St. 49. VGorici, 2. decembra 1887. „Sofia" ifchaja vsak potok in vdja po poSti prejemanft ali v florid na <>oni pw&iljana; \fs? iPto.....f. UC l»o! li'ta ....... *.2l' Cctvrt Seta , . . . „ 1 n> Pri oznanilih in taka tudi pii „pom thmicah" se placnif! za navadno tristop. no vrmtot 8 kr. He st* tisk.-i ! knit 7 „ „ ., „ 2 ,. 6 .» „ „ ., 3 „ Za vfie crko |>o proatoru. Po-jamezuo stevilko se dobivajo po • 8 kr. v tobakarm'cali v gosposki ulici" Wfjsu „treh kron", na starcm trgu in v nanski uiici ter r Trstu, via Co-serma, 3. Urtjiisi njij se lilasovo'jjiri "pogtijajo arednisLvii „Sol'0" v Gnrici Via Movcato 12, f., naroBuino pa opr&vniStvu „SnBe" Via dclla Croci?-fit. 4. II. Rokopisi so. ne vracajo; ilopisi naj so lilagovoijno Frankujcjo. — Delalrow in drugim iicprcnio^i'.iiii at: mu-oi-iiina zniia, ako so oglaac pri opravni&Lvu. Avstrija in Slovenci. Spisal dr. iVant OMak. Naravna stvar je, da uin, ki je iznaSel kateri stroj, najbolj spoznava, kako so Iraa oni stroj vrejati, da ugodno tece; iznajditelj najbolj v6, kntere snov! so imajo odstranjevati, kntere prihranjevati, kako se ima s prihranjcnum ravuati i. t. d., da stroj ne osla-bi in da ostane inocan. Noben prcvidou filovek, ki ima oarnvno fittt spoStovanjn, nc more odrekati svo-j^'ga obcudovanjn in odobrovanja ouemu, ki je iznaSel kak blagodejou stroj, in vsakdo, bodisi tudi nevedun v pravu, mora mnetniku, oftetu iznujdonega stroj a priznavati pravico, da po svojem razumu preraika dele slroja, jib prcklada iu eel Btroj rabi, kukor ae nje-mu najbolj ptimemo zdi. Eunka jako innetnemu stroj u, fie tudi naravo-slovno rcceno ui stroj, jo v.-saka drzava; zaeetniki driav so pa podobni unietnim strojarjrm. Zatorej more tudi le zaectnik drzave prav vretliti in zaznamo-vati namenc drz"ave. Ti nameni naj se ka2cjo pri vseh dejanjih drzave in naj bojo tako zvana tradicija dr-2ave. Kdor je zastopnik te diiave, naj je zuioraj po-koren tej tiadieiji; drugace se pregreSi proti uanio-nom dtiave in (uorribile ditstal) bil bi drugace kriv vcleizdajutva, Enako jo pri nas v Avstriji. Col svet je spo-Enal fa zacetka naracne zaSetnika nase dr2ave, Ne-mec, ui dregal v samofjubje narodov, ker podvraLali so so mu nit prostovoijrio all" zaradi sile nice** in je odkritosr^no ?poznaval, da sam je pokoren katoliSki cerkvi. Iu ta v, napre* dovati. Na tak nacin ne do&vi Lipa 10 od ato 31 udov. Zganite so vendar enkrat naprej! 0, Voj&tfica je u2o lani bila zgabila 2 uda, " inn pr. Tratu aiplje milijbiie za javna poslopja, stavbc ia za druge naprave; za GoriSko pa drSava dozdaj m skoraj ni5 izdala, razun malenkostnih zneskov za ceste. Yladi naj deielni zbor pojasoi, kako zelo je V8a noSa dezela potrebna podpore. m Da, T8i poseatniki naSe de2elo so potreboi pod-pore • kraSki, briaki, hribovski ia celo vipavski ravno take'ali Se bolj kot furlanski. Da se furlanskim po-sestnikom ne godi slabSe ampak boljSe od slovenakih, Jahko vsak spozna iz marsiceaa. Tu navedemo le eno primero: ,...». aLetos, ko se toliko to2i o neugodi ra bedi v wFurIaniji, so ondasoji posestniki na veselici v Gia-wdiS5i pred par meaeci kar naenkrat zlozili, kakor so .sami piaarili, nad 800 gl. »pro patriji*, ktera med „Slovenci uatanovlja in vzdriuje nepotrebne lask© Sole vm a tem neti narodooaten razpor. Z ozirom na to „ae prav Iahko zaklice gradiacanskim darovalcem: "pRIMAM VIVERE ETDEINDE PHIL080PHARE!" ^Slovenski poieatniki ne zmorojo kaj tacega niti „v najboljSi letini niti za najblazji nanieu. „Ce pa se furlanskim kolonom slabSo godi, ncgo nsloven3kim tezakom, poinngajo naj jim oni, ki imajo ,za poiaSSenje naSih tezakov dosti denara in, ka-„kor se hvalijo, tisoSo na razpolaganje." Dopisi. Iz Goriee, 27. nov. NaSe slovonsko razmere v Gorici so mnogo bolj zaloatne, nego bi si kdo mi* slil. Kdor jih prav pozna, mora ma srce krvaveti, aka je pravi narodnjak in reanicni rodoljub. Tukaj nimamo le zagrizenih narodnih nasprotnikov, ki nas morijo in spodkopujejo, ampak nasi narodnjaki Se sami drag druzega spodjedajo, da je groza. Iz enega ozira sieer ni koriatno, da bi naSe rase razkrival, a ker se o njih med nam! mnogo govori in krivdo vsak le na druge zvrtca, in tako staoje ne srae dolgo trajati, treba je javno razpraviti uzrofc tega atanja, da se odpravi. Clovek je sploh tak, da le v drugih iS5e krivde, kadar se mu ne godi prav; tako tudi naSi Slovenci vse drug na druze ga zvracajo ter vce kri5ero zabav-Ijajo tako, da se mora poSfcenemu cloveku, naj bode nas narodnjak ali naaprotnik, vcaaih kar stU'liti. Piavi poStenjak gleda, kako bi k dobremu kaj pripomogel in kjer vidi priloznost in potrebo, hitro tudi on p-i-skeci na pomoS. Kako pa dela tnnogo naaih Slo-vencev? — ^ialostno je o tern gevoriti. Oni sloven-ska zapoeetja od strani opazujejo, kakor nas naaprotnik in sovraznik, in ako vidijo, da ne gre, ne poma-gajo, in ako spodleti, se pa radost&a poamekujejo in trobijo okrog, in kadar si se uze ve3 2rtvai, ti dajajo nenamiljene brce, da moras iti — ako pa se ti posreci, da dobro naredis, ti ocitajo, da se vrivas in da hoccs povsod biti prvi. Ako ti na posteo nacin bolje gre, zgubivaS zaupanja, zacae se ti zavidati.— Mnogo imamo takih Sloveneev, koji skrbe same za to, kot ncurane a letoa je zgubila §e evetorico, tako da jcj je ostalo le 1? udov, ali vendar eez 3 od sto, kar je za Kras nle nekaj. Prifiakajemo, da je nazadova:»jn odklenka-1© in da pribodnje leto zapigemo lep isapredek, da bodemo zamogli vsaj gojiti upanje, da bo mogoie dospeti do 10 od sto ali 52 udov. 7. V c 1 i k i d o 1 je pridobil Iani ygiibljenega ia §e enega novega uda, tako, d? jih ima 18 ali blizu 3 od sto. Za 10 od sto treba 68 udov. Hi reje naprej! 8. Gorjansko prekosi vse doslcj navedene duhovnije v tej dekaniji, imajo6 skoro 4 od sto. Lan-skemu jako velikemu koraku naprej, pridrnftl se je (tidt leto§nji mali za 5 novih udov. Za 10 od sto ali 108 jih manjka 61. ,9. B r a n i c a naprednje le po edcn; po&isi si-ccr, a gotovo. To tudi nekaj vclja. Ni sc bati neare-fr\ Letos ima 10 udov, to je skoro 3 od sto. Na tak oaiin bi Se le cVz 26 let dospcli d:> 10 od sto. Kdo jih ucaka I Naj bi se pretuhtati blagovolilo, ali bi ne bilo pametneje, vsaj nekoliko hitreje napredovati! 10. P1 i s k o v i c a je Se vedno med najslabejsi-mi v dekaniji komenski, le tudi je lotos pridobila ne le 3 lanske zgubljene ovcicev ampak cel6 stiri nove. Iina letos pri vseh ,,cadeinih prikaznih na slav-noznani gmajni" 14 udov, kar ni vee ko 2 od sto. KoJiko let bodemo morali cakati do 10 od sto ali 73 udov? No, letoSoja prikazen nam vendar daja u* panje, da bode bolje. 11. Stijak, zgubivSi lani od 22 udov Sestori-co, poiskal je vae zgobljene in naSel Se dva nova; vendar je Sc vedno rcve2, kojti 2 od sto jo jako ma-lo. Ako bi se lani ne bile tako zdatno zdrsnilo, ampak da bi se bilo isto Stevilo pridobilo, kakor se je bilo zgubilo, bi gojili veselo upanje, da bi Stijak v nekaj letih dospel do 10 od sto ali 117 udov; dru-gace pa, kakor zdaj stojimo, je mab upanja do tega. Zdaj leto bodemo povedali, ako smemo upati, da se bode znaSajno napredovalo, 12. Gabrije je tudi popravilo lansko zgubo tako. da je k lanskim trem [zgubljenim udom prido-i»ilo ie ejje^a upvega. V dyeh Jetib je pridoWto te- 2ivali. Napredek in narodnost jim je neumnost. Taki hoiiejo, da bi c"lovek lozil in iivel, kakor 6rv, pa no preudorijo, da to ni m^goCe, detudi bi hoteli vbi tako iiveti; tem manj pa jo to niogofie, ker imajo no le narodi marvec" tudi Ijudje to zlo v sebi, da drug druzega spodjedajo; kdor ne zna in ne dela tako, ga dnigi spodjedo. Torcj kdor ima pravi um, dela proti naSemu nasprotniku, kakor dela on proti nam. Poglejmo na onera zgledu, koliko uma imajo taki Ijudje, ki pravijo naSim narodnjakom, da borba za narodnost je nepotreboa neumnoat. Podgora jo bila Se pred letom popolaoma mirnu, kar naenkrat pa je prisel nas sovrainik in je ondot zasojul laSko liliko, da bi 2 njo po2ol tudr slovenako paenico. Ali hooemo tedaj Slovenci mirtio gledati, kako boata Lah in Nomoo pSenico Slovencev 2ela?l Ali nima za nas Podgora tiste vrcdnosti, kot za Lane? Ali nima za naa Slovence na§a naivdnost, nas jozik tiste veljaye in tistih dobtot, kot ima za Lake in nemec njih jezikP Znanjo jeziko, bodi ai laakega, noraSkega ali fracoSkrga So no da kruha, ampak prebriaana glava in pridne roke d^jo zlato gote. Zakaj nima nal na-rod niti tako zbrisano glave niti zlatih gora, kot jib imajo dragi narodi? Ztto, ker jo vedno puatil, da ga je pttijec ucSil le svojo pfsem peti t. j. u6il ga jo le svojega jezika; jozik pa ne zbriSe glave in ni ved-nost, ktera daje kruh in promoienje, ampak je Se lo pripomocek k vednosti. Kdo bi so tedaj «e tistavljal kiivici. da bi se na§ narod moral uciii le prtpomocka k vednosti, in bi moral Se daljo zavolj tega zauemarjati pravo ved-noat, ko ima vendar ze dobor priponioeek, svoj jozik, v kterein se lahko natavnoat, kakor Lah in Nemeo prec uci pravih vednosti. Premnogo je tudi takih Slovcncav, ki imajo sicer pravi um in dobro voljo, a njih meso jo alabo in Sakajo, da bi vse le drugi storili, ali pa da bi samo ob sebi padlo z nebes, kakor nekdaj raana Izraelcem. Taki Ijudje nie ne pomislijo, da nas je uze tako malo, da bi se zarad tega ne smel uobeden odtegovati. Taki dozdevno dobri narodnjaki uam na-vadno se svojim mla6nim zgledom vec Skodujejo nego najhujS: zabavlja5i in nasprotuiki, ker zgledi tukih dozdevno mirnih, pohlevnih, pametoib, moddh, pre-vidnih, varSnih itd. ljudi, preradi potegnojo Se diugo sabo. Taki jih Se mnogo ve5 odvrnejo od dobro, po> trebne 'tarodne stvari, nego iznevevjeuci in izdajicp. ^alibog, imamo tudi prenmogo takih narodnjakov, ki nase izdajalce, zatirulce in naSe najhujSn, smrtne sovraznike posrodno podpirajo in jim tako rekofi svoj denar v Lep noaijo. Tiati, ki hodijo k naaira sovrsznikom in ptujeem kupovat, nas pripravljajo oV premozenje in ga znaSajo nasim oSabnim nasprot-nikom. Kdor na§ega sovra^aika podpira, vefi zagreal proti nam, ncgo nas sovraznik. Z de^cle. Goate so pritoibe zaradi volikih bolniSnicnih stroSkov. Votl temi omaguje mnogo obCin, ker morajo rediti tam dalec kje v svetti po bolnisni-cah ljudi, katerim ni mogoce vedno na 2ilo potipati, daj samo enega uda, kar je jako malo, tako da bi trebalo 78 let, preden bi imelo Gabrije 10 od sto ali 59 udov. Letos jilt itna t0r ali skoro 31/, mi sto — Hitreje naprej 1 Tsaj po enega celega za leto vec5 kaj je treba dv'eh let za bcrcga enega uda? 13. Smarje je m<-d tiajsIabejSiini duhovnijami nimajofi vefi ko 2 od oto. 01 lanskih 23 udov je zgubilo dva, mestc da bi si jih aajmanj toliko pridobilo. Za 10 od ato jih ni treba m"$ manj, ko 133; kar je gotovu lepo gtevilo, le zal, da imamo malo upanja, da bi je v tem stoielji dosegli. 14. Bi he ii berg jfi tudi v druzbi nazadnjaSki zgubivsi od 107 lanskih udov trojico. Mishliso men-da, da jih imajo ne samo zadosti, ampak ctdd pre-vec, ce tudi nam racun pravi, da jih ima Rihombrg maio Cez 3V2 od sto, kar je zanj jako malo. Po le-toSnji poti ne pride nisoli do 10 od sto t. j. 297 u-dov. Nazaj na prejSnjo pot k napredkul 15. Dornberg je tudi velik revo2, imajoc vec kot debra 2% od sto alt 34 udov, kar je za Dorn-berSko znamenitost"malo vec, kot nid. Letos je sicer pripeljal zopet v hlov trojico Kgubljenih ovfiic, a manjka Se ene od prcdlanskega. Ako bode Dornberg tako Brakovow napiedoval, bo u2e proj Vipava tokl* zopet k izviru, kakor dospe Dornberg do 10 od sto ali 132 udov1 16. § t a n j e I js vpisan v tej dekaniji zadcji; — a ne po krivici. Nc le v dekaniji, ampak celd v Skofiji je prav pri najzadnjih. Stanjel pri vseh „knji-2nicah nima niii I od sto. 6udnoI Predlanskim je imel 23 udov, lani nobenega, letos jih ima 10; koliko jih bo iincl pribodnje leto, 2iv krst bi ne mo-gel domnevati. Na takov nafiin bode uze prej konoc sveta po vseh'prorokih, preden dpape Stanjel do 10 od sto ali do 117 udov. Vendar enkrat glavo na vrat in trdno korakati naprej I Oprati je treba sramoto 1 Vsa dekanija nima niti 3 od sto. Vec kot tcli-ko imajo Skrbina, Voj56ica, Gorjansko (najvo(), Gabrije, Rihemberg; manj pa vfcina duhovnij, najmanj pa Stauji'l, kakolno bolezcn imajo, in kateiih stariSi so $& od-SH morebiti prod 50 leti iz domafic obcine s trebu-hora za kruhom po svetu ter se potem uikoli vefi vr-niH. Domace obcine pla&ijejo velike svote za ljudi, o kateiih razmerah, ^ivljenji i. t. d. ia davno v ob-cini ne ve nihee kaj zanesljivega povedati. — 2lupan-stvo dobi od ok raj no politiCne oblasti vpraSanje o piistojnosti in premoz'eujskih razmerah te ali one o-sebe; ce se isto zrdovoli se stavljenimi vpraSanji, ter se ne prizadeva pozvedeti, kam ta raerijo in eemu so stavljena, zakaj, na koliko casa in v kateiih razmerah je priSla dotifina oseba v bolniSnico, dobi po nekaterih dneh ali tednih placilni nalog, ki se nasla-nja na priznanoprtstojnost in na uraduo potrdilo u-boStva. — ^upanatvo v takem slufiaji zvc samo, da je biia doti&ia oseba v tej ali onej bolniSnici in da je treba za ujj placati; ue more pa koutrolcvati, ali je bila b;ta prisiljena iti v bolnisnico na racun do-mate obfiine io ali je zadnja res dolzna placati bol-nBnicne stroSke. — Znan mi jo slufiaj, da je dekli-na, stanujoia pri svojih stariSih v velikem meslu, znosila in Sla v bolniSnico rod it, da bi prihranila sebi in BtariSem porodne atroSke. Pa nekem fiasu je doSlo dotifinej obcini vabilo, tmj izda o vtej osebi uradno spiifialo pristojnosti in uboStva. Zupanatvo se je hotelo prcpricati, kaj je na vsej bolozni in jo zvedelo, da je omenjena dala „alla luce una bambi-natt na stroSke domaCe obSine. Kolikokrat so loUni v smislu § 21 in22poselskega redadne 10. julija 185 7. placati gospodarji za svojo obo-lele posle ali doiavce bol niaitidii-e s t r o § k e, p a j i m scodtegnejo i n j i h p r e-p u 8 t e d o t i I n i m o b c i n a m, s k a t e r i ra i imajo b ol n i § n i c n a o s k r b » i § t v a n a j r a j-§ s o p r a v i t i, k e r s e o d it j i h s t r o a k i h a j • loijo in najgotovejSo iztirjajo. — Koliko je bolnikov dalec kje v svetu, kateri bi inogli, kedar ozdravijo, v vecjih ali mnnjSih zneskih sami izplacevati bolniSnifine stroSke, ce bi jih kdo od njih tirjal in jih k izplncevanji prisilil; reci smein, da bi se odvzcli obeinam dve tretini. bolniSnicnih stfogkov, ki sedaj na nje padete, 5e bi se bolnikom iu njiho-vim sorodnikom malo bolj siopilo na pr.ste. — Kdo jo do sedaj posamezne slucnje proiskoval s taki«» iu» teresom, kakor ga imnjo domoviiiske obcine? Zadnje no morejo bolnikov in njihovih razmer koiUndovati, posebno ne, 6e jih v obfint nihee ne pozna in so dalec" kje v ptuji uolnisnici. Obciue imajo veC takih do-matinov po veiikih mestih, s kojimi se So le po bol-niSoiCnih oskrbuiStvih seznanijo. — Kako koristna bi bila v takih sluCajih vecja gotovost od'scdanje, da bi se domovinstvo ne ?l->rabiloI Sedanja domovinska postava je kmcckim oboinani zaradi buluiSuicnih stro* Skov silno nrugodua. :•— Zaradi bolnikov v domaCih bolniSnicah ntsrm slisal toztti, ker v nje gredo osc* be, katerih razmere dobro poznamo, katere imamo pred otmi in katere, ce le morejo, svoji domafis obcini povracujejo prcdplacne boluiSniSuc stroSkc v vc-tjib, ali iaaojsik. zneskih, Le jih niso inogli na enkrat plaCati. ~— Onim, kateri ai res no morejo po-magati, radi plocamo zdravila in zdravnika in jim privoSCimo zdravila in dobro postre^bo v bolnlSnict ra obfiinske stroSke; drugace je pa z Ijiidmi tam da-lee" kje v svetu, ki veckrat naSo place zlorabijo. Kako prav bi bilo, Ce bi hoteli naSi ddselnt p^slalici na to delati, da se dcielna bolaiSnica — ce josmem tako imenovati — urcdi; da so v njej pomanjkljivo-sti odstranijo in da se bodo botniki naSe dc^cle, ce bo le mogoce, v njej in ne drugod zdravili. — Oni, kateri bi na ptujera zbolclt, naj bi se, 5o bi bilo lo mogoCe in bi razmere dopuScale, poSiljali v domace boiniSnice. NaSitn obfiinam bi bilo s tem mnogo po-magano, 6e bi tudi plaCevale stro§ke za provoiSnje 8-vojih ubozih bolnikov, ker se jo zdaj vozniua za njo izdatno zni^ala. Ko bi ti ozdravili, naj bi se pred-stavili svoji domaci obfiini, da bi so 2 ojimi moglo 2upanstvo dogovoriti zastrao predplacanih stro§kov. Preden se to godi, treba poskrbfcti, da se domace bolniSuice boljSe vredijo in oskrbe, nego so sedaj urejene in oskrbljeuf\ Pred vsem treba prili do tega, da bo bolniSuica zadostovala postava m in pot re-bam, tor da bo njeno oskrbniStvo, zdravniSko osebje, gospodarstvo in v&a njena uredba odvtsna od dc2ele, ne pa narobe; ona mora biti kontroli de^tlnega zbora, ozirosna odbora podvr2en& in podrejena. Od naSih dezolnih poslancev pricakujemo, da vaznost navedeuega sprevidijo in store potrebne ko-rake. Cerkno, 22. nov. Hvala Bogu I danes smo tudi v Cerkoera natonovili poddruinico druibo sv. Cirila in Metoda. Ob 9. uri bila je slovesna peta maSa, pri katori se je pelo popolnoma po cerkvenih pravilah. Med lepim in ubronim petjom so mi ainile dudne miali v glavo. Celo Dornberga se nisera mogol znebiti! — Po masi verSilo ae je zborovanje v cital-nicuih proatorih. Cujto in atermite! — iebreljaki pYeliko-nemoo", 8o2eUtan" v „Edinosti" in 8Rog*cuK, je peryi govoril. H kratkimi besedami je govornik Eojaanjoval namen dru^bo av. Cirila in Metoda; oao-ito pa jo poudarjal, kako daleo so se nekdaj raz-pro«tjraIj Slovenci, zdaj pa sp ^edalje bolj zgubljajo vflled nepreatanega pritinka nasih aovraSnikov, (ne pa zarad latinsSine v cerkvi. dop. opazka). Po tem sledila je volitev odbora. Eduoglasno 80 bill voljeni: v. o. g. dokan predsodnikom, g. A. K. lajnikom in c. g. I. K. blagajnikom. Za uatanpvitcv te poddiuznice so imamo zahva-liti najve5 g. Sebreljskeniu zupniku, ki jo u2e od spnmladi pisaril ter navdusaval Gorkijunko redo-ljube, naj bi v obilneui itevilu pristopili k nji. Kdor tega iakreno-narodoega, pofcrtovalnega, tnnogozasluL-nega in spbb velecenjenega gospoda pozna, se ma zelo studijo omjlopiai, ki ga hoSejo atne&iti. Kdor o takem inozu tako pile, je res hudoben prodrznei"! 0 mo&u,ki jedika bribovakcga dukovenatva^ svetdo hribovskomu ljudstvu v besedi in djanji in vzgleden Siovenec, se v naSih liatih tako pi§e! ~ Nesramuo je, tacega moza napadati, ki daruje vse gvoje dusevne, teiesne in gmotne mocl v blagor slovenakeg* ljudstvu. Kdo jo usfcanovil braloo drustvo v Sobreljah?— Kdo je gojil cerkveno in narodoo petjo v Corkoom ? — Kdo je bil dula cerkljanske ditalnico? — Komu so iraa zshval ti ^ebreljska corkev, da jo v najlepsem redu? Kdo odgojuje taka vestoo otroke v Sftbroljski Soli, da je vsem drugim v izgled P — Vsa to je de!o ^ebreljskega Velikonemca" sedanjegi Supnika in • nekdanjega eerkljanskcga kaplana. — Pa Vi, na-padniki, ali imate koj pokaz&ti ? j Hektere slovaGske kukaviec so kujejo v zvezde po eaaopisih ter jib imenujejo anarttdnjake", pa ni-majo druzoga za seboj, nog) po'no puhlih fraz, raz-draieb in pootopaskih zabavljic. Po izjavah poStenih, raodrih moi, ki napadnike oaebao poznajo, torde, d;i je prec\ g. z"upnik Sebreljski ved storii za cwkev Solo in doru, uogo vai tiati, ki cez njega zabaljajo. Zdaj pa — „Roga6B etc. — le dv>jte po njetn! Ne cerkljanski hribovec. Politidui razgled, De&ilni zbori so se sosli; aii o njim imaino le malo poroCati, kcr imeli so do scdaj ie po edno ali dvo javni seji; scdaj delujejo od-seki in pripravljajo tvarino za javne razprave in zborove seje. 0 naSem zboru bomo redno na dragem mestu donaSali potrcbna porocila; njc-gova tretja seja je danes zveLer. VJada sama je raznini zborom — nasemu do zdaj ne §c — predlozria postavni nafirt glede vrcdbc zdrav-stvenih zadcv po obcinah. Predated bi zasdi, pa tudi prostor nam ne dopuSea, da bi v malcm okvini apolitiCnega razgleda" naSega tednika ob-javljali vse razprave, ki se vrse po drugih zbo-rib; ali omeniti moramo dvch stvari, in sicer edno iz deSkega in drugo iz kranjskcga dcz. zbora, Mladofiebi so prenesii, ker se jim ni po-sreftilo v dr2. zboru, svoje bojno polje v dcz. sbor, ter so predlagali, naj se vredbc naufinega ministra glede odprave nekatcrib srodnjih sol izro5e solskemu odseku v pretresovanje, ki bi irael potem o njih porocati. Staro5ehi pa so te-mu nasproti stafili predlog, po katercm se vlada pozivlja, da v Piznu ustanovi driavoo visjo real-ko, in trgovinske in obrtniske §ole tam, kjer se kaze potreba. Zadnji predlog je, kakor se sluti, stavijcu v 30giasji z vlado, in ima nekako na-men uapraviti zopet most, na katerem se Cebi in UniniF.tri vsled nastalega razpora zopet sre-Cajo in si podajo roke\ V kranjskera zboru pa ja posl. Svetec 30. novembra stavil sledefii, ne sa-mo Kranjce ampak gotovo vse Slovence, razve-seljujodi nnjni predlog: da posebna deputacija deielnega zbora izrece o pravem casu na pri-meren nafiin Nj. Velifianstvu Franc Jolefu I. o priliki praznovanja 401etnice Njegovega vladanja cestitanje in udaoost vojvodinc Kranjske, in naj se povodom tega praznovanja odpre 1. 1888 de-2elni mnzej nIludolfinuma in naj se Najvisjim potom prosi, da se te slavnosti udele^ita Njega cesarsko ja kraljevo visodanstvo presvitli eesar-jeyifi in Nje ces. in kralj. visoCanstvo cesari-6inja Stefanija, ter naj se v pokritje vsehstro-§kov de2. odboru dovoli neomejeu kredit, Posl. Svetec, predlog utemeljevaje, je sosebno pov-darjal zvestobo in udanost slovenskega naroda do presvitlega cesarja in cele habsburSke dina-stije, in kone6no rekel: „Narod na§, ne zmene5 se za neke osamljene iz tuji-ne importirane glasove, katere je de-2ela na§a odlofino obsodi!a...bode ved-no neustra§eno stal na braniku av-strijske driavne ideje, ter sreSno svojo bQ&o&no&t iskal in na^ej f fce- sni zvczispresvitlo habsburfiko dinastijo*. Predlog ta so podpirali vsi po-slanci obeli strank in ga tudi z velikim odobra-vanjem soglasno sprejeli. Zadnjim besedara Svct-6evim dali so povod nekateri dopisi iz Rusije v nekem ijubljanskem listu slovenskera, ki so na-meravali Slovence navdu§iti za raske idejc, tako da se je bil cesar sam proti dr. Poklukarju prito&i 6ez tako nisofilsko pisavo slovenskega lista. Ali oni dopisnik je bil zlobno napadel tudi sedanjega poglavai-ja katoJi§kc_cerkve,. imenovaje ga izvrzek Llovestva. Ta izjava dez. zbora kranj-skega je nas Goridane §e. tem bolj razveselila, ker zdaj se moremo sklicevati na besede niero-dajnih moz in narodovih zastopnikov proti na-§im gori§kim listora laskiro, ki so bili z nekim posebnim veseljera blastnili po onih dopisih, in so i njimi nam hotel! iz rok izviti orozje, ka-tero smo do zdaj mi rabili proti laSki irredenti. Tako zna kale politiden otrok ali kak Bfalirana dijak za leta in leta uni&ti, kar izkusani in hladnokrvni moi^je v desetletjih sozidajo. Prihod ruskega cara v Berojin in njegov pogovor s knezom Bismarkom se §e vedno po listih razpravlja ; car se je bil, sklicevaje se aa neka diplomatifina Bismarkova pisma proti temu tozil, da je vsa njegova politika le proti Rusiji obrnena; ali knez je ona pisma imenoval po-narejena in njemu podtaknena in tako cara tudi potolazll. Na Francoskem je velika politidna zme-§njava, iz katere znajo vsak bip, kakor iz smod-nika, nastati osodepolni dogodki; vse vladajofie oscbjo, predsednik republike in ministerstvo dalo je ostavko. Domade in razne vestt De^etoi 2bor je od II. seje deloval le v od-sckih; tretjo sejo ima §o le daues po nastopnem dnevoem icdu: HI. seja del zbora v petek 2. decem-bia 1887, ob 4. uri popoludne: I. Porofiila finanCnega odseka: 1. o prorafiunu zaloga za ranjene in bolne vojake za 1. 1888; 2. o eafiunu zaloga za ranjene in'boloe vojake za 1. 1886; 3. o proraauuu solskega zaloga za 1. 1888; 4. o ra-6unu golskega zaloga za 1. 1886. II. Porodila del odbora; 1. o za^asnem pobi-ranji dci. doklad na vzltnino in dav§Cine na pivo za 1. 1888; 2. o proraCunih obLhi Ajel, FlumiZel, Miren in Joanic za 1. 1888; 3. ProSnja za potrjenje: a. podpor dovoljemh gojencem obrtnijske sole v Mavja-nu; b. © pruseiku proraCuna za zgodovinjki oddelek &?2. muzeja; c. povikSauja pokojoine uCitelju Brezi-gi>i' Mihaelu; tl. povik§anja pokojnine uSitelju Jako-bu Potrifi in; c. pod pore, dovoljene diuStvu za konj-ske duke v Gorici; 4. Nafirt postave zaatran razde-litve obft. zcmlji§6 na Majnici; 5. Poroci'o o vladnem predlogu zastrau ribarenja v medzemskih vodah; 6. Porocila o premembi postave zastran varstva divjacine. Skofje na Se pokrajine, ki so sc tukaj po-svetovah, tor imeli 10 sej, raz§li so se, v torek trza-§ki in krski, v sredo pa ljubljanski in pore§ki. 0 cem so so posvetovali in kaj so sklenili, vedo le sarai, ker §c zapisnike so le sami spisoval*. Kar casniki o tem pi§ejo» je vae le njih Iastna domi§lija. Imenovanja duhovnikov. 6. g. Fr. Castel-liz imenovan je vodjem zavodu zapu§6e»:h otrok j L g. JoM Faganelj, kaplan v RenCah, imenovan je vi-karijem v Bdjah; L g. Dd-^tefano Alojzi postal je prvi kaplan v FiumiSelu; na njegovo mesto za dru-zega kaplana pride Adam Zaneiti; novoma§nik Stanel Karl pa za trctjega kaplana; & g. J. Vaga pride iz Bilj za kaplana v Solkar.; novomaSnik Leopold Stu belj pride za kaplana v Rocmj. Novomaanik Fr. Zi-goa napravii je prej§nji teden na dunajskem vseuii-li§6i privatno prvi atrogi izpit (rigoroaum) iz morale in pastorale. Prestavljeni so ti-le gg. uditelji: And. TrebSe, podufiitelj iz Bolca za zao. u6itelja v Ofcale2e; Fr. Bogajtaj, def. uditelj iz Sode v Bolec; And. Mi-klav6i6, za6. ufiitelj iz Bolca v Sodo. Gosp. Karolina IfrSic, uSiteljica v Kamnjab je stopila iz aluzbe. U6i-telj Ant. Ruatja dobil iz Lokovca v Kal, Fr. Leban pa v Lokovec. „Slovensko bralno ia podpomo druStvo V Gorici8 priredi v nedeljo 11. t. m. domaco za-bavo na korist otroSkega vita v Gorici. Protest. Obfiinsko stare§instvo v Podgoii je , enoglasno skleailo napraviti protest ua o. kr. namrst-I ni§tno v Tret radi promeoila vasnega iraona; pa no ¦ radi tFtwh* m fCorriera*, aia^ak fee* §9 90 uia nekteri uradi in nektcre Sole jele nepravega in ne-dovoljenega iniena posMevati. Snidejo se goriSki, StanderSki, podgorski in mirenski pevci v nedeljo 4. t. m. popoludne pri g. zapana v StandreZu. ¦ .. Iz Pevme sc nam pi§e jako obSirno 0 novih zyonovih; da je gospod vikarij propovedal hoditi k njiiu v zvouik brez dovoljenja cerkvenikovega ter da so.-no sme s kamenjem in Zelozora na nje pritrkova-ti;¦ dalje, da so zvonovi slabi, plenjivi in napokaui in mnogo npazek glede plaCevanja zvonov. Dopis je podpisalo vrC obginarjev. Priob5iti ga ne moremo, ker je — prcdolg. Slu2ba popotnega uSitelja za poljedel-Stvo v slovenskih krajih na Primorskem je razpisa-na z 1000 gl. plafe in 600 gl. potnine. ProSnje je vlo2iti do 31. decembra t. 1. pri c. kr. namestniStva v Trstu. V Ameriko gredo tudi taki, ki imajo doma izvrstno 2ivljenje. Pripoveduje se, da eta ravnokar od§la tja iz Gorice sinova dvoh znamenitih druZin. Iz Lo6enikain iz Mu§e odide to jesenokoli 60 draiin, Zgorela je 4 letna deklica preteklo nedeljo v Solkanu. Med tera ko je mati v podstreSji nekaj po-pravljala, pride otrok blizo ognja, u2ge se mu oble-ka in se tako ozge, da je takoj umrl. Iz Ptuja: Slovensko povsko druStvo, obsega-jofie vse slovenske pokrajine, imelo je 20. uov. t. 1. tukaj svoj letni zbor. Iz raznih poroSil 0 delovanji druifeva, njega pre-mo^enji itd. se je dokazalo, da drufitvo vsestranskc napreduje, ^eravno letos radi premnogib slavnosti nl bilo obifiajnoga velicega pevskega zbora. Drultvo je priredilo letos le izvanredni pevski zbor 4. sept, v Slovenjemgradeu 0 priliki Trstenja-kove slavnosti, ki se je vrlo dobro obnosel. Vseh udov Stoje druStvo blizu 400. Predsednik mu je ze >v tretjikrat enoglasno iz-bran g. Milia LeSnik, c. k. davkarski prisfcav v P6ujif ravno tako tajnik u&telj g. Tone Porokar. T prihednji jeseni se bode priredil voliki obfini in pevski or, H bode vsredini slovenskih pokrajin. DruStvo, ki ima namen gojiti slovonsko in sploh slovansko petje in glasbo, je vrcdno, da gavsak Slo-venec podpira. Ustanovniki plaiSujejo enkrat za vsclej 25 gl.; podporniki 2 gl. ia izrrlujodi udje 1 gl. let-nine, ter dobivajo druStvene pesni. Svoj sedez" ima druStvo sedaj v Ptuji, kamor se posdjajo pisma in doneski. Petaki z due 7. julija 1866 zamenjavali se bodo se do 31. dne decembra t. 1. Narodni uditelji zjedinjenih sevemih dr2av v Ameriki so letos sklicali zbor v Cinkego. Prislo jo k njemu okoli 7000 u&teljev in okoli 3000 uclteljic. BPopotnika pripominja temu: Lep dokaz, da je na-rodno uciteljstvo prebujeno, da se zavoda svojega prezvi§onega poklica in da se zanj tudi zanima. NaSe narodno ufiiteljstvo je gotovo tudi prebujeno, in se zaveda svojega prevzvisenega poklica ter se zanj tudi zanima, a za njegovo gmotno stanja je prcakrbljeno tako slabo, da zarad tega marstkter uCitelj ve5krat nitt k zboru okrajnega drustva ne more iti. Stritarjevih spisov sta izsla 21 in 22 suopi6. Angeljdek, III. zvezek, iziel je v „Katoliak tiskarni y Ljubljani11 in Btane 12 kr. Ta knji&ca ni le primcrna za mladino, ampak je tudi tako prijetna in mikavna, da je bilo I. zvezka 4000 iu II. zvezka 5000 odtisov kar namkrat razprodaoih; III. zvezek pa je Se mnogo lepsi od prvih dveh. Kdor ga na-roci svojim otrokom, se gotovo ne bode kesal. Poziv! „Pedagogi§ko druStvo* v KrSkem bode izdalo tndi za leto 1838. aPedagogi§ki tetnik", ki lzide meseca aprila ali maja prihodajega leta. Obsc-zal bode razen druzih pedagogiSuo didaktictiih spisov tudi: ukoslovjc, Crte2e Solskih stavb s pojasnili, navod za risaoje strojev (raaSin; i. t. d. Da bode vsebina kojigi tem zanhnivejsa in mnogovrstnej5a, uijudno vabimo p. n. slovenske §olske pisateljc k prijaznemn sodelovanju. Primerni pedagogi6no-didakti(ni ali me* todicni spisi, pa tudi popularuo-zn&astvene razprave naj se blagovolijo doposlati do konca tekofiega leta ah vsaj do 1. februvarija 1888.1. druStveaemu odbora vUrfiko. Od vsestranske in krapke podpore p. n. to.vari-Sev in tovari§i6 je zavisno nadaljno razevitanje »Pe-dagogiSkega druStva* in nPedagogiSkega letaika". Na 8lovenskem ufiiteljstvu pa je Ie2e5e, da se povzdigne naie prvo Soisko literarno druStvo na atp-pinjo „Hrvatskega pedagogijsko-knji2evnega zbora*, ki ia od 1. 1871. izdaja po 3 do 4 kojige z razno pedagogicao vsebino in v novejSem Casu celd peda-gogifine klasike. Zato prosimo tudi vse nopisatelje, da priBtopi-jo v polnem Stcvilu druStvu in nabirajo novih udov, kcr le vkupno delo rodi mo( in napredek. IMniua Odbor bodo nadalje le tiato Stel med ude, ki placajo lctniuo prod izdajo „Letmka«. Pozuejc bode cena knjigi vccja. ' . V zaiogi imamo §e nekaj «Pedaf?ogiskm letm-kov'\ 1887, po 1 gld. 45 kr., nekaj „Obcuih vzgoje-slovij" po 85 kr. in nekaj „Poukov o artoflh" po 35 kr.. s poStnino vred. Tiste p. n. gospode pa, ki so prejeli in obdria-li kako knjigo od „Pedagogi§kcga drastva*, uljudno 'prosSmo, naj nam najbric poSljejo novce Banjo, kajti z riovim letom je troba obracuniti tudi 8 tiakarjem. Dragi tovariSi (iovari§iec)! Delajmo vsak po svoji ~inociT *z vspeh bode Pastes za iias in za narodI V KrSkem, ineseea novembra 1S87. Odbor. Mati6ne knjige za Gorico in okolico so dosle ter so dobivajo pri Sitainicnem cuvaji. Po&toinu atane za vsakega uda 10 kr. Pri tej priliki naj bi druStve-niki plaSali ietoino za 1888, ki znasa 2 gl. Odbor za Dolencev spomenik jo sprejel na svojo prite2bo ysled prepovtdt javnega nabiianja doneskov to le odloko, piaano v nem?5ini: C. kr. predsedniStvo rodarstvenega ravnataljstva v Tratu. §t. 2252. Slavnemu odbora za posiavljenjo spomenika Yiktorju Doleacu v Tratu. Vsled naredbe dno 16. t. ra, Stev. 4214/M. J. odbii je gosp. minister notranjib zadev utok tukaj-Snjega odbora za postavljenje spomenika urnrSemu uradniku Viktorju Doieucu in za podporo njegove za-osfcale rodbino, prod naredbi 10. J. 1. §t. 1361/P., >po kaierem je bilo zabranjeno javno nabiianjo denarja za omenjeno svrho, na temelju uzrukov, nayedenih v odloki, kojo je pobijal odbor. — To se naznanja slavnomu odboru, da se ve po tern ravnati, na temelju odloke "via. o. kr. nameetniitnpga predscdniStva v Tratu od 20. t. m. at. 11011?. ter se ob enempo-vraca dotidai ntok. Od o. kr. rcdarstvenega ravnateljatva. V Trstu, dne 22. noycinbra 1887. P i d t n o r, s. r. Odbor kolikor inogofie hitro nazaani kaj misli nadalje storiti. „Die Vaticanische Ausstellung in Wort trad Bild" je ime odlieneimi, jako krasnerau dciu* koje izhaja v neniSiiem jeziku v zaiogi tiskarne sv. Norberta na Dunajti, III. Seidlgaasc si. 8, — delo ima nauien prioWevati vse zanimivoati vatikan-ake lazstave, koja se ima odpreti v Rimu prigodom zlate mafio sv. oScta Lcona XIII. Izbaja v posame-znib, jako ukusnih zvezkih na velikej osmcrki v ele-gantnej obliki in okraseno z nmetniSko dovr§enimi slikami. Vsi dopisi, poro&fa, naznaniia itd. L. diece-zanskih odborov sprejemajo so brezpladnp. Vsem zeaskam priporoca se gorko! Sidzina, po-5ta JardcnoT r Galiciji. Skoruj pot let trpuia je mpja sc-proga bolecine y zelodcu in zapokanja. Jedi ji niso^ bar nic vlekle. Vzivala jo razna 2dravila, pa nobeno ji ni poroagalo. §e le, ko jo jela vzivati Brandtove Sviearske zrna, je zacela laglje jesti in se ji je zdravje zopet polagonia po-yrnilo. Pre3reno se zalivaljujeiu za to zdravilo. S spostova-njcm, Ludovik Wiato, naduiitelj. Da sem sam pisal, prieuje pritisnjcni moj pecat. Brandt ova Svicaraka zrna dobivajo se v lekarnah po 70 kr. skatlica- Pravih tch zrnic Skatla ima rudoc pokrov z be-Hm krizsa in Brandtovo ime z zadrso. Zahvala. Ganjen tolikimi dokazi so5ufja, koja so nam dosla od blizu in dalec toll za cas boiezni koli prigodom emrti nepozabne nam matere H"e«e IS * *•• mm. JL «» rojene Fabjan, se vsem, ki so nam grenkcst nenadomestljive izgube Bvojim sozaljem llajSali, y svojem in v imenu svojih iifijtopleje zahvaljujem. Ob enem prosim one prijatelje in znanco po-kojne, kojim mi ni bila prilfka to2ne vesti objavitl, isaj blagovole zaloatao obvoacenjo tem-le potom vs-prcjeti. V Baiali, 28. listcpada 1887. Dr. J. Stanic, odvetnik. Crrdlo od Rich. Gaertnerja, ki naredi dcvlje svetle. ] ne da bi jih bilo treba s sCetjo t-glajati in ostanejo svetli tudi v mokrem. Uradno je pruskusano in potrjeno, dansnju ni gkodljivoin da je najboJjse med sedanjimi nia-' 7ili. Vpeljano je pri vojakih * Gledati je na varstTeno znamenje. Napravfia gp, tovarna Rich. Gaertner na Dunaji, Gisolastr. 4r Part. riteklL'inuA veJja TO kr.; s po6to narogeni vplfata 2stekle- m'ci 1 gl. aokc, 6stck{cnici*.gl. 12 kr., 12Btckleme4gl.80kr. Y Gorici se dobi pri E. Gentileju r gosposkih ulieab St. 10 SB Kelodene boiezni B hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegfjivo zolod6no zdravilo. Izbrati t raznilt Seloddnih boleznib zdravilo, katero bi v rcsnici odgovarjaio nanienu, ni lahka Btvar dandanca, ko ho pi'odajajo vsiikovrstna taka zdravila. Vedji del onili Iciipljic. izl >5kov itd itd., ki_ ho oztianjajo in priporofiajo pb^inatvtt_z^ yispko loteSinu bcsodaiiii, ni dra/ega ka prt»var«. pogosto §e SkudijivB. Samo jeruzalemski balzam, uke davno zuan po svoji priprosii sestavi in po ozivljnjoci svoji moii na 2e!oii5.no 2ivoo, si jc |>rtdol)i! prodnost prcd vaomi dru-gimi do zdaj znanimi pomoCki, kar po.'rjujo njegova razprodaja. ki vodno rasle. Tn balzam, bogat krepfajoce mo5i kineSkega ra-barbara, korenike, ki je sploh znmia po svojera p r e-bavnem uspebii, dnjo gotovo sredstvo pro'i zelodfinim slabostim, izvirajoCim iz nerednoga prebavljanja.^ Zato ae priporofia, ko jesti no di5i, "prott neprijotni sapi, gnjiian, risjanju, zabas'inju, liemorojdalnim tezavam; pomaga tudi p'roti zlatcnici, glisfam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 00 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOBMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Palisca. F? »^t»!»K»3«»J»m«»S^ ijiptec i ma, v Gorici mi Travniko v. ima veiiko zalogo vsegs, kar spada v podrocje p It-, knjjgotrztva in toduo zvrsuje vsa naroSila 6aso- A pi! pisov in rauzikalij. Pri njem se dobe vse razuo- ^ vrstne Solske knjigo, papir, pisanke, svinSiniki, td pcresa in vse, 6esar a? potrcbuje v loli in v p< ucadnij'. On prodaja po najuize mogoci ceiii. Gg. t% uci eljem pa eene §o posobno zni2uje.. [4 Priporocujo se p. n. caatitetnu obfiinatvu, If da bi blagoljuo hodilo k njemu nakupovat in i^ narocevar. PC3CDC3CDC3C:iC^CZ>CXZ3^ i fOMF CUL8T, I i trgcvec na tlebelo In na drobno V kaSteui, naznanja slavnemu obfiinstvu, da ima v svoji j '«L stacuoi veiiko zalogo vsakovrstnih igraS, no- ! ~p vostij in razlicnih puncik z obleko in broz ] .** nje, razne vrste volrtenega blaga, rokavice, > Jf 5rne ovrathe rute za duhovnike, zapostke raz- ' ^ nib vrst, skornje, volnenc devlje za zimo s ' 'yj podplafci in brez njili, vsakc velikosti, in prav ¦'* mnogo driigih rcdij : najfincjo podobice iz Pa-riza, svotinje, razpela vsake vrste, tudi 7, nikla in bole kosti s stojalom, kipe, voiae vence najrazHcnejgih vrst in tudi z biseroik m-itic, najfineje na veriziei se srebra itd. Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja. MARTIN POVERAJ, civilski in voja&ki krojad. JEDINA IN MAJVE&FA krojafiiiica in zaloga vsakovrstnega sukna ter Zimska obleka . . . . od gld. 9.- naprej. Ziniski sakot .... „ „ 5.-— n Zimsko blade .... „ „ 2.50 4 Zirnska fiiiknja .... „ „ 9.— „ Salonska obi oka ... „ „ 25.— B Obleka za decko ... „ „ 1.75 w V Goi'ici, na Travniku, nasproti voja§nici. Naroibe so liitro in licno izvrsujejo po najnovoj^eia kroji za vaak stan in po poStoiri eeni. Uzotci so poSiljftjo na zahtovanja na oglod. SiliiBkiciiipheiliiiitaii H. Bock-a jj Batsji, Hi- Buftta it- H- Ccniki so dopoSiljajo brezplaSiw Ta esenca,. ki ae narcja po nckem recopta gospoda Dr. E. Titeza S(6ekla, c. kr. vladinega svetovalca in dezelno-saniitetiif-a pora<5evalca za Kranjsko, je Jakozrana „Tinctura Rhei eomposita", katera ozdravlja vse 4eloddeve in trebu^ne boiezni, odpravlja telesiio zaprrje, zlato fciio itd. Cg^lej navod, t^^^^#^^^^>JT«^Vf^^ Jf ssi'ebi'ar- v Grorici,! \ ulicc Morclli §f. 17, f' JjT so priporoca vrjlecnstiti diihovSJf.ini zo. izdoforanjo jf fceikvetuh potiobScin najnovejso nbliko, ijftmiw: & Mpnstranc, kelihov, ciborijev, avetilnic, li sveemkov itd. itd., po najin'Jji ceni. J, C • ^"^ 8e P" "J0"1 8tara cerkrena pripvava v O- j&* A- gnju pozlati. posrebri in .popravt. S J» «- . ^Jft. ,)!«g<>v°lji!a vproganje radovoljno odgovarja Jli & in posljc vsako blago dobro spravljeno in postni- & t& ne prosto. X v Gorici, v nanskili ulieah h. St. 14, Bprejema v tisek knj!ge9 ku]5zlce? dai?lillic? tSzUuic llstc, vabila, okrozoice, souete, peti cije, cenike, jedilne liste, bolete, vozne in mrtvas kc liste, 2alna pisma ia vsakoi-giw dcla, Id spadajo | v delokrog tiskarske umetoosti po prav nizkjh c-nab, 5ev.il a, feS Tiskarna ima v zaiogi Wiakovr&taili iislianlc «a eerkveno ral>o« kakor: za spri- racune, dnevnike, zapisnikc, preglede, ra: kaze, posiietkc, kanoh^kc table, matice (inatribvO za krat, birmo, zakon, hmrfc, velikonofine liste, kako • tudi za popis duS (status) v latinskcm, stovon>;kem, HBri ltaltjanskem in nemikem jeziku itd. itd. K&! Tiskarna daje poroStvo za Eatanenc m hitro postrezbo io za nizkost cen. jiW. mvnUsli m odfOToiiii nrednik: M. K0B8IC. — TMu: ,HjliirD»w*» tiskv*" T"Qpj^i,