I*in t-56. . mm ...—nih. „ i.i., TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. ihm>wmwwiwimwi»i—> mnnnmur« -»n —^—n-rm iMn-iwniwrmii mm Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina /a ozemlje SHS: letno 180 D. z« pol leta 90 0. za četrt leta - Dopisi se ne vračajo. - Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953: 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani L.KTC? \ 01. Teieton št. 552. LJUBLJANA, dno 17. decembra 1925. Telefon St. 552. ŠTEV. 147. Davki v državnem proračunu za 1. 1926/1927. V državnem proračunu so oni davki, ki se pobirajo v vseli delih naše države, proračunjeni centralno, to je za celo državo v eni vsoti. Ti davki so: davek na poslovni promet, invalidski davek, vojnico, davek na zaslužek telesnih delavcev, linearni povišek na. razne davke (500% in 30% od državnega davka in edinstvenega državnega pribitka) in vojaško komor-slca doklada. Davek na poslovni promet je proračun,jen na 250,000.000 Din. to je za 50 milijonov dinarjev več nego za preteklo proračunsko dobo. Upamo, da bo finančni upravi uspelo ta povišek pobrati, ne da bi navijala še posebej Slovenijo, ker je obče znano, da se v nekaterih delih države ta davek ne pobira tako rigorozno in izčrpno nego pri nas. Ako bi se pobiral povsod tako kakor pri nas, bi donesel državi gotovo še enkrat toliko, ker je znano, da ga plačamo pri nas petino, dočim bi ga smeli po gospodarski moči plačati kvečjemu eno desetino. Invalidski davek je za proračunsko dobo 1926/1927 proračunjen na 160 milijonov dinarjev, to je za 109 milijonov več nego dosedaj. Povišek opravičuje podvojitev invalidskega davka izza dne 1. aprila 1925. — Vojaška ko-morska doklada, ki se izza istega ča-aa pobira v izmeri nepovišanega invalidskega davka, je naravno prora-čunjena na polovico donosa invalidskega davka, to je na znesek 80 milijonov dinarjev. Obe te dajatve se pobirata od vsote vseh predpisanih državnih davkov in državnih pribitkov. Njihov donos je torej odvisen od višine predpisa, od katerega se pobira po progresivni lestvici. Progresivnost teh dajatev izdatno otežuje pobiranje. Davčni urad more še-le koncem leta definitivno ugotoviti višino invalidskega davka in vojaške komorske doklade, a še takrat se izpremeni, alf o se kak davek za dotično leto naknadno predpiše. Pa tudi davkoplačevalcem ovira pobiranje omenjenih dajatev po progresivni lestvici evidenco, ker ne morejo tekom leta s pozitivno sigurnostjo nikdar ugotoviti, koliko bodo plačali invalidskega davka. Bilo bi torej tako v interesu pospešitve uradnega poslovanja kakor v interesu boljše razvidnosti davkoplačevalcev, ako bi se la davek reformiral v toliko, da bi se pobiral v izmeri stalnega odstotka, ki bi ne smel presegati 10—12%. Vojniča, to je bivša vojaška taksa, ki se je na novo preuredila z zakonom o ustroju vojske in mornarice, je pro-računjena na 100.000 Din. Davek na zaslužek telesnih delav-«ey> kj, se je začel pobirati dne 1, aprila lS^o, je proračunjen na 45 milijonov dinarjev, izredni (linearni) pribitek pa na 500 milijonov dinarjev, kakor lansko leto. Davki, ki se pobirajo samo v nekaterih delih naše države, so proraču-njeni kot specialni donos posameznih pokrajin. Za Slovenijo znaša proračun neposrednih davkov po bivših avstrijskih Zakonih s pribitki vred 83 milijonov dinarjev, to je okroglo 25 milijonov dinarjev več nego za preteklo proračunsko dobo. Proračunjen je: Ženili iški davek na 6,180.000 Din (— 1 o20.0(n Din), hišno razred-i d 'a 960.000 dinarjev (—. 15.0o0 Diu>, i >najemni da- vek na > 340.000 Din (+6,180.000 dinarjev), 5% davek na 30.000 Din (—7500 Din), občna pridobnina 3 milijone 751.000 Din (— 1,782.950 dinarjev), posebna pridobnina na 15 miljonov 400.000 Din (+8,930.800 dinarjev), rentnina 648.000 (+ 213 tisoč dinarjev), dohodnina 45,000.000 dinarjev (+ 12,050.000 Din), davščina na tantijeme 1,008.000 Din, ( f 558 tisoč dinarjev), šolske in zdravstvene doklade 600.000 Din (+-360.000 Din) in zamudne obresti 1,200.000 dinarjev (+ 820.000 Din). Proračun je prilagoden plačilu neposrednih davkov v zadnjih letih gle- Celotni indeks cen se je napram prejšnjemu mesecu zvišal za 22 točk ali za 11/2 %. Skupina poljedelskih pridelkov se je zvišala za 45 točk ali za 4%. V tej skupini so se nekoliko popravile žitne cene, še bolj pa cene sadja in živalske krme. Skupina živina in produktov se je znižala za 61 točk ali za 4%. V tej skupini so se precej znižale cene prašičev, svinjske masti, podražila so se pa jajca. Skupina sadja in produktov se je podražila za 172 točk ali za 14%. Cene so se zvišale za suhe češplje, vino in žganje. de novih davkov (po bivših avstrijskih zakonih) v izmeri, ki ne izključuje primernega znižanja davčnih meril. V času od 1. januarja do 30. septembra t. 1. so na teh za Slovenijo proračunjenih davkih plačali okoli 100 milijonov dinarjev. Sicer so v tej vsoti zapopadeni tudi zaostanki za prejšnja leta, a po upoštevanju teh zaostankov preostaja še vedno vsota, da se minister za finance ob uveljavljenju finančnega zakona za 1926/27 ne bo mogel izgovarjati, da nima proračunske možnosti za znižanje davčnih bremen v Sloveniji. Skupina stavbnega materijala izkazuje istotako majhen porast. V skupini kolonijalnega blaga se je pocenila kava, riž in olje, podražil še je pa sladkor. V skupini industrijskih izdelkov so padle cene za 24 točk ali za lJ/2%. Pocenila se je bombaževina. Tekom meseca novembra je bil kurz dinarja stabilen. Izvoz ie bil še vedno slab, vendar pa nekoliko večji nego v oktobru. Uvoz je bil slab. Kupčije so bile slabe, ker so kmetje zavlačevali prodajo pridelkov in vsled tega tudi niso kupovali raznih potrebščin. na poklicno delavstvo, ki se poslužuje pomoči zobozdravnika samo pri faktični bolezni, ampak da gre tu le za prehodne delavce in delavke, ki se zavarujejo samo z namenom, da zavarovanje izkoristijo za zdravljenje zobovja. Z uvedbo daljše karenčne dobe bi se primere takega izkoriščanja brez dvoma znatno omejilo. Drugi primer, kjer je dana prilika, da se tudi zbog kratke karenčne dobe institucija socijalnega zavarovanja v prav nevarni meri izkorišča, so porodniške dajatve, ki znašajo pri nas 20 26% in ki dosežejo na primer v sosedni Avstriji, kjer stoji razvoj socijalnega zavarovanja najmanj na isti stopnji, kakor pri nas, komaj 5%. Po zakonu ima zavarovanka pravico do porodniških dajatev dva meseca pred in dva po porodu. A karenčna doba, to je doba, tekom katere mora biti članica zavarovana, da ima sploh pravico do porodniških dajatev, znaša pri nas samo 3 mesece. Pri daljši karenč-ni dobi, kakor jo imajo druge države in kakor jo imajo pri nas tudi rudar-ji, kjer znaša 9 mesecev, bi se dalo porodniške stroške, ki obremenjujejo bilanco socijalnega zavarovanja za 100 odstotkov več nego je to po zanesljivi statistiki utemeljeno, primere izkoriščanja socijalnega zavarovanja 7,natno omejili. Upoštevati je tudi, da gredo po današnjem zakonu stroški zdravljenja nezgod prve Štiri tedne na račun bolniške panoge, utemeljeno pa je le, da gredo od prvega dneva nezgode na račun nezgodne panoge, ki je finančno močnejša. V gornjem bi bili navedeni samo v glavnem razlogi, ki bi, ako bi se jih primemo vpoštevalo, morali omogočiti tudi pri obstoju sedanjega zakona znižanje bolezenskih prispevkov na 4 odstotke. Kar se tiče prispevkov za nezgodno zavarovanje je njih neprimerna višina v glavnem posledica sistema kapitalnega kritja, na katerem sloni naše nezgodno zavarovanje in ki zahteva ogromne svote. Ne samo, da je v gospodarskem oziru riskantno vpo-rabljati ta sistem v času, ko je naša valuta še šibka, ampak je tudi neso-cijalno, da se obremenjuje sedanja produkcija hkralu z velikimi svotami, ki bi se mogle porazdeliti na daljšo vrsto let. Nadomestitev čistega sistema kapitalnega kritja z mešanim sistemom, kombiniranim z nakladalnim kritjem se mora pri reviziji zakona necbhodno osvojiti, da se znižajo prispevki na znosljivo mero. Tudi je nujno potrebno, da se temeljito revidirajo nevarnostne tablice, ki . ne vpoštevajo posebnosti posameznih strok in ki zlasti krivično obremenjujejo malo obrtništvo. Na podlagi gornjih izvajanj je referent predlagal, da(se 1. Ponovno zahteva temeljito revizijo zakona o zavarovanju delavcev, pri čemer se je opirati na izkušnje, dobljene pri dosedanji praksi in osvojitvi principe najdalekosežnejše upravne decentralizacije, princip mešanega kritja v nezgodnem zavarovanju in uzakoniti potrebna jamstva, da se socialno zavarovalne institucije ne bodo izkoriščale brezvestno. 2. Pozvati potom stanovskih organizacij gospodarske kroge, d n svo jim obveznostim plode plačevanja že zapadlih zakonitih prispevkov v irte^se-su celokupnosti čimprej zadostijo, da se s tem ne obremenjuje zavarovanja po nepotrebnem.’ Prispevki za delavsko zavarovanje. Keforat tajnika g. .dr. Ivana Plessa na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Konec.) Sodelovanje inf rrccontov je v svrho znižanja izdatkov nvarovanja neobhodno potrebno tudi pri pobijanju si-mulantstva. Postavko, ki prav močno obremenjuje finančni položaj Okrožnega urada in 1 -tero bi se moglo in ki se :o tudi mora znatno znižati, tvorijo dajatve na hranarini, ki znašajo pri nas 38 % celokupnega čistega predpisa. V drugih socialno šo naprednejših državah znaša ta odstotek komaj 30. Za znižanje tega odstotka na statistično dokazani in upravičeni minimum ne bi bilo potrebno znižanje dajatev, ampak je tu iskati odpomoči predvsem v omejitvi simulantstva, kjer bi morali v odlični meri sodelovati tudi. interesenti sami. Stroški za zdravljenje in nego zo-bov znašajo 3% celokupnih predpisanih dajatev za bolezensko zavarovanje. Po striktnih določilih zakona o zavarovanju delavcev in le ta so za nas merodajna, bi bilo dopustiti samo zdravljenje zob, nikakor pa ne tehnično nego, kakor drago plombiranje in drugo. Vsaka druga širša interpretacija zakona, ki nalaga socialnemu zavarovanju stroške, ki morejo resno ogrožati celotno stavbo zavarovanja, ne bi smela biti dopustna v zmislu za-j lrona, katerega intenci,ia je, da zava- I ruje samo slučaje bolezni. Turtj bi bilo, da se preprečijo primeri izkoriščania socialnega zavaro-vaim uvesti daljšo karenčno dobo za predpogoj na pravico zdravljenja zob in sičfcr minimalno za čas enega leta. PraH.i kaže, da pade prav neznaten odstotek stroškov za zdravljenje zob Gibanje cen v veletrgovini. Za mesec november t. 1. priobčuje j banju cen beograjski »Privredni pregled« o gi- ! poročilo: poljedel. živina in sadje in gradivo pridelki produkti zelenjava Doba povprečje leta 1913 januar 1923 januar 1924 februar 1924 marec 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924 oktober 1924 november 1924 december 1924 januar 1925 februar 1925 marec 1925 april 1925 junij julij avgust oktober november 100 100 100 100 2740 1901 912 2240 2295 2626 910 2062 2380 ’ 2888 994 2062 2433 2479 1005 2092 2351 2290 969 2060 2245 2082 1036 2132 2158 2211 1123 2161 2188 2317 1203 2161 2256 2482 1347 2097 2108 2417 1401 2154 2080 2394 1670 2145 2019 2520 1726 2257 2115 2544 1836 2265 2164 2263 1859 2191 2212 2009 1850 2346 2191 2009 1859 2444 2181 1881 1982 2438 2217 1742 1646 1972 1922 1787 1633 1856 1539 1787 1399 1766 1340 1846 1250 1745 1385 1785 1422 1774 v veletrgovini nastopno kolonij. industr. celotni blago izdelki indeks 100 100 100 1954 2830 2098 1667 2618 2034 1685 2618 2101 1709 2523 2040 1683 2484 1973 1681 2292 1911 1711 2340 1984 1712 2389 1995 1709 2402 2049 1547 2246 1978 1549 2048 1981 1602 2102 2037 1608 2207 2112 1531 2067 2012 1521 2015 1993 1542 2079 2009 1538 2029 2005 1519 1954 1842 1474 2040 1785 1406 1955 1642 1378 1892 1572 1355 1868 1597 Iz poročila o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Nadaljevanje.) MONOPOLNE ZADEVE. Pri osnovanju oblastnih inšpektoratov monopolne uprave se finančni minister kljub intervencijam zbornice ni poslužil pooblastila, da bi osnoval namesto ukinjene monopolske oblastne direkcije samostojen oblastni inšpektorat za Slovenijo v Ljubljani. Zbornični protest proti podreditvi Slovenije pod zagrebški inšpektorat ni imel uspeha. Novo izdani pravilnik glede dobave denaturirane soli je izpadel znatno na škodo obrtništva. Zato je zbornica intervenirala pri Upra- vi monopolov, da se tozadevni predpisi izpremenijo in tudi poenostavijo potrdila k prošnjam za dodelitev denaturirane soli. Ob priliki časopisnih vesti, da namerava Državna hipotekarna banka ustanoviti podružnice v važnejših gospodarskih centrih, je zbornica priredila anketo interesiranih krogov ter sklenila resolucijo, v kateri naglasa potrebo, da se ustanovi za Slovenijo samostojna podružnica v Ljubljani. Upravni odbor banke je na to spomenico zbornico obvestil, da dokler se ne stekajo vsi javni fondi in pupilarni papirji izključno v Državno hipotekarno banko, ne namerava osnovati v prečanskih krajih nikjer svojih podružnic. OBRTNOKREDITNA POLITIKA. Pred narodno skupščino se nahaja sedaj v razpravi nov, v mnogih bistvenih točkah spremenjen načrt zai-kona o Državni obrtni banki. Ker predvideva ta zakonski osnutek samo ustanovitev glavne podružnice v Zagrebu, a pozneje po potrebi le zastopstva v Ljubljani in v drugih mestih, je zbornica intervenirala pri ministru trgovine, da se že v zakonu zajamči ustanovitev popolne bančne podružnice v Ljubljani in v Mariboru, da bi mogla banka služiti enako interesom celokupnega obrtništva v državi. Poslovanje z dovoljevanji obrtniških kreditov pri podružnici Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru se vrši v splošnem gladko in brez ne-prilik. Dosedaj je prosilo v okrožju ljubljanske podružnice 165 obrtnikov za posojilo, v okrožju mariborske pa 211 obrtnikov. Obrtni odsek je imel v dobi od zadnje plenarne seje tri seje, na katerih je bilo rešenih 74 dispenznih in koncesijskih prošenj ter odobrenih okrog 50 važnejših načelnih izjav in predlogov. V ostalem se je obrtni odsek pečal s proučevanjem načrta zakona o pobijanju alkoholizma, ki posega globoko v izdelavo in prodajo alkoholnih pijač, s pravilnikom glede ogleda klavnih živali in mesa, ki ogroža našo razpošiljalno trgovino mesnih izdelkov, z ,vprašanjem zaščite obrtnikov pred šušmarji in pred nedopustno konkurenco, s pravilnikom o nošenju strelnega orožja, ki škoduje interesom našega puškarstva, s pravilnikom o gostilnah in kavarnah in z vprašanjem zopetne uvedbe omejenih stavbenih koncesij. ZADRUŽNA STATISTIKA IN TEČAJI. V svrho poživljenja zadružnega delovanja je priredila zbornica letošnje poletje z velikim uspehom po en tridnevni poučni tečaj za zadružne lunk-cijonarje v Ljubljani in v Mariboru, na katerih se je predavalo skupno po 18 ur o ustrojstvu, nalogah ter o poslovanju strokovnih zadrug in zbornice, nadalje o naši socijalni politični zakonodaji, o važnejših določbah obrtnega reda, o davčnih predpisih, o obrtniških kreditih, o obrtnem pospeševanju ter o prometu in carini. Tečaja v Ljubljani, ki se je vršil od 12. do 14. septembra, se je udeležilo 60 funkcijonarjev za 38 zadružnih in 3 gremijalne organizacije. Tečaja v Mariboru, ki se je vršil od 27. do 29. septembra, se je udeležilo 51 funkcijonarjev za 38 zadružnih in 10 grenii-jalnih organizacij. Po statistiki, katero je sestavila zbornica glede strokovnih obrtnih zadrug in trgovskih gremijev, se nahaja v zborničnem področju 26 trgovskih gremijev in pet trgovskih zadrug, dalje 52 kolektivnih obrtnih zadrugv 19 skupinskih zadrug, 11 strokovnih “'zadrug za celo Slovenijo, 14 pokrajinskih odnosno oblastnih zadrug ter 111 ostalih zadrug, torej skupno 236 strokovnih stanovskih organizacij obrtniškega in trgovskega stanu. Najštevilnejše obrtne strokovne zadruge so gostilničarske (50), čevljarske (13), mlinarsko-žagarske (11) in krojaške (10), skupinske pa za oblačilne stroke (6), za prehranjevalne stroke (4) in kovinarje (4). Zvezi obrtnih zadrug sta 2, vse pokrajinske, Zveza trgovskih gremijev 1‘ za celo Slovenijo. r~ JšjC Ako piješ „BuddhaMčal vživaS že na zemlji raji Italijanska pristaniška trgovina. Sestavili so seznamek ladij, ki so v času od 1. januarja do 31. julija letošnjega leta prišle v italijanska pristanišča ali pa odšle iz njih, z njih izkladavno in nakladavno tonažo. 12 LiSTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) C. Predmet podjetja. Predmet podjetja je po trgovinskem zakoniku določen le v toliko, da je trgovinska delniška družba samo ona, ki se obrtno bavi — tudi ni treba izključno — s katero ali z večimi izmed onih vrst poslov, ki jih trgovinski zakonik nabraja kot temeljne trgovinske posle v čl. 271, 272, ali pa z borznimi ali s posli konce-sijoniranih javnih skladišč v smislu zakona iz 1. 1889. Mogoča je oblika delniške družbe tudi za drugačna podjetja, toda taka delniška družba ni trgovinska delniška družba; če pa ima izmed večih predmetov obrtnega poslovanja le enega, ki spada med temeljne trgovinske posle, je trgovinska in se mora dati vpisati v trgovinski register. Ta naš sistem ni modem, novejši zakoni smatrajo vsako podjetje v obliki delniške družbe za trgovinsko, kar ima važne posledice glede firme, vojenja poslovnih knjig, prokure itd., torej sistem, ki ga pri nas imamo glede družb z omejeno zavezo, v drugih delih države tudi že glede delniških družb. Prišle ladje izložeoa tonaža Januar 10.009 1,962.421» Februar 8.422 1,975.751 Marec 9.823 2,192.376 April 10.951 2,227.346 Maj 13.662 2,200.280 Junij 14.207 1,880.968 Julij 15.492 1,854.727 Skupaj 82.566 14,293.869 ttdišle ladje Naložena tooiaža Januar 10.074 611.739 Februar 8.548 515.347 Marec 9.802 610.163 April 16.976 645.632 Maj 13.503 691.880 Junij 14.252 685.366 Julij 15.561 676.887 Skupaj 88.716 4,436.964 Mesečna povprečnost. Prišle ladje 1 zložena tonaža 1924 10.776 1,930.133 1925 (7 m.) 11.860 2,041.838 Odišle ladje Naložena tonaža 1924 10.630 587.154 1925 (7 in.) 12.673 633.852 Mesečna povprečnost uvozne tona- že se je letos napraro lani znatno dvignila in sicer zato, ker mora rastoča industrija surovine in tudi živila že iz ekonomskih vzrokov po morju dovažati: premog iz Anglije in severne Amerike, žito iz Amerike, Kanade in Avstralije, fosfate iz Severne Afrike, kože iz Indije, Avstralije in Argentine, železo iz Anglije in Argentine, zmrznjeno meso iz Argentine, kavo iz Brazilije, bombaž iz Britanske Indije in Severne Amerike, džuto iz Britanske Indije, baker iz Severne Amerike, petrolej iz Severne Amerike, Rusije in Perzije, destilacijske zaostanke iz mineralnega olja iz Severne Amerike, Mehike in z An-tiljekih otokov, soliter iz Chile, kavčuk iz Britanske Indije. Presenetljivi povišek letošnje pomorske tonaže se da deloma razložiti vsled nezadostne domačo produkcije, deloma pa iz gori navedenega vzroka zvišanega konsuma živil in surovin. Najvišje so številke v "marcu, aprilu in maju, torej v času večjega žitnega dovoza. Zvišala se je pa tudi pomorska eksportna tonaža, utemeljena v ^zvišane m eksportu domačih živil, surovin in izdelkov, namenjenih za prekomorski transport. V poštev pridejo sir, ki gre v Severno Ameriko in na Angleško, riž v Argentino in Chile, posušena zelenjava na Špansko, agrumi v Severno Ameriko, Anglijo in Turčijo, rastlinsko olje v S s verno Ameriko in Argentino, konoplja v Severno Ameriko in na Norveško, motorji v Severno Ameriko, Britansko Indijo in Timezijo, avtomobili v Anglijo, marmor in alabaster na Angleško, v Severno in Južno Ameriko, žveplo na Grško, v Tunezijo, Brazilijo in v Holandsko Indijo. jDRtr prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši 1 Odklanjajte slične a manjvredne izd e! k e! Trgovina. Proti trgovskim persekucijam. Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt i» industrijo je načelnik mariborskega g»e-mija in zbornični svetnik g. Vil k« W.e i x 1 stavil predlog, da b© naj obrn* zbornica na vsa merodajna mesta, da *e z ozirom na dosedanje izkušnje ne pod-vzame za ureditev cen nobenih prislinili mer, ki morejo namenu samo škodovati, in da se zakon o pobijanju draginje s dne 30. decembra 1921 novelira, odno«®* ukine, ker v dosedanji obliki ubija vsak podjetniški duh, ovira prosti razvoj naSe trgovine in občutno škoduje ugledu celokupnega našega trgovstva. — Svoj predlog je utemeljeval sledeče: Po časopisnih vesteh se peča vlada z namero, da i-zvede novo protidraginjsko akcijo. — Dne 30. decembra t. 1. bodo pretekla 4 leta, odkar je sedanji zakon o pobijanju draginje v veljavi. V teku tega Sasa se je dovolj jasno pokazalo, da so ostale vse prisilne mere brez vsakega vpliva na ureditev cen. Zakon, ki se je izdal za pobijanje draginje in brezvestne spekulacije* ni pokazal doslej prav nobenega efekta in se je uporabljal samo za preganjanje starih trgovcev in to po največ radi opustitve formalnosti, ki nimajo s spekulacijo in navijanjem cen prav nr.bene zvezo. Ako so bile take mere potrebne mogoče v vojnem času, niso absolutno venf na mestu danes, ko je ra vseh naših tr-ijih blaga na razpolag"; v izobilju in k« more na ureditev crn uplivati samo prosta konkurenca. Vsaka mera, ki bi skušala omejiti svobodo trgovine, bi tuda ovirala naravno ureditev cen. Videli smo. da niso cene baš v Sasu, ko se je izvajal zal- < n /. na j večjo k rut- j . in brezobzirnostjo, padle, nasprotno, da so Se porast-le in da vladino pobijanje draginje ni imelo za konzumenta uprav nobenega praktičnega haska in da se je uporablja- lo samo kot sredstvo za žigosanje domačih solidnih firm radi dejanj, ki so se po tem zakonu na uprav umeten način skonstruirala v draginjske ali verižnišk« delikte. Vzrok za draginjo je iskati pač v naši železniško-tariini, carinski, davčni in valutni politiki S smotreno in pravično ureditvijo teh vprašani, bo samo po sebi rešeno tudi vprašanje regulacije cen. Toda zakonske mere. ki se ne naslanjajo na realno življenje, ki re upoštevajo niti najprimitivnejših komercijelnih principov, niti najrujnejšib zahtev našega gospodarstva, ne bodo mogle nikdar stožiti za ureditev cen. Določitev predmeta podjetja je važna: z njim si je družba orisala svoj gospodarski delokrog, preko katerega ne sme brez formalne izpremembe pravil, v katerih mora biti določen predmet podjetja, kajti koncesijo je dobila za določen delokrog. Morda je ta predpis eden izmed vzrokov, iz katerih naši statuti predmet podjetja pogosto očrtavajo silno široko, včasih tako široko, da »i je težko misliti, da je stvar resna, posebno, če je ob enem glavnica določena tako nizko, da javaljne zadostuje za eno samo izmed številnih strok, ki naj jih družba po statutu izvršuje. Seveda treba priznati, da diferencijacija v našem mladem narodnem gospodarstvu ne more biti tolika, kolikoršna je v bolj razvitih zemljah, ali stvar je šla parkrat le predaleč, n. pr.: namen družbe je 1. nakup nekih ie obstoječih tvomiških podjetij in obratovanje teh podjetij, 2. pridobivanje že obstoječih in ustanovitev novih industrijskih podjetij (brez omejitve na posebno grano), 3. ustanavljanje ali pridobivanje trgovinskih podjetij (brez omejitve na določeno grano), 4. pridobivanje itd. nepremičnin, patentov (brez omejitve na grano); glavnica 250.000 Din. Druga pravila — do registracije mislim ni prišlo — »o poleg vseh mogočih predmetov vsebovala še zavarovanje, vse za glavnico 250.000 Din. Pravila nekega kreditnega zavoda, ki se pa menda tudi ni registriral, so vsebovala mobilne in hipotečne kredite, zavarovalne posle, spekulacijo s podjetji, zemljišči in blagom. Reklo bi se, 7,akaj v takih primerih koncesijsko oblastvo ne ukrene ničesar, da jih prepreči. Toda morda je, vsaj v nekaierih, res kaj ukrenilo, če pa ni, mu je težko kaj očitati, zbalo se je pač očitka ozkosrčnosti, in utemeljen tak očitek bi bil res hujša graja nego prevelika popustljivost. Ustanoviteljev stvar je, da izbero podjetju primemo očrtan delokrog po načelu non multa, sed multum, občinstva stvar je, da take družbe odkloni, in sko-ro imam utis, da je parkrat tako storilo. Še dvoje treba omeniti v ti zvezi: 1. če za predmet podjetja treba posebne koncesije po obrtnem redu, treba take koncesije tudi delniški družbi; dovolitev koncesije za ustanovitev družbe ne nadomešča obrtne koncesije, kakor sploh ne oprašča družbe posebnih predpisov, ki sicer veljajo za izvrševanje izvestnih obrti. 2. Za izpremembo predmeta treba po zakonu sklepa skupščine, ki ustreza določbam zakona in statuta o izpremembi pravil, poleg tega pa mora biti soglasen, če statut sam izrečno ne določa drugače (ČL 215. trg. zak.). Kaj je iz-prememba predmeta podjetja, se točno ne da reči, nego treba presoditi po po- edinem primeru. Ne b:; govora o nji, če splošna smer ostane ista, n. pr. stavbena družba je doslej gradila samo mostove, pa počne graditi hiše, »kemična družbac začne izdelovati derivate iz kemikalij, ki jih je doslej izdelovala, pa prodajala kot polfabrikate itd. Nekaki splošni vidiki bedo: izprememba podjetja zahteva korenito preosnovo družbinih tehničnih naprav; znatno poveča riziko; že celo, če pomeni popolno izpremembo stroke: vodna sila se ne izkorišča več za mlin nego za elektrarno itd., z eno besedo, iz-prememba je taka, da se treba kot pameten in previden gospodar vprašati, ah' bi bili delničarji, 1 ’ -o pristopili družbi z določenim prcdmeto.n poslovanja, ob poznavanju cele sik.iaJj:? ppč tudi pristopili družbi z ir ■ vi m r>v<*jL’ ,jl' poslovanja. Ce je tu , " n rosen dvom*, treba ravno np v' • r>> ,’dlofitev skupščine, mogoče pa ,,<• - ' sp zahtevku soglasnosti, če se v s tatu da tudi za tak sklep zadostujejo pogoji, ki jih zakon in statut postavama za vsako drugo izpremembo pravil. N'Je delniške družbe te olajšave pogosto ne izrabljajo, kar je sicer, če se zgodi vedoma. jako lojalno napram delničarjem, ne bi pa bilo praktično, kjer bi bil predmet podjetja orisan preozko. (Dalje Sledi.) Izvos Jugoslavije v oktobru. V prvih desetih letošnjih mesecih je znašal izv«/, iz Jugoslavije 7.548,388.268 dinarjev, lasti v istih mesecih pa 7.663,116.691 dinarjev. Ker ima pa dinar letos večjo ve-itjavo kot lani, znaša letošnji izvoz 658 milijonov 866.737 zlatih dinarjev, lanski pn 530,975.182, prirastek torej 24.09%. Ton je bilo lani 3,110.875, letos pa 3 milijone 666.907, letos torej za 17.87% več. V avgustu se izvaža v prvi vrsti koruza, v- septembru pšenica, v oktobru posušene slive. Najboljši odjemalci v prvih debetih mesecih so bili Italija (zlasti za les), Avstrija (živina, jajca, sir, surovo maslo, žito, moka), Češkoslovaška (žito-moka, hmelj), Švica (jajca), Nemčija (siv /e, jajca, hmelj). — V mesecu oktobru iamem je znašal izvoz 437.084 ton v vrednosti 77,431.635 zlatih dinarjev; številke sa lanski oktober so 415.726 ton in 74 milijonov 931.353 zlatih dinarjev, letošnji prirastek torej 5.14%, oziroma 3.34%. Posušenih sliv so izvozili v oktobru 18.466 ton v vrednosti 99.7 milijonov dinarjev, ■(»Senice 30.593 ton za 83.3 milijonov dinarjev, drugega žita 7.577 ton (14 milijonov dinarjev), stavbnega lesa 98.323 (88), drv 42.436 ton (8.9), koruze 25.760 ton (47.5), jajec 1.589 ton (44.5), hmelja '571 ton (42.9), goveda 11.768 glav (41.2), pšenične moke 7.229 ton (31.7), svežega sadja 1.494 ton (25.4), lanu 2.299 ton f25.3), fižola in boba 6.222 ton (15.5), male živine žive 78.676 kosov (14.2), cementa 34.078 (13.6), bakra 509 ton (12.4), sira 429 (12), prašičev živih 7.490 (11.9), konj živih 3010 (10.6), opija 20 (10.9), kalelumkarbida 3.488 (10.5), predelanega mesa 52 (1.5), drugega blaga 141.713 ‘on (118 milijonov dinarjev); skupaj -137.084 ton v vrednosti 842,347.790 di-*iarjev. — Sliv je kupila Nemčija za 43.9 milijonov dinarjev, Italija za 15.3 in Če-%osloyaška za 14.2. Največ žita (pšenice) j« šlo po Donavi dol, v vrednosti 38.4 milijonov dinarjev, nato v Avstrijo 16.4 in v Češkoslovaško 14.3. Glede lesa je klaleč pred vsemi drugimi odjemalci Ita-Sija, ki je kupila za 66.7 milijonov dinarjev stavbnega lesa in.za 6 milijonov denarjev drv. Avstrija je kupila stavbnega jjajec, Nemčija za 12.2, Avstrija /a 11.4. Hmelja je šlo v Češkoslovaško za 24.6 milijonov dinarjev, na Nemško pa za 15.5. Goveda je šlo v Avstrijo za 20 mil. di-sarjev, v Italijo za 14.1, v Češkoslovaško sa 4,3. Najboljši odjemalec za pšenično moko je bila Avstrija, ki je dala zanjo ' 20.3 milijonov dinarjev; po Donavi dol . t*". šlo za 10.4 milijonov dinarjev pšenič-Wb moke. Tudi svežega sadja je kupila »ajfveč Avstrija, potem Nemčija, nato Češkoslovaška, za 20.8, 3.9 in 2.4 milijonov * dinarjev. Avstrija je kupila tudi največ svežega mera, za 15.6 mil. dinarjev, Nem-"3ja za 3.8, Italija za 3.4 itd. Nova družba za vskladiščenje in špe-<4mjo blago. Pod vodstvom Jadransko-Podunavske banke v Beogradu, se je .-ustanovila v Ljubljani družba: Javna skladišča, družba z o. z., pri kateri so poteg banke udeležene 3 ugledne ljubljanske tvrdke. Nova družba je kupila cel kompleks zgradb I. Ljubljanskega javnega skladišča Krisper & Tomažič na Dunajski cesti 38, kjer je sedaj poslova-8® Balkan d. d., ki radi likvidacije preneha s poslovanjem. Družba se bo bavila * ^skladiščenjem in špedicijo blaga, ter «»?ne poslovati z novim letom. Konkurzni oklic. Razglasitev konkur- o imovini Ivana Gajška trgovca v I-ijubljani, Sv. Petra cesta <št 2. Prvi zbor opnikcv pri deželnem sodišču soba št 132, due 22. decembra 1925 ob desetih. 'Ogiasltveni rok do dne 21. januarja 1926. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. februarja 1926. « I Oenarstvo. Velika ritnika baaka ustavil!«, plačila. Kakor poročajo iz Rim je bančna tvrdka Bondi ustavila plačila. Težkofe banke eo -v 'Italiji deij oasa znane, vendar je italijansko časopisje glede na pogajanja v Waahingtonu o ustavitvi plač te banke ■molčalo. Insolveni"' bankir je zbežal v nuroemstvo. MAd p ijetji, ki se zaradi P^Jpasti banke nahajajo v težkočah, je teti več sladkornih tvrdk. Industrija. Steinbeissovo podjetje v zasebnih rokah. Iz kabineta ministra za šume in rude se objavlja: Ministrski svet je sprejel na svoji seji z dne 15. t. m. predlog ministra za šum« in rude, naj se gozdno podjetje Dobrljin-Drvar, takozvano Stedn-beissovo podjetje, čigar lastnica je država, da potom javne licitacije v zakup z vsemi pravicami eksploatacije vsega gozdnega kompleksa tega podjetja. V zakup se oddajo železnice, žaga na Drvarju in v Dobrljinu, skladišča v Šibeniku z vsemi industrijskimi napravami, vsa poslopja za gozdno manipulacijo, delavnice in ves vagonski park. Progi Prije-dor—Haaški ,sporazum«. Dogovor obstoji iz 23 členov in nam omogoča, da znamenja in obrtniške vzorce lahko v Bernu internacionalno deponiramo. Veliki pomen te nove ureditve obstoji v tem, da potom beraškega depota, ki ima čisto deklarativen značaj, lahko založimo znamenja v deželah, ki so v Zvezi včlanjene. Glede dogovorov o zaščiti obrtne lastnine, ki so vsebovani v Pariški zvezni' pogodbi in so bili revidirani na konferenci v Bruslju leta 1900 in na konferenci v Washingtonu leta 1911, bi bilo pripomniti še, da so združili pravo Pariško konvencijo in pridejani ji za-, ključni protokol, ki ima tudi že različne spremembe, sedaj v enotni tekst; o teh vprašanjih se svoj čas v Washingtonu niso mogli zediniti. Bistvene sedanje spremembe se tičejo členov 4., 5., 6., 10. in 12. Svinčniki preizkušenih vrst, osobito za šolsko potrebo in za pisarne, izvrstni izdelki niimberške industrije ima slučajno v omejeni količini na razpolago >Ju-gopakek, Maribor. Ducat teh svinčnikov v pravi cedrovini pride na 8 in 9 Din. Tintniki izborne kakovosti, trdi, jako izdatni v porabi, v cedrovini po 12 Din ducat. To podjetje ima tudi ponudbe in vzorce na pečatni vosek najboljše kvalitete, v paketih z desetimi komadi po 12 do 30 Din za paket. Ta ugodna prilika bi bila posebno podeželskim trgovcem jako priporočljiva. Obrniti se je neposredno z naročili na »Jugopakek, Maribor. Po svetu.,Fizik Berget je na novo iz-računil, koliko zlata je v morju. Če bi mogli vzeti iz morja vse zlato ven, bi prišlo na vsakega od nas 46.000 kilogramov! V vsaki toni morske vode je 50 miligramov zlata. Na vsej naši zemlji je 1330 milijonov kubičnih kilometrov morske vode, torej je v njih okoli 69.000 milij. ton zlata. V letošnjem oktobru so napravili v Zedinjenih državah 454000 avtomobilov, največ doslej. V prvih desetih letošnjih mesecih so napravili 3,620.000 avtomobilov, za 422.000 več kakor v istih mesecih lanskega leta in samo za 24.000 manj kakor v vsem lanskem letu. — Motornih koles je na svetu okoli enega milijona. Največ jih ima Anglija, pol milijona; nato pride Nemčija s 130.000 in za njo Francija s 100.000 kolesi. — Ameriški senat je odobril Morganovo p osoji 1» za Italijo v znesku 100 milijonov dolarjev; obrestovanje je 5 odstotno, posojilo je plačljivo v 26 letih. Upajo, da si bo lira s tem opomogla in se bolj stabilizirala. Sedaj, ko je to posojilo pod streho, so prišli v Rim angleški denarni zastopniki pogajat se o posojilu, ki naj ga dobi Italija od Anglije. — Letošnji žitni izve* Rusije se je pričel pred petimi meseci. Do konca novembra so eksportirali 82 milijonov pudov žita t. j. 1,343.000 ton, za 327.000 ton več kot lani; to je pa 32 odstotkov ali skoraj tretjina. Velike sit— n osti so nastale v septembru, ker sovjetska vlada ni razpolagala z določenimi kontingenti (kmetje niso dosti pripeljali) in ker so cene na svetovnem trgu tako padle, da se izvoz ni splačal. Zato je tik* rala vlada eksportni in importni program -skrčiti. Kot konsumenta se pojavljata zmeraj bolj Francija in Anglija. — Grška je najela na Angleškem poldrug milijon funtov posojila; plačljiv je v treh letih, obresti 8 in pol odstotka, izdaja 94 odstotkov. — Nemška poštna uprava je zaključila lansko leto z znatnim prebitkom; dohodki so znašali 1654 milijonov mark, stroški 1585 milijonov, prebitek 69 milijonov; preračun jen je bil pa na 29 milijonov. Nemci so najeli 8 milijonov takezvanega kalijevega posojila; porabi- li ga bodo za izpopolnitev rudnikov in zgradbo skladišč, za plačilo tekočih dolgov itd. Od 221 jam kalijevega sindikata jih dela samo 90, a so tako močne, da krijejo lahko potrebo vsega sveta. — Za Anglijo bo morda tudi Norveška obrestno mero zvišala. — Velika družba Hapag j« najela v Ameriki posojilo 6.5 milijonov dolarjev, koji znesek Se lahko zviša na 40 milijonov; doba je dolga, obresti 6 in pol odstotka. Uporaba gre za gradbo ladij. — Položaj ogrske industrije ni tako slab kakor so poročali. Železna in strojna industrija se dvigata, kar se pozna v višjem številu delavcev. Dobro je zaposlena tudi tekstilna obrt. Za bodočnost pričakujejo splošnega zboljšanja Zvišanje davčnega minima v Nemčije: V Nemčiji se je minimum za obdačenje delovnega zaslužka dne 3. t. m. zvišal od 80 na 100 državnih mark mesečno. Angleška trgovinska bilanca za mesec november. Po sedanjih statističnih podatkih je znašal v mesecu novembra uvoz na Angleško 60,977.346 funtov <7 milijonov 173.459 funtov manj kot novembra meseca lanskega leta), izvoz pa 114,692.346 funtov (4,047.344 funtov manj kot istega meseca leta 1924.). Ljubljanska borza. sreda, 16. decembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 78 ML bi. 80; Tobačne srečke iz 1. 1881, den. 320; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 20; Kom. zadolžnice Kranjsko-dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojil, d. d., Cel jo, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljub-' ljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, bi. 950; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120, bi. 125; »Niliagc, d. d. za ind. 1 trg. drvom, Zagreb, bi. 35; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »šešir*, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120. Blago: Bukovi plohi, 120, 140, 160 mm, od 2 do 2.50, 3 -3.50, 4-4.50 m, I., II., III., monte, z prerezanim srcem, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz., 3 vag., den. 675. bi. 680, zaklj. 675; Trami, monte, po noti, fco vag. nakl. post., bi. 250; Škorete, jelka, 13 mm, 4 m, monte, fco vag. Postojna tranz., bi. 600; deske jelka, 25 mm, 4 m, monte, fco vae. Postojna tranz, bi. 520; hrastovi plohi, neobrob-ljent, 70, 80, 90, 100,110 mm, fco meja, 2 vaji., den. 900, bi. 920. zaklj. 900; Hrastovi hlodi od 3 m napr., od 30 cm napr., I., II., fco nnkT. postaja, den. 420; borovi hlodi od 25 cm napr. media 82, od 3 do 7 m, fco naklad, post., bi. 220; bukovi količki, sveži, 0.95 m dolžine, la, od 25 cm napr., črez sredo preklani, fco nnlcf. post , bi. 20; Pšenica bačka, fco nakladalna post., bi. 285; koruza, umetno sušena, fco slav, post, W. 165; koruza, umetno sušena, fco ban. post. bi. 167; koruza drobna, v peči Bušenn, fco slov. postaja, bi. 180; koruza, času prim. lesa za 3.9 milijone dinarjev, Grška pa za -16; OgTska za 2.2 milijona dinarjev drv. Koruze smo poslali največ v Avstrijo, za 19.3 mil. dinarjev, nato v Češkoslovaško 3.9. švica je kupila za 17.6 mil. dinarjev Trg. društva Merkur. v Ljubljani priporoča I špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke ji! raznpvrstno | rudninsko vodo H Lastna pražarna za kavo in mlin za dl~ | Save z električnim obratom. J j CENIKI NA HAAPOIAOO! GRom a-sI ivy, /Mii /Mfl /Mil (C\Vi (jrj,V/ S\"v5 (S-SS ftv ^ ^\N'i fiiNl /C\V, r. ”4bRliiNc!i TRG. IND. D. D. ^ Tiska Knjige, pravilo, cenike, račune, letake, Časopise, lepake, broSure, posetnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse drage uradne tiskovine. ------------- Lastna knjigoveznica. LIANA - SIMON OREG0RČIČKVA UL. 13. - TSSMHFON SS3 m mir vw(M&" gTVKCTTT^flfloimrrMCTrTjiiMra^^ IMS® sniia, fco vag. slav. post., M. 135; korza času prim. suha, fco vag. banat. postaja, bi. 130; ajda, domača, fco vag. slov. postaja, bi. 255; proso, domače, fco vag. slov. postaja, bi. 205; otrobi, nezmleti, v vrečah, fco vag. medjiin. post., bi. 85; otrobi zmleti, drobni, fco vag. medjiuturska postaja, bi. 125; otrobi ovseni, fco vag. Ljubljana, bi. 125; krompir beli, fco vag. štajerska post., bi. 80; krompir rožnati, fco štajer. post., bi. 75; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana, bi. 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana, bi. 550; konopno seme, fco vag. bačka postaja, bi. 400; slivovka 50%, fco vag. sremska post., bi. 2000; Mast, gar. čista, svinjska, netto, fco »od, fco vag. banat. post., bi. 2100. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjaki sejm dne 11. decembra 1925 se je pripeljalo 53 svinj, 1 ovca. Cene «o bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 150 do 200, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 350 do 450, 8 do 10 mesecev 520 do 650, 1 leto stari 1400 do 1650 Din; 1 kg žive teže 11.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 18, 1 ovca 150 Din. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. decembra). Kupčija na dunajskem tržišču ni zavzela večjega obsega. Vendar razpoloženje ni bilo tako mlačno kakor koncem prošlega tedna. Pšenica je tendirala nespremenjeno. Rž za pol šilinga cenejša. Tudi turščica je cenejša. Uradno notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometui davek brez carine na debelo; pšenica : domača 40—41, marchfeldska 39.75 — 39.25; r ž: domača marchfeldska 30.25—30.75; ječmen : domači 35—42, slovaški 41—44; turščica : stara 28—28, nova 23—24; oves: domači 28.50—30.50, madžarski 27.50—29.50. Dunajski goveji sejem (14. decembra). Dogon 1888 glav; od tega iz Jugoslavije 194 komadov. Zaradi manjšega dogona so se vse v rste govedi podražile povprečno za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1—1.90, biki 1.05—1.55, krave 1—1.50, slaba živina 0.55—1 šiling. SLADKOR. V zadnjem času se položaj na svetovnih sladkornih trgih ni bistveno spre-meniL Cenitve o kubanskem pridelku niso enotne; kubanski statistik Guma-Mejer ga ceni na 5,100.000 ton, kubanska vlada pa .na 4,800.000 ton. Katera cenitev je bolj zanesljiva, je težko reči; sdi se pa, da se o bistveni pomnožitvi kubanskega pridelka napram lanskemu letu ne more več govoriti; pred par tedni so govorili še o 5.5 do 6 milijonov ton. Ameriške sladkorne pese je letos manj kot lani. Od kolonialnih pokrajin javlja samo Java večjo produkcijo, ki gre pa v prvi vrsti mi račun lanske kampanje. Stari kubanski sladkor gre prav dobro od rok; starih zalog je imela Kuba 500.000 ton, pa jih bo skoraj gotovo do konca letošnjega leta znižala na 200.000. Tudi v Evropi so končni rezultati menda pod cenitvijo in je zato Licht v nekaterih deželah svojo cenitev reduciral. V naslednjem pcdamo zadnjo Lichto-vo cenitev in pridenemo zraven še faktično produkcijo v gospodarskih letih 1924/1925 in 1923/1924.(v tonah): Cenitev za 1925/28 Nemčija 1,080.000 Češkoslov. 1,550.000 Avstrija 85.000 Ogrska 180.000 Francija 740.000 'Belgija 360.000 Holandska 315.000 Danska 175.000 Švedska 192.000 Poljska 550.000 Italija 170.000 Španija 225.000 Rusija 1,000.000 Druge dežele 300.000_ Evropa 7,532.000 Statistika konsuma Produkcija 1924/25 1.576.000 1.410.000 75.000 202.000 827.000 400.000 329.000 140.000 135.000 495.000 422.000 260.000 458.000 348.000 1923/24 1,135.000 998.000 47.1X10 125.000 491.000 300.000 232.000 109.000 149.000 390.000 351.000 185.000 360.000 188.000 7,077.000 5,(XiO.OOO v prvih dveh letošnjih mesecih kampanje — v septembru in oktobru — kaže v primeri z lanskim letom nadaljno dviganje, tako v kontroliranih evropskih deželah kakor v Srednji Ameriki, kar je razvidno iz sledeče razpredelbe (v tonah): Nemčija Čehoslovaška Francija Holandija Belgija Anglija Sev. Amerika Skupaj Opazimo čimdalje večji konsum v vseh državah, z eno samo majhno izjemo, Anglija 1923/24 do 1924/25 za 12.5, od septembra in oktobra gospodarskega leta 1924/25 do istih mesecev leta 1925/26 pa za 11.6%. Nemčija je dvignila porabo za 75% oziroma nato spet za 21%. Druge države gredo razmeroma stalno naprej, z omenjeno izjemo. 1925/26 1924/25 1923/24 237.863 195.131 110.941 65.725 60.566 57.319 168.516 145.392 122.984 39.205 37.122 36.532 30.402 28.351 18.688 812.442 274.470 280.765 489.992 462.645 443.072 1,344.145 1,203.677 1,070.801 KOVINSKI TRG OKOLI 10. DEC. V Ameriki je delalo 30. novembra 220 plavžev, 31. oktobra pa 208. Kupčija na kovinskem trgu je slejkcprej dobra, cene se trdno držijo. V Evropi nič novega; vplivajo isti či-uitelji, ki smo jih'zadnjič omenili. Bodočnost francoske valute je še zmeraj problematična. Domači konsum je zelo oprezen, eksport je opešal, dokaz, da je bilo poživljenje pred par tedni samo posledica nizke valute. Večno kolebanje franka onemogoča vsako kalkulacijo, tako da se slišijo iz kroga producentov že glasovi po /hrti valuti. Torej bo prišlo prej ali slej do tega, kar je pisal »Trgov-ski list« v članku o »Stabilizaciji srednjeevropskih valut«. Francoska produkcija je še zmeraj zelo visoka. V oktobru je znašala produkcija surovega železa 739.000 t, v septembru 716.000, produkcija jekla pa 668.000 in 631.000 ton. Francoski letošnji eksport se je napram lanskemu letu zelo dvignil; v mesecih januar—oktober so eksportirali 1,650.000 ton polfabrikatov, lani v istih mesecih 1.097.000 ton, predlanskim pa 724.000 ton. Izvoz surovega železa v mesecih ja-uuar—september je znašal 503.000 ton, za 46.000 ton več kot lani. Izvoz železa in jekla skupaj cenijo za vse leto na. 3 milijone ton. Uvoz je pa padel: lani v •prvih devetih mesecih 34.000 ten surovega železa in 537.000 ton jekla, letos v istih mescih pa 23.000 in 107.000 ton. Seveda se mora ta povišani francoski eksport izraziti v bilancah drugih držav. Tudi napetost na mednarodnem denarnem trgu ni za poživljenje trgovine nobeno ugodno znamenje. 0 zvišanju obrestne mere na Angleškem od 4 im 5 odstotkov smo poročali že v posebnem članku. Tudi na Nemškem denarja zelo primanjkuje, ravno tako na C’eškoslovar. škein itd. Cene na evropskem eksport-nem trgu so bile te-le: Železo v palicah funtov 5/2 do 5/4, valjana živa 5/5 do 5/9, surova pločevina 5/10 do 5/16, srednja 6 do 6/15, fina 8—9. Na Angleškem je bila najnižja cena že pred par tedni dosežena in se sedaj trg utrjuje. Dvigajoča se cena koksa, zmanjšanje zalog in primeroma dobro povpraševanje je producentom narekovalo no- tiranje določenih minimalnih ceh, pod katerimi se blaga ne sme prodajati: Cleveland št. 1 šilingov 68/6, št. 3 66/6, št. 4 65/6 za tono. Angleškemu eksportu ta. zvišana notacija ne bo v prid. Poživil st je tudi angleški jekleni trg, prodali sc veliko tračnic in ladijskega gradbenega materijala. Cena surovega železa na Francoskem jo ostala nespremenjena, 345 frankov, pričakujejo pa zvišanje. Dobro gre valjano blago in polfabrikati. Povpraševanje po pločevini je pa zelo ponhalo in so šle cene nazaj: surova pločevina 646 francoskih frankov, srednja 660, fina 700. — Belgijski trg je nespremenjen, zaposlenost je slejkcprej dobra. Cena surovega železa je bila vsled dobrega povpraševanja trdna, pločevina se pa ni mogla držati; železo v palicah 580—585 belgijskih frankov, tračnice 575, surova pločevina 650, srednja 700, fina 900—975. — Cene na Luksemburškem so iste kot v preteklih tednih, tovarne imajo dosti naročil, zlasti iz Nemčije, ker so domače nemške cene visoko nad svetovno pariteto. — Položaj na nemškem trgu je brezupen; naročil je malo in ponujajo tovarne prav kratke dobavne roke. O pomanjkanju denarja smo že govorili, veliko obratov je z delom prenehalo, brezposelnost raste. Prišlo je nekaj naročil iz inozemstva, producenti so cene na novo znižali. Domače cene: železo v palicah 128 do 134 mark, valjana žica 135—142, surova pločevina 140—144, fina 155—165 — Češkoslovaški kovinski trg je miren, tendenca je slabša kakor v lanski božični seziji; to ni dobro znamenje za kupno moč širokih slojev prebivalstva. Velika podjetja so še dobro zaposlena, manjša pa ne. — V Rusiji vlada občutno pomanjkanje na železu iri železnih polfabrikatih,. vse rusld) gospodarstvo je ogroženo. Ruska produkcija sicer stalno raste, a ne more potrebe zadovoljiti. Kako je pa z naročili iz inozemstva, smo že pisali. — Švedska železna in jeklena industrija je v neugodnem položaju, kar vidimo iz padajočih številk produkcije. V prvih desetih letošnjih mesecih je bila produkcija surovega železa za 74.000 ton manjša kot v istih lanskih mesecih, produkcija jekla pa za 27.000 ton. število delujočih plavžev je padlo za tretjino, na 28. Zato zahtevajo strokovnjaki specializacijo obratov, ugodnejšo kreditno politiko bunk, v trgovskopolitičnein oziru pa večje, uva-ževanjo potreb švedskega železnega eksperta v trgovskih pogodbah. ga a n a a a ss u si h b ta u ss sa i j* Izšla je Blasnlkova za navadno leto 1926, ki ima 366 dni. „ VELIKA PRATIKA" jo naj starejši slovenski kmetijski koledar, kojl ja bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini — Dobi se v vseh ttgovinak po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri j. BSasnika naslednikih tiskarna In litografižnl zavod Ljubljana, Breg štev. 12 n n ■ ■ ■ ■ «3 IS E? S ES E El S H BI IGROMI D. 25 O. Z. ciarfnslco posredniški In spedlcijski bureau EJUBEJ ANA Kolodvorska ut. 41 Našlo, briojavkoci: __ w _ ,giom* Podružnice: MARIBOR, JESENICE, Telefon interurban štev. 434 RAKEK. Obavlja vse v io stroko tpadaJoCe posle n«|HIlreje In pod nalkulanlnlml pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poUlJke. Il!lll!llll!inil!!ltl!l!t!!!!ll!!llll!l!llir Pri tsrii Mii etnejšf trt čisti prediisk žcnsldh ročnih del v narodnih in modernih vrcucil. Predliska se iudi na poslanem blagu. ; MoleSc & Mflceš IJURLJANA — Lr ireilnova ul ca šfev. 13. Ljubljana blizu. PreSernovi g» spomenika ob vodi dobite vse potrebščine za šivi-1 lje, krojače in sedlarje na veliko Sn malo po najnižji dnevni ceni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii KJE »E KUPI? Le pri tvrdki Ms Pili Ljubljana fciHzu PfcŽsrncifega spomenika ob vodi. Najboljši JlvfdnI s (roj rt roribfrrko alt )i’iino rabo, svetovno r.iuv Ib 7n«inr vi-mrn •- •> -