. (ur), Naše okolje, 10 (str. 40–50). Ljubljana: Agencija RS za okolje 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Po vseh znanih zapisih in evidencah so bili meteorološki opazovalci v Mariboru v letih od 1863 do sedaj: Essl Josip, Kastelliz H., Kallmann Henrik, Mell Alexander, Lang, Kaas, Knoblach G., Sorschak J., Brüders Otto, Šiftar Emerik, Pirc Janko, ing. Ivo Zupanič, ing. prof. Ferdo Vončina, ing. Miha Kusterle, Vojsk Franjo, prof. Kunstelj Vinko, Pečovnik Konrad, Muster Viljem, Nerath Valter, Grabner Herman, Kos Jožef, Dobevšek Anton, ing. Ferlic Pavel, Lombergar Franc in Metka, ing. Kropivšek Franc, Kropivšek Danijel, Kropivšek Marija, Branko Žmauc, Kos Andrej, Julita Kas, Marija Hafner, Franc Osvaltič, Branko Pučnik, Josip Žumberac, Nikola Ignjatovič, Helena Vuksič, Milan Konečnik, Milena Donaj, Milena Vukovič, Franc Frangeš, Josip Vindišer, Viljem Kralj, Hilda Tratnik, Franc Zafošnik, Vili Klančnik, Marija Červek, Ferdo Tratnik, Zdravko Obersnel, Ivana Konečnik, Janez Dežnak, Vlado Berlič, Ivan Semokovič, Štefan Hozjan, Ksenija Mrakovič, Franc Ivačič, Albin Polenc, Zoran Dolenc, Jože Serdt, Jože Kužner, Anica Obersnel, Tomaž Tihec, Bojan Oštir, Cveto Gašperut, Vinko Cerar, Anton Dvoršak in Igor Žiberna, ki je meteorološki opazovalec še danes. Meteorološka postaja Maribor Tabor je na kratko predstavljena v publikaciji z naslovom Podnebna spremenljivost Slovenije, Meteorološka opazovanja II, A–O7, ki je dostopna tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Za prikaz padavinskih razmer smo v navedeni publikaciji uporabili homogenizirane8 vrednosti, ki lahko odstopajo od opazovanih. Podatki so homogenizirani za obdobje 1961–2011, objavljeni so na spletu9. 13 temperatura (°C) 12 11 10 9 8 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 7 Slika 6. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1948– 2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) na postaji Maribor Tabor Figure 6. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1948–2018 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Maribor Tabor V tokratnem prispevku smo za opis podnebnih razmer na območju Maribora uporabili izmerjene in digitalizirane podatke postaje Maribor Tabor, to je od leta 1948. Podatki z ekstremnih termometrov, podatki o najvišji in najnižji dnevni temperaturi zraki, so na voljo od leta 1949. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane 7 Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja II, A– O. Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/ Meteoroloska%20opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf 8 Homogenizacija je matematična metoda s katero izmerke popravimo tako, kot bi bili vsi v nizu izmerjeni na zadnjem opazovalnem mestu postaje. S tem odstranimo vplive, ki jih na izmerke lahko imajo okolica različnih opazovalnih mest, zamenjava opazovalca in instrumenta ipd. Ob pogosti selitvi postaje in različnih drugih spremembah na postaji, homogenizirane vrednosti lahko odstopajo od izmerjenih, vendar bolje odsevajo podnebno spremenljivost. 9 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ 59 Agencija Republike Slovenije za okolje spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta primerjava s povprečjem obdobja 1961–1990 (sprememba ni nujno statistično značilna) in petletno drseče povprečje izrisano na grafih. V Mariboru je letna povprečna temperatura zraka 10,5 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja 1981– 2010, letno povprečje obdobja 1961–1990 je 9,6 °C. Temperatura zraka se viša (slika 6). V obravnavanem obdobju 1948–2018 sta najbolj odstopali leti 2014 in 2000 kot najtoplejši, z letno povprečno temperaturo 12,0 °C, najhladnejše pa je bilo leto 1956, z letnim povprečjem 8,2 °C (preglednica 1). Povprečna letna temperatura je bila leta 1977 prvič enaka primerjalni vrednosti, 10,5 °C. Tako topli sta bili tudi leti 1983 in 1989, vsa ostala leta obdobja 1948–1989 so bila hladnejša. Po letu 1989, v obdobju 1990–2018, pa je le 7 let z letnim povprečjem nižjim od 10,5 °C. To so bila leta 1991, 1993, 1995, 1996, 1997, 2004 in 2005. Leto 2018 je bilo primerjalno vrednostjo, s povprečjem 11,9 °C. Zima, najhladnejši letni čas10, ima v Mariboru povprečno temperaturo zraka 0,8 °C, povprečje obdobja 1961–1990 pa je točno 0,0 °C. Zima 2018/19 je bila nadpovprečno topla, s povprečjem 2,4 °C (slika 7). Pomladna referenčna povprečna temperatura zraka je 10,9 °C, kar je povsem enako povprečju pomladi 2019 (slika 8). Poletno primerjalno povprečje je 20,1 °C, povprečje obdobja 1961–1990 je za 1,4 °C nižje. Jesen je v Mariboru v povprečju obdobja 1981–2010 hladnejša od pomladi, v obdobju 1961–1990 pa sta bili jesen in pomlad v povprečju enako topli. poletje summer zima winter 25 10.9 10.9 10 2.4 0 Slika 7. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih, zima 2018/19, Maribor Tabor Figure 7. Mean seasonal air temperature per periods, winter 2018/19 in Maribor Tabor -5 1961–1990 1981–2010 13 11 9 2018 2013 2008 1958 1953 7 1948 temperatura (°C) Slika 8. Pomladna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1948–2019 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta), Maribor Tabor Figure 8. Mean air temperature in spring (red) and fiveyear moving average (dark red) in period 1948–2019 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961– 1990 grey line) in Maribor Tabor 2018/19 2003 0.8 1998 0.0 1993 10.5 1988 9.9 1983 5 1978 9.9 1973 15 20.1 1968 temperatura (°C) 20 18.7 1963 pomlad spring jesen autumn Povprečna temperatura zraka vseh letnih časov primerjalnega obdobja 1981–2010 je v Mariboru višja od povprečij obdobja 1961–1990 (slika 7). 10 Meteorološki letni časi: pomlad=marec, april, maj; poletje=junij, julij, avgust; jesen=september, oktober, november; zima=december, januar, februar 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Za razliko od letošnje povsem povprečne pomladi, ki pa je bila vseeno za stopinjo toplejša od povprečja tridesetletja 1961–1990, so v obdobju 1948–2019 nekatere pomladi bistveno odstopale. Najbolj pomlad 2017, s povprečjem 13,6 °C, in pomlad 1955, ko je bila povprečna temperatura le 7,2 °C (slika 8, preglednica 1). 25 4 150 20 1961–1990 2019 3 120 90 10 60 5 30 temperatura (°C) 15 padavine (mm) temperatura (°C) 2 1 0 -1 -2 0 0 -3 -30 -5 -4 J F MAM J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 9. Podnebni diagram, mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin v primerjalnem obdobju 1981–2010, Maribor Tabor Figure 9. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation in reference period 1981–2010 in Maribor Tabor Slika 10. Odklon mesečne povprečne temperature zraka od povprečij obdobja 1981–2010 Figure 10. Deviation of monthly mean air temperature from reference mean period 1981–2010 Podnebni diagram shematsko in poenostavljeno prikazuje osnovne podnebne značilnosti kraja (slika 9). V Mariboru je v povprečju najtoplejši mesec leta julij, s povprečjem 21,0 °C; najhladnejši je januar, z −0,1 °C. Največ padavin pade v povprečju avgusta in junija, 127 oz. 121 mm, najmanj pa januarja in februarja, 40 oz. 43 mm. Iz razmerja med temperaturo in padavinami je zmerno sušo zaznati le julija. 20 18 temperatura (°C) Slika 11. Majska povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1948–2019 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta), Maribor Tabor Figure 11. Mean air temperature in May (red) and five-year moving average (dark red) in period 1948–2019 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Maribor Tabor 16 14 12 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 10 Meteorological seasons: spring=March, April, May; summer=June, July, August; autumn=September, October, November; winter=December, January, February 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna povprečja obdobja 1961–1990 so nižja od povprečij primerjalnega obdobja 1981–2010 (slika 10). Avgust obdobja 1961–1990 je bil v povprečju za 1,5 °C hladnejši od primerjalnega obdobja, za dobro stopinjo so bili hladnejši tudi januar, maj, junij in julij. Obratno pa velja za mesečna povprečja prvih štirih mesecev leta 2019. Prav vsi štirje meseci so bili toplejši od primerjalnega povprečja, najbolj februar, za 3,1 °C, in marec, za 2,4 °C. Maj 2019 je bil izjema, od primerjalnega povprečja je bil hladnejši kar za 3,0 °C (slika 10). Maj 2019 je bil podpovprečno topel, povprečna temperatura zraka je bila 12,8 °C, primerjalno povprečje je 15,8 °C, majsko povprečje obdobja 1961–1990 je 14,7 °C (slika 11). V obdobju 1948–2019 maj 2019 zaseda četrto mesto najhladnejših, hladnejši so bili le maj 1957, 11,6 °C, maj 1980, 12,1 °C, in maj 1991 s povprečjem 11,8 °C. V Mariboru je bil do sedaj najbolj topel maj 2017, z 19,8 °C. 45 Če je povprečna majska temperatura zraka primerjalnega obdobja 15,8 °C, so pa izmerjene najvišje in najnižje vrednosti temperature povsem drugačne. Kar v 20 majskih dneh obdobja 1949– 2019 je bila najvišja dnevna temperatura zraka 30 °C ali več, najvišjo smo izmerili 27. maja 2008, 33,5 °C. V 16 dneh maja pa je bila temperatura zraka v Mariboru celo pod ničlo, kar −5,0 °C smo izmerili 11. maja 1953 (slika 12). temperatura (°C) 35 25 15 5 -5 -15 -25 J F M A M J J A S O N D Slika 12. Najvišja (temno rdeča) in najnižja (modra) izmerjena temperatura v obdobju 1948–2018 ter povprečna temperatura zraka 1981–2010 (rdeča črta) po mesecih Figure 12. Monthly maximum (dark red) and minimum (blue) measured air temperature in 1948–2018 and mean air temperature in 1981–2010 (red line) Najvišja dnevna temperatura zraka v obravnavanem obdobju je bila v Mariboru izmerjena 8. avgusta 2013, 40,6 °C; v letih 1954, 1955, 1964, 1978 in 1997 pa ni bilo višje temperature od 30,0 °C. Najnižjo temperaturo smo izmerili 31. januarja 1950, −23,0 °C, leta 1974 pa ni bilo hladneje kot −7,6 °C (preglednica 1). Leta 2018 je bila najnižja temperatura −16,4 °C, izmerjena prvega marca, najvišja pa je bila 33,2 °C, 9. avgusta. V prvih petih mesecih leta 2019 je bila najvišja temperatura 25,2 °C, 26. aprila, najnižja pa −9,4 °C, 26. januarja. Leta 2019 smo zabeležili prvi topli11 dan 26. aprila, maja ga ni bilo. Redki so maji, ko ne bi zabeležili niti enega toplega dne, poleg maja 2019 je bilo to še v majih 1970, 1978, 1980 in 1988. Največ majskih toplih dni smo na postaji našteli leta 2003, 19. V primerjalnem obdobju je v Mariboru majsko povprečje 7 toplih dni, v povprečju obdobja 1961–1990 pa štirje. Maja običajno zabeležimo prve vroče dneve, maja 2019 jih ni bilo. Tople noči so le v treh poletnih mesecih, izjemoma tudi septembra; septembrske tople noči smo zabeležili po eno v letih 2008 in 2015. Maja 2019 ni bilo niti hladnih ne ledenih dni; maja smo v preteklosti še beležili kakšen hladen dan, ledenih pa sploh ne. Nazadnje smo majski hladen dan zabeležili leta 1977. Jeseni se prvi hladni dnevi lahko pojavijo septembra, nazadnje smo en hladen dan zabeležili septembra 1977, pogostejši so oktobra. 69 toplih in 15 vročih dni na leto je povprečje v primerjalnem obdobju na postaji Maribor Tabor (slika 13). Povprečje za omenjena kazalnika je v obdobju 1961–1990 nižje, toplih je 54 in vročih 7 dni. Število toplih in vročih dni narašča. V obdobju 1949–2018 smo najmanj toplih dni, 36, našteli leta 1966, največ 11 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C, tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje pa leta 2003, 110 dni (preglednica 1). Leta 2003 je bilo tudi največ vročih dni, 56, po en sam vroč dan je bil v Mariboru v letih 1954, 1955, 1964, 1966, 1975, 1978 in 1997. 150 dnevi / Days 120 90 60 30 2018 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 1958 1955 1952 1949 0 Slika 13. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1949–2018 in primerjalni povprečji (1981–2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti), Maribor Tabor Figure 13. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum temperature ≥ 30 °C (red columns) and five-year moving averages (curves) in 1949–2018 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Maribor Tabor 150 dnevi / Days 120 90 60 30 2018 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 1958 1955 1952 1949 0 Slika 14. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1949–2018 in primerjalni povprečji (1981–2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti), Maribor Tabor Figure 14. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curves) in 1949–2018 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Maribor Tabor V primerjalnem obdobju je na leto 87 hladnih in 19 ledenih dni, povprečje obdobja 1961–1990 je višje, hladnih je 96 in ledenih 22 dni (slika 14). Število hladnih in ledenih dni se zmanjšuje. Največ hladnih dni je bilo v Mariboru leta 1952, 142, najmanj pa leta 2014, 40. Ledenih dni je bilo največ leta 1963 58, leta 1974 pa ni bilo niti enega takšnega dneva. Tople noči so bile v Mariboru do konca 80-ih let 20. stoletja zelo redke, ena ali dve na nekaj let. V 90ih letih so se začele gostiti, od leta 2000 pa so že vsako leto, le leto 2014 je izjema. Največ toplih noči smo zabeležili leta 2015, 14 (slika 15). 63 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 15. Letno število toplih noči (stolpci) in pripadajoče 5-letne drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1949–2018 in primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta), Maribor Tabor Figure 15. Annual number of days with minimum temperature at least 20 °C (columns) and five-year moving average (curve) in 1949–2018 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Maribor Tabor dnevi / Days 12 9 6 3 1949 1953 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 0 Slika 16. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981– 2010; postaja Maribor Tabor je označena z rdečo piko Figure 16. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Maribor Tabor is marked with red dot 1400 padavine (mm) 1200 1000 800 600 400 200 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 0 Slika 17. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta ), Maribor Tabor Figure 17. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2018 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Maribor Tabor 64 Agencija Republike Slovenije za okolje V Mariboru z okolico pade na leto v povprečju primerjalnega obdobja 1015 mm padavin, v obdobju 1961–1990 je povprečje malo višje, 1045 mm (sliki 16 in 17). Največ padavin obravnavanega obdobja je bilo leta 1962, 1305 mm, najmanj pa leta 2011, 604 mm (preglednica 1). Leta 2018 je padlo 953 mm padavin, v prvih petih mesecih leta 2019 pa 358 mm. Od letnih časov pade v Mariboru največ padavin poleti, primerjalno povprečje 356 mm; poletno povprečje obdobja 1961–1990 je višje in znaša 365 mm (sliki 18 in 19). V povprečju pade najmanj padavin pozimi, 150 mm je primerjalno povprečje, 160 mm pa je povprečje obdobja 1961–1990. Jeseni pade v povprečju več padavin kot spomladi. Od letnih časov smo do sedaj največ padavin izmerili v poletju 2009, 576 mm, najmanj pa pozimi 1974/75, 46 mm (preglednica 1). V zadnjem obdobju opažamo zmanjšanje padavin v treh letnih časih, jesen je izjema. pomlad spring jesen autumn 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 poletje summer zima winter 1961–1990 400 1981–2010 2019 150 279 281 padavine (mm) padavine (mm) 350 160 365 356 243 227 1961–1990 1981–2010 300 250 200 150 100 50 0 pomlad spring Slika 18. Povprečna višina padavin po obdobjih in letnih časih na postaji Maribor Tabor Figure 18. Mean seasonal precipitation per periods in Maribor Tabor poletje summer jesen autumn zima winter Slika 19. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena 2019, zima 2018/19, Maribor Tabor Figure 19. Mean seasonal precipitation per periods and measured in 2019, winter 2018/19 in Maribor Tabor padavine (mm) 400 300 200 100 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 0 Slika 20. Pomladna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2019 ter primerjalni povprečji (1981– 2010 zelena črta in 1961– 1990 siva črta ), Maribor Tabor Figure 20. Precipitation in spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2019 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Maribor Tabor Pomlad 2019 je bila nadpovprečno namočena (sliki 19 in 20), na postaji smo namerili 311 mm padavin, primerjalno povprečje je 227 mm, povprečje obdobja 1961–1990 pa 243 mm (slika 18). Pomlad 2019 je uvrščena na 10. mesto najbolj namočenih do sedaj. Največ pomladnih padavin smo v Mariboru namerili leta 1972, 399 mm, najmanj pa spomladi 1952, 95 mm, le en mm več je padlo spomladi 2003. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Junij in avgust sta v Mariboru meseca z najvišjim povprečjem padavin v primerjalnem obdobju, 121 oz. 127 mm (sliki 9 in 21). V obdobju 1961–1990 je imel največje povprečje avgust, 128 mm, junij in julij pa sta imela skoraj enako povprečje, to je 119 oz. 118 mm. Najmanj padavin v povprečju obdobja 1981– 2010 prejmeta januar, 40 mm, februar pa za tri milimetre več. V obdobju 1961–1990 imata najnižje povprečje tudi januar in februar, 49 oz. 50 mm. 180 1961–1990 padavine (mm) 150 1981–2010 2019 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N D Slika 21. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2019, Maribor Tabor Figure 21. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2019 in Maribor Tabor Ob primerjavi mesečnih povprečij obeh tridesetletij se je v zadnjem obdobju zmanjšalo povprečje padavin januarja, februarja, marca, aprila, julija in novembra; junijsko, septembrsko, oktobrsko in decembrsko se je zvišalo, majsko in avgustovsko primerjalno povprečje pa je enako pripadajočemu povprečju obdobja 1961–1990 (slika 21). 200 180 Slika 22. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2019 ter primerjalni povprečji (1981– 2010 zelena črta in 1961– 1990 siva črta ), Maribor Tabor Figure 22. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2019 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Maribor Tabor padavine (mm) 160 140 120 100 80 60 40 20 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 0 Maja 2019 je v Mariboru padlo 176 mm padavin, kar je skoraj dvakratnik dolgoletnega povprečja, ki je 94 mm tako v obdobju 1981–2010 kot v 1961–1990 (slika 22). To je v obravnavanem obdobju četrta najvišja majska višina padavin, več padavin smo namerili v majih 1999 in 2018, največ pa maja 1991, 186 mm. 18 mm padavin smo namerili maja 1958, kar ja najmanj v obravnavanem obdobju na postaji (sliki 22 in 23). 66 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 V obdobju 1948–maj 2019 smo največ padavin v enem mesecu namerili avgusta 2009, 284 mm, v šestih mesecih pa je padlo manj kot 1 mm padavin (slika 23 in preglednica 1). 284 padavine (mm) 250 186 200 Slika 23. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1948–maj 2019, Maribor Tabor Figure 23. Maximum and minimum monthly precipitation in 1948–May 2019 in Maribor Tabor 150 100 50 0 J F M A M J J A S O N D 120 25 119 108 89 80 60 40 90 86 64 20 94 število dni padavine (mm) 100 23 65 53 55 55 53 14 14 15 11 10 7 5 20 1 1 2 1 8 8 2 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 24. Dnevna12 najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1948–maj 2019, Maribor Tabor Figure 24. Maximum daily12 precipitation per month in 1950–May 2019 in Maribor Tabor Slika 25. Mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobjih 1948–maj 2019, Maribor Tabor Figure 25. Monthly number of days with precipitation 50 mm or more in 1948–May 2019 Dnevna najvišja višina padavin je bila v Mariboru izmerjena 4. avgusta 2009, 119 mm (slika 24). V obdobju 1948–maj 2019 je bila dnevna višina padavin samo še enkrat višja od 100 mm, to je bilo 9. oktobra 1980, namerili smo 108 mm padavin. Najvišji majski dnevni izmerek padavin je bil izmerjen 2. maja 2016, 89 mm, maja 2019 pa 32 mm, izmerjen je bil 28. dne v mesecu. Od 26 084 dni meritev padavin smo v 92 izmerili 50 mm ali več. Najredkejše so tako obilne padavine januarja, februarja in aprila, le po en dan. Daleč največ dni s padavinami vsaj 50 mm pa je v Mariboru avgusta, v obravnavanem obdobju smo jih našteli 23 (slika 25). V Mariboru leži snežna odeja v povprečju primerjalnega obdobja 50 dni na leto; povprečje obdobja 1961–1990 je 59 dni. V obdobju 1948–2018 je snežna odeja najdlje ležala leta 1952, 104 dni, le trije dnevi pa so bili s snegom leta 1989 (preglednica 1 in slika 26). 12 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a.m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 67 100 80 60 40 20 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 0 1948 število dni / snežna odeja (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 26. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2018, Maribor Tabor Figure 26. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2018 in Maribor Tabor Najdebelejšo snežno odejo smo v Mariboru izmerili 16. februarja 1952, 88 cm. Vsaj pol metrsko snežno odejo smo zabeležili še v letih 1955, 1963, 1969, 1971, 1986 in 1994. Leta 1989 je bila najdebelejša snežna odeja debela le dva cm (slika 26). Povsem brez snežne odeje v Mariboru še niso bili nobeno leto. Največ sveže ali novozapadle snežne odeje smo v Mariboru izmerili 27. decembra 1993, ko je v 24-ih urah zapadlo 45 cm snega. Najkasnejši zabeleženi datum s snežno odejo v Mariboru je bil 3. maj 1985, snežna odeja je bila debela en cm. Najzgodnejši datum s snežno odejo je 24. oktober 2003, debela je bila 2 cm. Bel božič so v Mariboru do sedaj imeli v 26 letih, nazadnje leta 2016, ko je snežna odeja merila 2 cm. Kar 50 cm je bila debela snežna odeja na božični dan leta 1994. Na zadnji dan v letu je bila snežna odeja v 32 letih, nazadnje leta 2014, merila je 15 cm. Najdebelejša silvestrska snežna odeja je bila debela 40 cm, leta 2005. Slika 27. Meteorološka postaja Maribor Tabor, september 2017 (arhiv ARSO) Figure 27. Meteorological station Maribor Tabor, September 2017 (Archive ARSO) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Maribor Tabor v obdobju 1948–maj 2019 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Maribor Tabor in 1948–May 2019 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in winter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka v letu (°C) maximum daily air temperature in year (°C) dnevna najnižja temperatura zraka v letu (°C) minimum daily air temperature in year (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimu m leto / mesec year / month 12,0 2014, 2010 8,2 1956 13,6 2017 7,2 1955 23,5 2003 17,5 1949, 1978 12,5 2006 8,3 1952 4,3 2006/07 −4,8 1962/63 40,6 8. avg. 2013 30,0 1954, 1955, 1964, 1978, 1997 −7,6 15. dec. 1974 −23,0 31. jan. 1950 142 1952 40 2014 58 1963 0 1974 110 2003 36 1966 56 2003 1 1954, 1955, 1964, 1966, 1975, 1978, 1997 1305 1962 604 2011 399 1972 95 1952 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 576 2009 124 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 489 1980 130 1957 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 313 1950/51 46 1974/75 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 284 avg. 2009 0 jan. 1964, feb. 1993 in 1998, okt. 1965, nov. 2011, dec. 2015 119 4. avg. 2009 — — 88 16. feb. 1952 2 1989 104 1952 3 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover SUMMARY In Maribor Tabor is climatological and automatic meteorological station. It is located in north eastern Slovenia, on elevation of 275 m. Station was established in January 1863, but digitised data are available from 1948 on. Igor Žiberna is meteorological observer on the station. 69 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2019 Agrometeorological conditions in May 2019 Ana Žust M aj je bil prvi mesec v letu 2019 s podpovprečno mesečno temperaturo zraka. V večjem delu Slovenije se je ta gibala med 10 in 13 °C, na Primorskem med 12 in 15 °C, le v hribovitih predelih je bila okoli 8 °C. Povprečna mesečna temperatura je bila za 2 do 3 °C nižja od povprečja, ponekod (Posavje, Bela Krajina in deli osrednje Slovenije) so bila odstopanja pod povprečjem celo večja od 3 °C. K hladnejši podobi meseca sta prispevali predvsem prvi dve tretjini meseca, ko so bile povprečne temperature zraka pogosto nižje od 10 °C oziroma bližje temperaturam, ki jih običajno zabeležimo v aprilu. Ob dotekanju hladnega zraka od severa so temperature zraka 7. maja padle pod ničlo. Na Babnem polju se je ohladilo do −5 °C, na logaškem do −3 °C, do −2 °C ponekod na Gorenjskem (Lesce), od −1 do −2 °C pa so izmerili na celjskem in v Savinjski dolini, na Koroškem, idrijskem in postojnskem. Med 12. in 15. majem je sledila je še ena ohladitev, takrat so bile najnižje temperature med 5 in 10 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 2,6 2,7 2,8 2,6 2,5 2,6 2,2 2,3 2,6 2,6 2,9 2,7 2,6 2,8 2,6 2,4 2,8 3,1 2,3 2,7 2,2 2,6 2,6 2,5 2,6 2,4 2,4 I. dekada max. Σ 4,0 26 4,8 27 5,1 28 4,6 26 4,2 25 4,3 26 3,4 22 3,9 23 4,3 26 4,5 26 5,1 29 4,4 27 4,8 26 4,8 28 4,4 26 4,2 24 4,6 28 5,2 31 3,6 23 4,8 27 3,5 22 4,2 26 4,6 26 3,9 25 4,0 26 4,0 24 4,0 24 pov. 2,8 2,1 2,2 1,9 2,3 2,6 2,3 1,9 2,5 2,5 2,7 2,1 2,1 2,5 2,0 2,2 2,9 3,0 2,0 2,5 1,8 2,1 2,3 2,3 2,8 1,9 1,9 II. dekada max. 4,4 3,9 3,7 3,9 4,0 3,8 3,7 3,6 3,6 3,5 4,5 3,4 3,7 3,8 3,7 3,5 5,0 4,0 3,4 4,2 2,8 3,7 3,8 3,8 4,5 3,4 3,1 70 Σ 28 21 22 19 23 26 23 19 25 25 27 21 21 25 20 22 29 30 20 25 18 21 23 23 28 19 19 III. dekada pov. max. 2,9 4,6 2,9 4,9 3,0 4,9 2,6 4,7 2,8 4,5 2,8 4,8 2,4 3,8 2,4 4,1 3,0 4,6 2,8 4,9 3,0 4,7 2,9 5,2 2,8 4,9 3,1 4,6 2,7 4,6 2,7 4,5 3,1 5,3 3,4 5,0 2,4 4,5 3,1 4,8 2,4 4,1 2,7 4,7 2,9 4,7 2,9 4,9 2,8 5,0 2,6 5,0 2,5 4,4 Σ 32 32 33 29 31 31 26 27 33 31 34 32 31 35 30 30 35 37 27 34 27 30 31 32 31 29 28 mesec (M) pov. max. 2,8 4,6 2,6 4,9 2,7 5,1 2,4 4,7 2,5 4,5 2,7 4,8 2,3 3,8 2,2 4,1 2,7 4,6 2,6 4,9 2,9 5,1 2,6 5,2 2,5 4,9 2,8 4,8 2,4 4,6 2,4 4,5 2,9 5,3 3,2 5,2 2,2 4,5 2,8 4,8 2,1 4,1 2,5 4,7 2,6 4,7 2,6 4,9 2,7 5,0 2,3 5,0 2,3 4,4 Σ 85 81 84 74 78 83 71 69 84 82 90 80 77 88 76 76 92 99 70 86 67 77 81 80 84 72 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Sadno drevje je na splošno že pred prvo ohladitvijo odcvetelo, le jablane so bile ponekod na Gorenjskem in Notranjskem še v polnem cvetenju. Zmrzal je cvetove uničila. Kjer so bili na drevesih že mladi plodiči (v velikosti graha) bodo verjetne posledice - deformacije plodov in njihova slaba skladiščna sposobnost. Nizke temperature zraka so ogrozile tudi vinsko trto. O škodi, ki jo je v dneh po zmrzali stopnjevala še močna burja, so poročali iz Krasa. Majsko temperaturno dogajanje s prevladujočimi podpovprečnimi temperaturami zraka je pustilo odtis tudi v vsoti akumulirane (efektivne) temperature zraka nad pragovi 0, 5 in 10 °C. Letna temperaturna vsota je bila povsod po Sloveniji za vsaj 80 do 100 °C nižja od dolgoletnega povprečja (preglednica 4). V maju je padla nadpovprečna količina padavin, v večjem delu osrednje Slovenije so namerili do okoli 250 mm, malo manj na Primorskem, najmanj, okoli 150 mm pa na severovzhodu države. Odstopanja mesečne količine padavin so bila največja v hribovitih predelih severozahodne Slovenije, na Kočevskem in ponekod v Posavju kjer je padla celo dvakratna povprečna količina dežja. Padavinskih dni je bilo večinoma več kot 20, na Kočevskem celo 28, na Primorskem 18, vsaj 10 več kot običajno. V povprečju je izhlapelo med 2,5 in 3,0 mm vode, redkokje manj. Najvišje dnevne vrednosti potencialne evapotranspiracije so ponekod presegle 5,0 mm, mesečna količina pa se je gibala med 80 in 90 mm, na Primorskem je bila okoli 100 mm (preglednica 1). Količina izhlapele vode je bila povsod po državi manjša od količine padavin. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca je bila pozitivna, mesečni presežki so bili največji v osrednji Sloveniji. Dobro preskrbo z vodo v začetnih dveh vegetacijskih mesecih pa prikazuje kumulativna vodna bilanca z največjimi presežki na Primorskem ter v osrednji Sloveniji (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj 2019 in za vegetacijsko obdobje (od 1.aprila do 31. maja 2019) Table 2. Ten days and monthly water balance in May 2019 and for the current vegetation period (from April 1 to May 31, 2019) Vodna bilanca [mm] v maju 2019 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2019–31. 5. 2019 Bilje 37,9 −9,6 81,6 109,9 115,3 Ljubljana 34,5 16,5 87,2 138,2 148,8 Novo mesto 31,5 44,2 46,1 96,1 112,2 9,0 16,1 47,5 72,6 79,4 Šmartno Slovenj Gradec 34,1 12,0 65,8 111,9 107,7 Maribor – let. 20,1 10,3 27,7 58,1 55,5 Murska Sobota 16,3 6,2 34,1 56,7 37,6 Portorož – let. 19,2 26,0 48,2 93,4 130,6 Celje V začetku maja so se na severovzhodu in severu Slovenije že kazali znaki sušnih razmer (slika 1, levo), ki jih sušni uporabniški servis (DUS) prikazuje z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od povprečja. Po obilnih in pogostih padavinah indeks vlažnosti tal ob koncu meseca sušnih razmer ni več zaznal (slika 1, desno). Sušne razmere so popustile tudi na širšem območju Podonavja, razen na njegovem skrajnem jugovzhodnem robu, vključujoč dele Romunije in Bolgarije kakor tudi ponekod na severozahodu regije Podonavja (ogled možen na spletnem sušnem uporabniškem servisu, https:droughtwatch.eu, projekt DriDanube). Pomanjkanje majske toplote je upočasnilo fenološki razvoj rastlin. Na primer črni bezeg (Sambucus nigra), ki je ponekod že konec marca olistal, so upočasnil razvoj in osrednjem delu Slovenije zacvetel v sredini druge dekade maja, skoraj ob popvprečnem času. Sicer črni bezeg danes v povprečju zacveti 71 Agencija Republike Slovenije za okolje skoraj 20 dni prej kot v začetku sedemdesetih let. Trend zgodnejšega cvetenja je postal opazen po letu 1990, zlasti pa po letu 2000, odkar so se kar gostila nadpovprečno topla leta (slika 2). Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu maja 2019 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning (left) and at the end (riht) of May 2019 across Slovenia as presented in Drought User Service Na začetek cvetenja črnega bezga močno vpliva tudi nadmorska višina. Iz podatkov fenološkega monitoringa ARSO smo ugotovili, da v Sloveniji cvetenje na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 4 dni. Na območjih z zelo strmim in razgibanem reliefom so lahko višinski gradienti tudi večji medtem, ko v širokih dolinah in na ravninah vpliv nadmorske višine ni tako izrazit. Tipičen primer za to je Ljubljanska kotlina, kjer z nadmorsko višino cvetenje črnega bezga zamuja zelo malo in zacveti v podobnem času kot na primer na Dolenjskem in Štajerskem. Vsaj 10 dni bolj zgoden pa je na obalnem območju in na Goriškem. Slika 2. Začetek cvetenja črnega bezga (Sambucus nigra) v Ljubljani v časovnem obdobju 1971–2019 z izraženim trendom zgodnejšega začetka cvetenja Figure 2. Flowering start of black elder (Sambucus nigra) in Ljubljana; trend line indicates earlier occurrence of flowering in the period 1971–2019. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 15,3 12,4 13,2 13,8 14,3 12,2 10,9 11,0 12,8 13,1 14,3 15,5 11,8 11,3 Tz10 Tz5 max Tz10 max 15,1 12,4 13,2 13,8 14,2 11,9 10,9 11,1 12,8 13,1 14,3 15,6 11,5 11,2 25,9 20,1 17,5 25,0 18,4 20,1 14,2 13,5 24,3 22,0 24,4 17,4 23,3 22,2 23,1 18,1 15,9 21,1 17,2 15,3 13,2 13,4 20,0 20,3 20,8 17,0 17,4 18,4 II. dekada Tz5 min 9,6 7,6 9,1 6,6 10,5 7,6 8,7 8,5 5,5 7,4 6,6 13,9 4,3 3,1 Tz10 min 10,6 8,2 10,3 8,2 11,1 9,2 9,4 8,8 7,9 7,7 8,4 14,3 7,1 4,7 Tz5 15,8 13,0 13,5 13,4 13,6 13,5 11,9 11,6 13,0 12,8 13,7 15,8 10,9 11,9 Tz10 15,7 13,0 13,4 13,3 13,6 13,2 11,8 11,6 12,9 12,8 13,9 15,8 10,7 11,8 Tz5 max 25,4 19,5 17,0 23,3 18,2 21,5 14,7 14,5 21,3 21,5 23,6 17,6 22,0 22,2 Tz10 max 22,5 17,8 15,6 19,4 17,1 18,1 14,0 14,4 17,8 19,3 20,5 17,4 16,6 18,7 III. dekada Tz5 min 11,3 9,1 11,0 8,4 10,6 9,4 8,7 9,1 7,5 8,6 8,5 14,0 4,9 5,9 Tz10 min 12,1 9,6 11,5 9,3 10,9 10,0 9,1 9,3 8,7 9,1 9,5 14,3 6,2 6,7 Tz5 19,1 16,3 16,9 17,8 17,3 18,7 15,2 14,5 17,3 17,6 18,8 18,3 15,5 16,3 Tz10 18,7 16,2 16,6 17,4 17,1 18,4 14,9 14,6 16,9 17,6 18,6 18,2 15,0 15,9 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 73 Tz5 max 29,7 23,6 21,5 30,4 22,1 29,7 18,4 17,6 28,7 25,2 30,4 20,6 28,3 29,5 Tz10 max 26,1 22,0 19,6 25,4 20,5 25,0 17,3 17,4 23,7 23,9 26,4 20,1 22,8 24,6 mesec (M) Tz5 min 13,6 11,7 13,7 12,3 14,3 13,0 12,7 12,1 11,6 13,3 12,8 15,6 10,6 10,0 Tz10 min 14,2 12,3 13,9 13,5 14,5 13,9 12,7 12,2 12,9 13,7 13,9 15,7 11,4 11,1 Tz5 16,8 14,0 14,6 15,1 15,2 14,9 12,7 12,4 14,5 14,6 15,7 16,6 12,8 13,2 Tz10 16,0 13,0 14,0 14,0 15,0 14,0 12,0 12,0 14,0 14,0 15,0 16,0 12,0 13,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2019 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 128 120 81 88 62 96 91 92 112 114 122 109 112 112 113 140 140 90 91 76 107 100 106 117 111 118 111 114 115 115 Tef > 0 °C III. M 185 167 139 145 125 152 153 154 171 171 178 167 170 170 174 453 427 310 324 263 355 345 352 400 396 419 387 396 396 403 Vm I. II. −75 −87 −99 −95 −91 −68 −82 −95 −88 −84 −78 −86 −93 −82 −82 78 70 32 39 20 46 44 42 62 64 72 59 62 62 63 90 90 41 42 28 57 50 56 67 61 68 61 64 65 65 Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 130 112 84 90 70 97 98 99 116 116 123 112 115 115 119 298 272 157 171 117 200 192 197 245 241 264 232 241 241 248 −75 −87 −97 −94 −84 −68 −80 −95 −88 −84 −78 −86 −93 −82 −82 29 21 1 5 0 8 9 6 18 22 29 18 20 20 22 40 40 5 10 1 12 13 14 23 21 24 18 21 21 21 Tef > 10 °C III. M 75 59 29 35 20 42 43 44 61 61 68 57 60 60 64 143 120 36 50 21 62 65 65 103 104 121 93 101 101 108 Vm Tef od 1. 1. 2019 > 0 °C > 5 °C > 10 °C −75 −84 −70 −67 −47 −58 −59 −76 −78 −69 −68 −73 −81 −69 −70 1469 1318 938 874 632 969 909 921 1209 1147 1217 1048 1184 1120 1122 762 670 372 355 208 418 390 399 606 562 626 491 588 547 557 269 223 66 79 28 95 97 95 190 178 215 141 188 172 182 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 74 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Predstavitve in rezultati projekta DriDanube so bili izziv za odprte in panelne razprave o vplivih suše na razne gospodarske sektorje in o strateškem upravljanju suše v prihodnosti. V panelnih diskusijah so sodelovali številni visoki predstavniki ministrstev držav udeleženk, strokovnih in izobraževalnih inštitucij, Svetovne meteorološke organizacije, Globalnega vodnega partnerstva, EU strategije za regijo Podonavja in Podonavskega transnacionalnega programa, Nacionalne uprave za oceane in ozračje ZDA, Mednarodne komisije za zaščito podonavske regije, okoljskih agencij ter številni drugi. Konferenca se je zaključila z okroglo mizo na politični ravni, na kateri so visoki predstavniki kmetijskih in okoljskih ministrstev ter okoljskih agencij razpravljali o sposobnosti upravljanja s sušo v regiji, v katerih je imela pomembno vlogo tema o trajnosti rezultatov projekta DriDanube po njegovem zaključku. Namen konference je bil tudi izboljšanje informiranosti političnih odločevalcev, uporabnikov rezultatov projekta in medijev o najnovejših izsledkih o vplivih suše in tveganjih v prihodnosti, poglobitev dialoga in možnostih za raziskave ter utrditev mednarodnega sodelovanja. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In May average monthly air temperatures mainly ranged between 12 and 13 °C with the exception of Primorska region where temperatures ranged between 13 and 15 °C. Average monthly air temperatures were below the long-term average by 2 to 3 °C. Two cold spells were recorded, the first one was recorded on May 7 that caused temperature dropp below zero. In the affected regions (Gorenjska, Kočevska, Notranjska) late spring frost damaged apple flowers and young fruits of apples and other fruit species. In the Karst region also young shoots of vine were injuried. Monthly precipitation exceeded the long-term average; the deviations of the monthly amount of precipitation were highest in the hilly regions of northwestern Slovenia, in Kočevje and also in some other locations, where even twice of the average precipitation were recorded. In the other part of the article an overwiev of the final conference of the DriDanube project is presented 75 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA DRIDANUBE Final conference of the DriDanube project Ana Žust P rojekt DriDanube je v prvi polovici leta 2019 prešel v zaključno fazo. Združeval je 15 partnerskih inštitucij in 8 inštitucij pridruženega strateškega partnerstva iz 10 sodelujočih držav Podonavja. Zaključna konferenca projekta je potekala 7. in 8. maja 2019, dan pred začetkom konference pa je bil namenjen zadnjemu sestanku projektnih partnerjev. Zaključna konferenca je potekala na Dunaju pod vodstvom vodilnega partnerja ARSO. Tehnično plat organizacije smo si slovenski vodilni partnerji delili z avstrijskim projektnim partnerjem. Konferenca je pod širokim okriljem tematskega naslova »Konferenca o suši v Podonavju« združila izzive upravljanja s sušo v regiji Podonavja in nadgradila dejavnosti in dosežke Sušnega centra za jugovzhodno Evropo (DMCSEE) in Programa integriranega upravljanja s sušo (IDMP) za centralno in vzhodno Evropo. Obe organizaciji sta imeli odločilno vlogo pri oblikovanju sheme projekta DriDanube – Tveganje za sušo v Podonavju. Zasnova projekta DriDanube je temeljila na dejstvu o vse pogostejših sušah na območju Podonavja, zaradi česar je suša postala eden glavnih izzivov na področju upravljanja z vodnimi viri v regiji. V dve in polletnem trajanju projekta je delo potekalo po jasno začrtanih smernicah v smeri doseganja ciljev, ki so omogočili natančnejše in učinkovitejše spremljanje suše ter zgodnje opozarjanje nanjo, poenoteno oceno tveganja in posledic suše, izboljšan in učinkovitejši odziv pred in med sušo, hitrejše okrevanje po suši, ter boljšo pripravljenost na suše v prihodnje. V tem kontekstu so nastajali rezultati projekta kot so sušni uporabniški servis, metodologija za oceno tveganja in posledic suše in strategija za upravljanje s sušo. Slika 1. Udeleženci zaključne konference projekta DriDanube, Dunaj, 7. 5. 2019 Figure 1. Participants of the DriDanube project final conference, Vienna,7. 5. 2019 Zaključne konference se je udeležilo več kot 100 udeležencev. Tematsko je bila razdeljena na pet sklopov, kot so: Kaj smo se do sedaj naučili pri soočanju s sušami?; Tveganje za sušo in medsektorski vplivi suše; Od priprave sušnih podatkov do komunikacije z javnostjo; ter Upravljanje suše. O omenjenih temah so spregovorili številni eksperti iz različnih inštitucij, ki se ukvarjajo s sušo na območju sodelujočih podonavskih držav kakor tudi širše na globalni ravni. 76 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2019 Discharges of Slovenian rivers in May 2019 Igor Strojan M aj je bil letos nadpovprečno vodnat. Po vseh rekah je v povprečju preteklo 83 odstotkov več vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnata je bila južna polovica države. Reka Reka je bila 3,7-krat bolj vodnata kot sicer v tem letnem času. 29. in 30. maja so ob dokaj obilni predhodni vodnatosti reke narasle in se prvi dan razlile predvsem v južni polovici države, naslednji dan pa na vzhodu. Poplave niso prinesle večjih posledic, povratna doba poplavnih pretokov je bila najvišja na Krki 10–20 let. GORNJA RADGONA 0,93 DRAVOGRAD 0,98 VIDEM RADOVLJICA 2,05 1,23 SUHA SOLKAN 1,93 1,66 1,24 HRASTNIK 1,66 VELIKO ŠIRJE 1,35 1,68 PODBOČJE 2,01 2,81 2,28 CERKVENIKOV MLIN 3,70 RAKOVEC 1,75 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 1,62 METLIKA 2,26 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2019 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were 83 percent higher if compared to the long-term period 1981–2010. At the end of the May the rivers increased and some rivers in the south and east flooded. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2019 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2019 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in May 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki maja 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in May 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION May 2019 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 156 265 3,6 20,0 1,9 50,0 62,0 150 184 13,0 26,0 39,0 28,0 52,0 4,6 3,0 2,8 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 224 336 16,1 53 11,8 74,5 121 251 424 29,9 87 129 77 173 21,5 17,9 22,4 Qvk7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 512 645 87 271 18 22 3 3 4 8 21 9 10 25 5 27 3 18 3 3 3 30 30 30 30 m3/s May 1981–2010 m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 94,1 121 1,9 7,9 0,9 15,1 25,8 45,6 68,4 3,2 9,6 11,6 8,3 25,4 2,2 1,5 0,4 nQs 166 222 3,7 19,7 2,2 34,7 59,7 98,3 154 7,4 20,5 23,3 22,0 55,0 3,6 2,3 1,6 sQs 156 265 3,6 20,0 1,9 50,0 62,0 150 184 13,0 26,0 39,0 28,0 52,0 4,6 3,0 2,8 vQs 139 204 3,1 12,6 1,2 20,4 31,7 58,3 92,6 4,9 15,7 18,3 12,1 36,2 3,2 1,9 0,7 nQvk 242 342 7,8 39,2 6,8 60,6 97,3 151 262 15,5 43,3 57,2 45,9 104 9,4 6,4 6,0 sQvk 139 204 3,1 12,6 1,2 20,4 31,7 58,3 92,6 4,9 15,7 18,3 12,1 36,2 3,3 1,9 0,7 vQvk 208 315 11,3 28,3 436 612 37,0 172 512 645 87,0 271 59 31 1,9 34,4 59,0 182 363 778 1400 173 290 523 231 467 125 134 170 30 30 30 30 29 31 30 30 29 29 29 29 44,4 65,3 81,6 127 7,1 24,7 30,8 24,9 66,3 11,2 2,7 1,3 156 278 357 630 64,0 130 294 118 406 37,5 41,6 35,1 182 363 778 1400 173 290 523 231 467 125 134 170 80 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila maj 2019 v povprečju skoraj za 2 °C nižja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 1,3 °C in Blejsko jezero 2,8 °C nižjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek je v maju precej nihala. V prvih dneh maja je srednja dnevna temperatura rek naraščala, nato je do 5. oz. 6. maja padala. Do 11. oz. 12. maja, je temperatura rek naraščala in se v prihodnjih treh dneh ponovno znižala. Sledilo je nekoliko daljše obdobje segrevanja rek, ko je večina rek med 25. in 27. majem dosegla najvišje mesečne temperature, a do konca meseca so se reke ponovno ohladile. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 4,4 °C. Razlika med temperaturo v začetku in ob koncu maja pa je bila komaj opazna. Podobno je nihala tudi temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 13. maja, Blejsko jezero 15. maja, najvišjo srednjo dnevno temperaturo pa je imelo Bohinjsko jezero bila 27. maja in Blejsko jezero 25. maja. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo Blejskega jezera je bila 6,2 °C ter Bohinjskega jezera 4,7 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v maju 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average May 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location MAJ 2018 Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš* 11,2 13,2 11,7 14,2 −0,5 −1,0 Drava - Ptuj* 11,6 13,8 −2,2 Sava Bohinjka - Sveti Janez* 10,1 11,3 −1,2 9,0 9,0 0,0 Sava - Radovljica obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Sava - Šentjakob 10,6 11,3 −0,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem* 13,4 15,6 −2,2 Kolpa - Metlika 11,5 16,1 −4,6 Ljubljanica - Moste 11,0 13,0 −2,0 Savinja - Laško 12,3 13,1 −0,8 Krka - Podbočje 12,5 15,1 −2,6 9,2 11,3 −2,1 Vipava - Dolenje* 9,5 11,0 −1,5 Nadiža - Potoki* 10,7 12,7 −2,0 Soča - Solkan Reka - Cerkvenikov mlin 10,7 13,6 −2,9 Bohinjsko jezero 10,1 11,4 −1,3 Blejsko jezero 12,9 15,7 −2,8 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 81 19 19 17 17 15 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 13 11 9 13 11 9 7 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 17 Sava Jesenice na Dol. 13 12 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Sava Šentjakob 13 11 9 11 10 9 8 7 7 6 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Krka Podbočje Soča Solkan Reka Cerkvenikov mlin 17 15 15 Temperatura (°C) 13 Temperatura (°C) Vipava Dolenje 11 9 7 13 11 9 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2019, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2019 in °C 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2019 was 4.4 °C. The average observed river’s temperature was nearly 2 °C lower as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 °C lower as a long-term average and Bled Lake 2.8 °C lower as a long-term average. 83 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2019 Sea dynamics and temperature in May 2019 Igor Strojan M aja morje ni poplavljalo, še pred koncem meseca se je ogrelo preko kopalne temperature 18 °C. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v maju 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in May 2019 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila maja 226 cm in 12 cm višja 30-letnega povprečja 1961–1990. Maja morje ni poplavljalo. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v maju 2019 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in May 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v maju 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2019 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of May 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Maj/May Maj/May 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 226 199 214 226 NVVV 298 263 286 328 NNNV 159 122 139 152 A 140 141 147 176 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in July 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode /morje. Valovanje morja Maja so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB podatki o valovanju morja izostali. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Temperatura morja je bila maja večji del meseca nekoliko podpovprečna. Morje se je od 22. do 25. hitro ogrevalo in ob tem doseglo najvišjo temperaturo v maju 21,3 °C. Najvišja srednja dnevna temperatura morja je bila 25. maja 19,2 °C. Zadnje dni maja se je morje ponovno ohlajalo. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v maju 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in May 2019 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura v maju 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj/May Maj/May 1981–2010 2019 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 13,0 11,0 12,9 16,3 Tsr Tmax 15,6 21,3 14,3 17,3 16,5 20,0 18,9 22,5 SUMMARY The average monthly sea level in May was 226 cm and 12 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. The average sea temperature in May was 15.6 °C. 88 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2019 Groundwater quantity in May 2019 Urška Pavlič M aja smo v medzrnskih vodonosnikih po državi spremljali neenotno sliko vodnih količin. Razpon povprečnih mesečnih gladin je bil velik, saj smo v nekaterih predelih spremljali visoke , v nekaterih pa zelo nizke vrednosti, ki niso dosegle niti 95. centila primerjalnega dolgoletnega obdobja. Velike razlike v majski višini gladin podzemne vode pripisujemo predvsem različnim globinam nezasičene cone vodonosnikov, to je cona vodonosnika nad gladino podzemne vode. Zelo nizke količine podzemne vode smo maja spremljali v globokih vodonosnikih Ljubljanske kotline in dela Dravskega polja kot odraz primanjkljaja padavin iz preteklega obdobja, v plitvejših vodonosnikih Murske kotline in delih Mirensko Vrtojbenskega polja pa se je že odražal vpliv majskega napajanja z infiltracijo nadpovprečnih padavin oziroma nadpovprečne višine površinske vode povezanih vodotokov. Kraški vodonosniki, za katere je značilen hitrejši odtok padavinske vode proti izvirom, so bili maja večji del nadpovprečni. Posebno izdatni so bili izviri, ki drenirajo podzemno vodo iz visokogorja, kjer se je direktnemu odtoku primešala tudi raztaljena snežnica. Slika 1. Pitnik ob poti, Ljubljana (vir: Sokol – slike o okolju, Albert Kolar) Figure 1. Drinking fountain along the way, Ljubljana (source: Sokol – slike o okolju, Albert Kolar) Maj je bil s padavinami bogat mesec, napajanje vodonosnikov je bilo nadpovprečno za ta letni čas. Največje količine napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin, približno dvakratno količino običajnih majskih vrednosti, so prejeli kraški vodonosniki na jugovzhodu države in medrznski vodonosniki Pomurja. Najmanjši presežek padavin je v tem času zaznamoval medzrnske vodonosnike Vipavsko Soške doline, spodnje Savinjske doline in Dravske kotline, kjer je padlo za približno eno polovico padavin več, kot je običajno za maj. Dni brez padavin je bilo malo. Največje dnevne količine napajanja vodonosnikov so bile značilne za zadnje dni meseca, ko je mestoma padlo tudi nad 50 L/m2 dežja. Višina snežne odeje v visokogorju je bila nadpovprečna za ta letni čas, na Kredarici je bilo konec meseca še preko 3 m snega. Majske vremenske razmere so predstavljale ugodno napoved za polnjenje 89 Agencija Republike Slovenije za okolje vodonosnikov v prihajajočih poletnih mesecih, ko je zaradi povečane evapotranspiracije dotok v podzemlje količinsko omejen. Kraški izviri so bili pretežni del meseca maja nadpovprečno vodnati, saj so za te kamnine značilne razpokanost in prevotlenost, kar omogoča razmeroma hiter odtok večjega dela infiltriranih padavin iz prispevnega zaledja proti izvirom. Iz hidrogramov izvirov Dinarskega krasa je bilo mogoče razbrati večje padavinske dogodke v prispevnem zaledju, ki so jim sledili razmeroma hitri upadi vodnatosti, medtem ko je izdatnost izvirov Alpskega krasa postopno naraščala tekom celega meseca in dosegla višek konec maja (slika 3). Značaj postopnega naraščanja izdatnosti izvirov v tem času ponazarja sočasni odtok dežnih padavin in raztaljene snežnice iz visokogorja. Temperatura izvirske vode je bila na večini izvirov v območju dolgoletnega povprečja, specifična električna prevodnost (SEP) izvirske vode pa je nihala v odvisnosti od količine raztopljenih snovi v podzemni vodi. SEP izvirov Studene, Mošenika in Kamniške Bistrice je v maju ponazarjala dreniranje padavinske vode iz prispevnega zaledja (slika 3). Slika 2. Izvir Bistrice v Bašlju – zajetje pitne vode za oskrbo s pitne vode Kranja in okoliških naselij Figure 2. Bistrica spring in Bašelj – source of drinking water for Kranj and surrounding settlements Prodno peščeni vodonosniki so bili različno vodnati. Izboljšanje količinskega stanja v primerjavi z mesecem aprilom smo maja spremljali v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, delih Krške kotline in delih vodonosnikov ob Muri, ki so v hidravlični povezavi z reko Muro. V nasprotju s tem so se povprečne mesečne gladine maja v primerjavi z mesecem pred njim zmanjšale v globljih vodonosnikih Sorškega in Kranjskega polja ter doline Kamniške Bistrice, v severnem delu Dravskega polja in doline Hudinje in Voglajne. Višine gladin podzemne vode iz zadnjih dni maja kažejo, da lahko v juniju pričakujemo izboljšanje mesečnega povprečja vodnih gladin tudi v teh vodonosnikih (sliki 5 in 6). Maja smo v primerjavi z vrednostmi gladin istega mesca dolgoletnega obdobja spremljali negativni odklon od običajnih vodnih količin na območju vodonosnikov Kranjskega polja, doline Kamniške Bistrice, spodnje Savinjske doline in delov vodonosnikov ob Muri (slika 4). Na ostalih medzrnskih vodonosnikih značilnega odklona od dolgoletnega majskega povprečja ni bilo ali pa so bile gladine nekoliko višje od značilnih vrednosti tega meseca (slika 4). 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med marcem in majem 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between March and May 2019 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode maja 2019 od mediane dolgoletnih majskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in May 2019 in relation from median of longterm May groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity status was measured in alluvial aquifers in May. Abundant precipitation reached groundwater levels with diverse lag times. The lowest levels were mesured in deep aquifers of Sorško and in part of Dravsko polje and highest groundwater leves prevailed in parts of MirenskoVrtojbensko polje and Mura basin aquifers. Karstic springs were water abundant in May. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu maju 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in May 2019 in important alluvial aquifers 94 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2019 Air pollution in May 2019 Tanja Koleša V maju je bila onesnaženost zraka nizka. Razlog je v hladnem in precej spremenljivem vremenu s pogostimi padavinami. Povprečne dnevne temperature so bile večino meseca pod dolgoletnim povprečjem. Ravni ozona so bile tako nižje, kot bi pričakovali v tem obdobju leta. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla dnevne mejne vrednosti. Najvišja dnevna (33 µg/m3) in povprečna mesečna raven (20 µg/m3) PM10 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti je bilo od začetka leta do konca maja zabeleženih na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska (38). Prav tako so bile v maju nizke tudi povprečne mesečne ravni delcev PM2.5. Povprečna mesečna raven PM2.5 je v Ljubljani Bežigrad v maju znašala 8 µg/m3. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v maju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj, Občina Medvode Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v maju nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (33 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca maja je presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska (38). Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v maju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V maju so bile ravni ozona zaradi pogostih padavin in nizkih temperatur nižje kot v aprilu. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila presežena na vseh merilnih mestih, največ, 4-krat, na višje ležečem Krvavcu. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena 2. maja v Trbovljah (140 µg/m3). Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center (101 µg/m3), ki je pod neposrednim vplivom prometa. Najvišja povprečna mesečna raven (34 µg/m3) tega onesnaževala pa je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila maja na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 34 µg/m3 je bila izmerjena v Celju Gaji. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Izmerjene ravni benzena so bile maja nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja mesečna raven benzena (2,0 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Zaradi okvare merilnika, ni podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 90 94 90 68 94 90 90 100 100 97 100 87 100 100 87 97 100 90 97 100 95 96 100 75 100 Cp 10 15 14 11 9 11 12 10 10 7 14 9 10 11 9 12 13 14 14 20 9 10 9 10 13 11 Cmax 22 25 28 23 21 22 23 20 21 18 24 20 20 27 19 26 22 27 25 33 21 22 22 22 25 25 Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB >MV ∑od 1.jan. 14 10 20 13 9 14 24 8 6 2 0 6 7 10 2 19 8 38 26 29 2 1 1 1 24 0 TB 100 13 29 0 27 UB RB RB RB 100 100 100 100 12 11 8 8 28 22 17 18 0 0 0 0 13 0 4 6 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 87 100 8 6 7 7 18 16 18 17 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station Mesec/ month Podr. LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB % pod Cp 100 100 99 99 99 100 100 97 100 96 100 99 99 99 100 79 57 61 67 60 55 54 58 77 83 101 63 66 88 62 75 82 1 ura / 1 hour Cmax 128 139 131 134 140 135 135 132 134 133 130 124 135 124 138 126 AOT40 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 125 135 128 125 134 127 130 126 128 126 127 122 131 122 132 124 1 2 2 2 1 1 1 2 1 4 2 1 2 2 2 2 >CV ∑od 1. jan. 3 6 9 9 6 4 7 8 1 17 12 5 10 4 10 6 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 99 100 100 99 87 98 98 97 99 99 99 100 93 94 18 20 16 7 19 14 14 13 34 5 3 4 3 5 12 61 101 65 33 71 52 45 67 79 26 15 12 20 32 57 98 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24 38 22 8 27 21 21 15 64 6 4 9 4 45 13 2045 3060 3815 3416 2801 1861 2919 4401 4216 6972 3706 3376 5088 2468 3394 2154 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 99 99 100 100 97 100 100 98 99 98 100 100 100 100 100 5 5 6 3 1 3 3 4 2 2 4 2 6 5 7 11 10 9 15 9 11 6 11 13 16 11 9 7 14 16 13 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 8 10 5 3 4 4 8 4 4 6 6 10 11 9 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v maju 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 100 99 99 96 0,1 0,3 0,3 0,2 0,4 0,5 0,6 0,3 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 95 — 100 96 0,5 — 2,0 0,5 1,2 — 3,3 6,6 99 Etil-benzen 0,3 — 0,2 0,4 M,p-ksilen o-ksilen 0,7 — 2,8 0,6 0,3 — 0,2 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v maju 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in May 2019 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v maju 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in May 2019 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2019 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2019 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent showers in May were low concentrations of all air pollutants, including ozone. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. Mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Ozone concentrations were in May lower than in April and had never exceeded the information threshold. The 8-hours target value was exceeded at all monitoring sites. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentrations of nitrogen oxides and benzene were as usual measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 104 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2019 Earthquakes in Slovenia in May 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2019 zapisali 111 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 16 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je maja 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2019 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2019 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV Področje 2019 5 2 14 53 46,24 13,75 2 čutili 0,3 Tolminske Ravne 2019 5 2 15 25 45,99 14,86 8 čutili 1,0 Bukovica 2019 5 3 3 50 45,50 14,39 9 III 1,5 Zabiče 2019 5 4 23 32 46,06 15,60 2 III−IV 1,7 Gradišče 2019 5 9 3 14 45,96 13,77 23 IV 2,9 Trnovo 2019 5 9 13 52 46,12 14,67 8 IV 2,6 Vinje 2019 5 10 18 47 46,12 14,37 11 čutili 0,6 Tehovec 2019 5 11 19 13 45,35 14,37 11 1,3 Rijeka (Reka), Hrvaška 2019 5 12 16 41 46,07 14,79 9 1,3 Veliki Vrh pri Litiji 2019 5 12 22 50 45,90 13,55 12 1,0 2019 5 13 2 38 45,28 14,35 8 1,0 2019 5 17 7 29 46,09 14,22 15 1,5 Rovt 2019 5 19 14 0 46,13 14,39 12 1,0 Žlebe 2019 5 24 2 6 45,36 14,30 12 1,1 Rukavac, Hrvaška 2019 5 24 6 24 46,12 14,84 10 1,5 Vače 2019 5 26 0 33 46,08 13,65 17 1,0 Kanalski Vrh 2019 5 26 9 14 45,73 15,66 6 1,0 Jurjevčani, Hrvaška 2019 5 27 7 32 46,33 13,69 11 1,4 Soča čutili Savogna d'Isonzo (Sovodnje pri Gorici), Italija pod morskim dnom, pri Opatiji, Hrvaška Maja so prebivalci Slovenije čutili vsaj 8 potresov z žariščem v Sloveniji. Dva potresa sta imela lokalno magnitudo večjo od 2,5, oba sta se zgodila 9. maja. Prvi, ob 3.14 po UTC (ob 5.14 po lokalnem času), je imel nadžarišče pri Trnovem, vzhodno od Nove Gorice. Magnituda potresa je bila 2,9. Preliminarno je največjo ocenjeno intenziteto (IV EMS-98) dosegel v Ajdovščini, Anhovem, na Banjšicah, v Biljani, Budanjah, Čepovanu, Gorenji vasi, Medani, Pedrovem, Ravnici, na Ravnah in v Spodnji Branici. Čutili so ga v območju 70 km od nadžarišča. Mnoge je prebudil iz spanja. Predvsem so poročali o zamolklem bobnenju, ki je spremljalo tresenje tal. Drugi, ob 13.52 po UTC (ob 15.52 po lokalnem času), se je zgodil pri Vinjah, jugovzhodno od Domžal. Magnituda potresa je bila 2,6. Največjo intenziteto (IV EMS-98) pa je dosegel v Lazah pri Dolskem, Prelogu, Šentpavlu pri Domžalah in Zajelšah. Tudi za ta potres smo dobili poročila o bobnenju, ki je spremljalo kratkotrajno tresenje tal. Noben potres ni povzročil gmotne škode. 106 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2019 World earthquakes in May 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 6. 5. 21.19 6,97 S 146,45 E 7,1 146 Bulolo, Papua Nova Gvineja 14. 5. 12.58 4,08 S 152,57 E 7,5 10 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 26. 5. 7.41 5,81 S 75,26 W 8,0 123 2 Lagunas, Peru 30. 5. 9.03 13,24 N 89,27 W 6,6 65 1 pod morskim dnom, ob obali Salvadorja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2019 107 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V maju 2019 so meritve potekale na štirih merilnih mestih, in sicer v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Zabeležili smo cvetni prah 42 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo našteli v Mariboru, in sicer 6.188 zrn, v Lendavi 5.703 zrn v Ljubljani 5.540 zrn in najmanj v Izoli, le 3.412 zrn. Prevladoval je cvetni prah bora, delež se je gibal od 58 % do 73 % mesečnega seštevka, na Obali je bil delež nižji, znašal je 30 %. Sledil mu je cvetni prah trav z 11 % do 17 % in hrasta z 19 % na Obali in do 5 % na celinskih postajah. Na Obali je bil visok še delež koprivovk, pripadalo jim je 10 %, na ostalih treh postajah pa je bil občutno nižji, le od 1 % do 3 %. 1200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2019 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2019 Maj 2019 je bil neobičajno oblačen, deževen in hladen, s pogostimi znižanji obremenitve zraka s cvetnim prahom. Sezona trav se je letos razvijala počasneje, lani smo v Ljubljani srednje visoko obremenitev (povprečna dnevna koncentracija nad 20 zrni v m3 zraka) zabeležili 26. aprila, v Izoli 25. aprila, letos smo srednje visoko obremenitev izmerili šele prva dva dneva v maju, ko je bilo večinoma sončno in dokaj toplo. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter in prinesel nekoliko višjo obremenitev s cvetnim prahom, prevladoval je cvetni prah dreves: bora, hrasta, cipresovk in tisovk, gabra, divjega kostanja, platane, malega jesena, oreha. Razen bora in na Obali hrasta so drevesa zaključevala s sezono cvetnega prahu. Opazili smo povišanje obremenitve s travami in koprivovkami, katerih sezona se je šele dobro začela. Sledila sta dva oblačna in hladna dneva z občasnimi padavinami, obremenitev zraka se je 4. maja, ko smo še bili pod vplivom jugozahodnih zračnih tokov, močno znižala. Vendar smo že naslednji dan zabeležili več cvetnega prahu, čeprav se je 5. maja ob oblačnem in občasno deževnem vremenu občutno ohladilo, ponekod je zapihal severni veter, v Primorju burja. Naslednji dan je v vzhodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, oblaki so se trgali. Burja je ponehala. 7. maja je bilo nekaj 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 108 Agencija Republike Slovenije za okolje sonca in nekaj oblakov, na Obali smo zabeležili nekoliko nižjo obremenitev. 8. maja je pihal jugozahodni veter, od zahoda je prineslo oblake in zvečer je na zahodu deževalo. Naslednji dan je bilo oblačno in deževno, prevladovale so neugodne razmere za sproščanje in prenos cvetnega prahu, na Obali se je tako stanje nadaljevalo še naslednji dan. 10. in 11. maja je bilo nekaj sonca in nekaj oblakov, občasno so bile krajevne padavine, zapihal je jugozahodni veter, v zraku je bilo več cvetnega prahu, predvsem na račun bora in trav. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru, maj 2019 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, May 2019 trta kalina platana 0,6 1,5 0,7 1,4 5,1 0,1 0,2 0,0 0,5 0,1 0,1 0,2 0,4 0,1 1,0 0,5 hrast bezeg divji kostanj koprivovke oljka 18,6 4,6 4,3 2,4 1,1 1,5 1,3 0,5 0,2 0,4 0,9 0,1 10,7 2,7 7,4 0,7 1,0 0,0 0,0 0,0 beli/črni gaber cipresovke tisovke kislica jesen orehovke 3,3 2,5 2,0 1,7 2,8 0,6 1,0 0,4 0,9 1,0 0,9 0,7 1,6 0,3 0,6 0,2 bor trpotec trave 30,2 58,0 57,9 73,1 0,5 1,2 0,7 0,8 11,0 16,8 16,0 12,6 Izola Lendava Ljubljana Maribor Izola Lendava Ljubljana Maribor Preglednica 2. Majski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru Table 2. Monthly pollen counts in May in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 6.137 6.033 3.087 — 8.224 9.997 1.101 — 3.929 3.858 3.588 — 23.690 15.134 2.081 — 6.784 7.117 3.480 — 5.177 4.682 2.813 8.818 — 8.462 7.003 6.616 3.412 5.540 6.188 5.703 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 160 Trave 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2019 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2019 Od 12. do 15. maja je bilo hladno in oblačno, pogosto je deževalo, znižanje smo opazili 15. in 16. ter v Izoli in Lendavi še 17. junija, sezona večine dreves se je v tem obdobju zaključila. V Primorju je pihala burja. Sledila sta dva delno sončna dneva, več oblakov je bilo v notranjosti države. Od 18. do 20. maja 109 Agencija Republike Slovenije za okolje je bilo večinoma oblačno z občasnimi padavinami, 19. in na nekaterih postajah tudi 20. maja je bilo opazno znižanje obremenitve s cvetnim prahom. Začela se je sezona cvetnega prahu trte in v Primorju oljke. 21. maj je bil oblačen, sprva je ponekod deževalo. Naslednji dan je bilo malo sončnega vremena, tu in tam je še deževalo. Več sonca je bilo 23. maja. 24. maj je bilo sončen. Naslednja dva dneva je jugozahodni veter prinašal nekoliko toplejši zrak, bilo je zdaj več, zdaj manj oblakov, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Hrast je zaključil sezono. Med 27. in 30. majem je bilo hladno in oblačno s pogostim dežjem in 29. maja z znižanjem obremenitve s cvetim prahom. Maj se je iztekel z nekaj sončnega vremena, ponekod je pihal severni veter, obremenitve so se zvišale. V maju je bil v zraku tudi cvetni prah nekaterih žužkocvetnih rastlin kot so liguster in bezeg, ter travniških vetrocvetk kislice in trpotca, obremenitve so bile zelo nizke. 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 80 Hrast 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2019 Figure 3. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2019 Letni seštevek cvetnega prahu služi za primerjanje teže sezon v različnih letih. letos so zelo skromno cveteli bukev, mali jesen in gaber, kar se odraža tudi v višini letnega seštevka (preglednica 3) Neugodno vreme v maju je vplivalo na cvetenje oljke, majski mesečni seštevek je bil za oljko zelo nizek, najnižji v merilnem obdobju od leta 2012. Preglednica 3. Letni seštevek cvetnega prahu hrasta, gabra, bukve in jesena v letih 2016–2019 Table 3. Annual integral for the years 2016–2019 hrast Izola Ljubljana Maribor 2016 2017 2018 2019 2016 gaber 2017 2018 2019 2590 2403 4388 2862 28230 1217 11911 5225 2732 3797 1624 2804 3419 5396 2150 2616 22122 13364 1358 1104 10055 6993 2000 2115 bukev Izola Ljubljana Maribor jesen 2016 2017 2018 2019 2016 2017 2018 2019 733 44 1217 40 1934 1237 15116 757 3178 43 4443 34 939 1609 4649 359 5076 57 6673 49 686 1877 3227 574 Opombi: Za leto 2019 so uporabljeni podatki od 1. 1. do 9. 6. 2019. V letu 2018 v Izoli manjkajo podatki od 4. 5. do 4. 6. 2018. 110 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 12 Cipresovke/tisovke 8 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2019 Figure 4. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2019 25 Izola Trta Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, maj 2019 Figure 5. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2019 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 50 Beli/črni gaber 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu belega in črnega gabra, maj 2019 Figure 6. Average daily concentration of Hornbram/Hope hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, May 2019 111 Agencija Republike Slovenije za okolje 1200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 1000 Bor Število zrn/m³ 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2019 Figure 7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2019 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 80 Koprivovke 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2019 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2019 25 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 20 Bezeg 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2019 Figure 9. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2019 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Mesečni seštevek cvetnega prahu oljke v Izoli Table 4. Monthly pollen counts in Izola Leto Izola 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2108 2019 265 331 564 954 954 894 — 33 14 Izola 12 Oljka Število zrn/m³ 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke v Izoli, maj 2019 Figure 10. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen, May 2019 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2019 Sezona cvetnega prahu trav se bo julija v nižinah nadaljevala z zmanjšano močjo in se proti koncu meseca začela iztekati, v Primorju bodo v zraku le zelo nizke obremenitve. Na cvetni prah trav moramo računati visoko v hribih. Sezona pravega kostanja se bo predvidoma iztekla do sredine meseca, zaradi podobnih alergenov z brezo bodo lahko redki posamezniki preobčutljivi na brezo imeli še težave z zdravjem. Obremenitev zraka s cvetnim prahom koprivovk bo v celinskem delu države visoka, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. Cvetni prah bo sproščalo več vrst trpotcev, na pokošenih travnikih trpotec odžene znova, zato je njegova sezona zelo dolga, od pomladi pa do jeseni. V drugi polovici meseca se bo začela sezona pelinovega cvetnega prahu, največ cvetnega prahu prispeva v Sloveniji splošno razširjen navadni pelin. Obremenitev zraka bodo v drugi polovici meseca počasi naraščale, istočasno se bodo v zraku pojavila prva zrna ambrozjije. V predelih z močno razširjeno rastlino bodo lahko obremenitve z ambrozijo zadnje dni julija že lahko povzročile težave z zdravjem. V osrednji Sloveniji se bo glavna sezona začela šele avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk. Poleti zmanjšata količino cvetnega prahu v zraku tudi vročina in suša, dež pa izpere cvetni prah iz zraka. SUMMARY The pollen measurement in May 2019 has been performed in izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 113 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Mladiček plavčka (Cyanistes caeruleus) slikan v gozdovih v okolici Olševe, 11. maj 2019