Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===—■ ■— Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste mserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano matica po 60 v; večkratni objavi po do-:== govoru primeren popust. - HfiPREJ Gtasišo jugoslov. socialno demokratične stranke. izhaja razen nedelj in praznikov vsak —— ....... dan opoldne. ------------------- Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36•—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in —— Ameriko K 48. —— mm» Posamezna Številka 14 vin. ero Št. 111. V Ljubljani, petek dne 17. maja 1918. Leto II. Zavezništvo ali zveza narodov ? (-'Csar Karel je obiskal nemškega cesarja v glav-^cm stanu. Ob tej priliki se je vršil razgovor vodilnih ■i zavnikov in vojskovodij iz obeh držav, ter so se pogodili, »da ^ obstoječe zvezno razmerje izpopolni in ■R().?lobi«. Nemški vladni list poroča, da je »določena smer Pogodbenih dogovorov, ki pridejo v poštev« in da se je poseglo popolno sporazumljenje o »vseh temeljnih go-nc°iearSk'kl’ • polit’£no'SOspodarskih vprašanjih, in sicer 01 or se medsebojno tičejo sedanjega vojnega ja« 7d' °^el- držav’ temveč tudi bodočega razmer-sta.m" ' SC *e(*a*’ da so sklepali v nemškem glavnem Pr° stvare|i največjega političnega pomena. vse,m ’e Pač upravičeno mnenje, da se je v ciljev ^Kako a7"Cni Stafl 11 razpravljalo vprašanje vojnih od tešra l * °.^° traiaJa še vojna, zavisi nedvomno sedai ki n.e °'^e zas'edujejo osrednje sile, in sicer kak«Sn'p 1° VOjna na V7-^odu končana, bistveno od tega, »rediti * ’ma NemČiia "a zahodu' Kak0 hoče Nemčiia t; zoL^r raZnlCrie Z Belgii0 in a,i si hoie prilasti-eoskiT ”ad želcznimi rudniškimi zalogami v fran-ianip rem’ bo seveda prav bistveno vplivalo na trajna M°,ne ®pornnirno se zadnjega govora grofa Czer-v • Minister je ponavljal tu svoje že prej, in potem ^delegaciji označeno mnenje, da hoče Avstro-Ogrska st«*l svoje in svojih zaveznikov »predvojno posestno t0t*a tlC bo'"'e se #za imperialistične cilje niti iletje nitt.za druge«. Narodi Avstrije imajo pravico zve-»em stanu Kr°f Burian pri Podajanjih v nemškem glav-• Nujno "potr^h °Pa* t0 temelino mne,1ie Krofa Czernina. delegacije i 1/'° ie’ da se vendar že enkrat skličejo vprašanju ri a ^ POuce o odločitvi, ki je padla v tem Tudi o vprašanju, kaj bo s prihodnostjo Poljske, sc menda govorilo v nemškem glavnem stanu. Vemo, a na eni strani zelo vplivni krogi v Nemčiji zahtevajo ‘Popravo mej« na stroške Poljske, in da na drugi stra-ni zelo vplivni krogi v Avstriji delujejo na osebno unijo ^>cd Avstro-Ogrsko in Poljsko. Odločitev v teh vprašanjih zadeva življenski interes poljskega naroda in r 3 bodočnost naših zvez do njega, naSega državnega ' a sploh. Ne gre, da o tem odloča samo par diplo-atov in generalov, parlamentu in delegacijam se vpliv 'a to zgodovinsko odločitev ne more zabranjevati. »reditveainShVhne|mvŠkem glavnem -stanu se tičejo tudi Gre tukai f . STospodarskih zvez z Nemčijo, rinske ' ' ° 1Vldno za vprašanje srednjeevropske ca-Offrska trR:ov‘nske zveze. Poznamo načrt: Avstro-rinsk ^ j0 ^em^iia si naj dovoljujeta medsebojno ca-e o ajšave, katere odrekata drugim državam. Na-^ 'ma tuintam mnogo privržencev, pa tudi mnogo na- sprotnikov. Ogrski agrarci, katerih zaupnik je sedaj av-stro-ogrski zunanji minister, so mu prijazni, ker jim hoče odpreti nemški trg; nasprotno pa se boje mnogi avstrijski industrijski krogi, da jih brez varstva izroči daleč prekašajoči svetovni tekrni nemške industrije. E-niin je všeč, ker prodira carinski zid med nami in Nemčijo, drugi se pa boje, da nam s tem višjim carinskim zidom zapro pot do vsega ostalega sveta. Kakor že hočemo o tem razinišljevati, je vsekakor to nekaka odločitev z najtežjimi gospodarskimi posledicami; odločitev, od katere sta blaginja in gorje celega našega gospodarstva in bodočnost cele naše industrije. Nemogoče je, da se ta odločitev prepusti enemu ministru, enemu poslaniku in enemu generalu. Ako imamo kaj, kar se ne more oktroirati, ne da se prevzame kaj večjo odgovornost, je pač to. Ako je kaka zadeva, pred katero se ljudstva ne morejo postavljati, »kot dovršena dejstva«, tedaj je to. Ob uri, ko pada taka odločitev, se mora sniti parlament, da izpregovori odločilno besedo. V nemškem glavnem stanu se je dalje govorilo o našem političnem in vojaškem razmerju do Nemčije. Vsebina zvezne pogodbe naj bi sc izpremenila; v kaki smeri izpremenila? Pogodba od 1. 1879 je obe državi zavezala, da pomagata druga drugi z pboroženo silo, ako to ali ono napade Rusija. Kakšne obveze bo nova zavezniška pogodba naložila zaveznikoma? Interesi Nemčije se raztezajo po vsej zemlji: ustanavlja na Finskem, Estonskem, Livoniji, Kurski, na Litavskem nove zvezne države, ima silno moč v Turčiji, hoče svojo kolonijsko »državo vzpostaviti in razširiti v Airiki, Vzhodnjl Aziji in na Južnem morju. Ali bo Avstro-Ogrska tudi po tej vojni zavezana, da smatra vse daleč po svetu se razpredujoče interese Nemčije kot svoje? Ali gre, da prevzamejo, tako obvezo narodi Avstrije, ne da bi njih zastopniki imeli le priliko, da izrazijo o tem svoje mnenje? Učili smo se v tej vojni spoznavati strašni mehanizem zavezništva. Avstro-Ogrska je prišla v navzkrižje zaradi Srbije z Rusijo. Ker pa je bila Nemčija naš zaveznik, je bjla naenkrat tu vojna med Nemčijo in Rusijo, dasi Nemčiia sama ni bila udeležena na srbskem mešetarjenju. Francija je bila zvezana z Rusijo, tako je nemško-ruski konflikt imel vojno med Francijo in Nemčijo kot posledico, čeprav srbski konflikt obe ni prav nič brigal. Francija pa je bila zopet zvezana z Anglijo; tako je stopila na plan tudi Anglija! Tako je konflikt Avstro-Ogrske in Srbije po železnem mehanizmu zavezniških pogodb izzval svetovno vojno. Ta izkušnja je podžgala vse narode, da razmišljajo o tem, ali so zavezništva sploh sredstva, da zagotove svetovni mir. Ali niso marveč vzrok, da se vsak konflikt med dvema državama razvije do silovitega boja vseh velesil? Zaraditega se je porodila misel, da se namesto teh zvez, ki se drezajo med seboj, postavi ena sama zveza narodov, ki naj bi vse kulturne narode na zemlji združila k skupni obrambi miru, k skupni ureditvi vseh prepirov z obligatoričnimi razsodšči in v katerem naj bi vse ožje zveze izgubile vsak pomen. To ’je proglasil predsednik VVilson v svojem znanem mirovnem programu, za katerega sta se Czernin in HertKng izjavila kot sprejemljivega. Tega je Czernin sam proslavljal v svojem znanem budimpeštanskem omiznem govoru kot bodoči »svetovni red.« Ali je to, kar se je sedaj v nemškem glavnem stanu pogodilo, še združljivo s temi načrti? Ako se Nemčija in Avstro-Ogrska strneta k trajnemu, ožjemu, političnemu, vojaškemu in gospodarskemu zavezništvu, tedaj bo storila antanta isto. Zavezništvo bo stalo proti zavezništvu. Zavezništva, to so trajna delitev sveta v dva sovražna si tabora, tekmovalno o-boroženje po vojni, gospodarski in sirovinski boj, večna vojna nevarnost. Zveza narodov nasproti — »liga narodov« — pa je združenje vseh narodov k ožji skupnosti, premostitev sovražnosti med narodi, mednarodno razoroženje, odločitev vseh prepirov med državami ne le s pravico sile, temveč s silo pravice. Načrt novega vojaškega preskrbovalnega zakona. Zakoni, ki urejajo preskrbo vojaških oseb in njih svojcev, so stari že 30 do 40 let, Vojaška uprava je sedaj izdelala nov načrt, ki bo predložen parlamentu. Pri preskrbi moštva (brez aktivnih podčastnikov) /je izraženo načelo, da se pokojnina odmeri po delane-zmožnosti, in sicer v štirih stopnjah (20 do 50 odstotkov, 51 do 75 odstotkov, 76 do 100 odstotkov, popolna nesposobnost za kak civilni poklic). Pokojnina za vsako teh štirih stopenj znaša pri prostakih in poddesetnikih 120, 180, 240 in 360 K; pri desetnikih in četovodjih 132, 198, 264 in 396 K; pri narednikih 144, 216, 288 ia 432 K. Dosedanja pokojnina je znašala letno od 72 do 168 K. Pokojnina se pozneje na podlagi novih preiskav lahko zviša ali zniža. Pri vojaški invalidni preskrbi si sedaj tudi moštvo lahko prosto izbere svoje bivališče, kar je bilo doslej mogoče le pri častnikih. Tozadevna invalidna pokojnina znaša pri prostaku 600 K, pri naredniku 804 K letno. Poleg tega dobi moštvo po novem načrtu tudi višje doklade za rane, in sicer, če je popolnoma pohabljen, letno 1200 K, če je oslepel na obeh očesih, 960 K, če je izgubil posluh ali govor, 400 K, če je zgubil celo roko ali nogo, za vsak zgubljen ud po 400 K, če je oslepel na eno oko 300 K, če je izgubi) del roke ali noge 300 K, za druge manjše rane 120 K. Svota vseh doklad za rane ne sme presegati 1200 K na leto. LISTEK. Spomin na Karla Marxa- občujean* soc*alistični pisatelj Eduard Bernstein pri-V ^nimive osebne spomine na K. Marxa. ■ec« in takoelislcifl kr°s>h so nazivali Marxa »zamo- l.iem. Bilo je tle .p°dpisoval tudi pisma svojim prijate-otroci, in siccr° lme’ katero so mu clali nekdaj njegovi in rumenkaste pou^' njcKovih kakor smola črnih las seznanil, že kot sni' ^arx ie imeI’ ko se,n se -ž niim bil je le za dve leti ,+ * 'ase- StUr je bi' takrat 62 L ie utisk mnogo stareil' Ke’S’ ‘°da napravlial cono,n patriarha, čistoSU?°T * * ljy p i ar diugače, kot sem si ga predstavno, , , S° 'ni ° "iem pripovedovali, sem pri- Sa J* ’ nai m, zel° sitneKa- razburljivega stare- oclso, i 3 "a SCm ,n°Ža’ iz čiKar temnih oči je ,r ala globoka človekoljubnost in vljudnost in v či- nn«t b.esedah ie bila neskončna prijaznost. Ta prijaz- v , ln nežnost besed je bila tem bolj občudovanja lostnS V r/T Marx dovelj vzrokov, da bi bil ža- F>ari lls Ju’. tu5‘ v lotili njegovega bivanja v bejj U ln -0I‘( ')IUI JC često potrkala na njegova vrata „ Vsled dolgih bo ezni, vsleti * uega „ . . , v ’ v'sietl opetovanega, popot- M skr ,JaVa")a iC Živcl Marx ‘udi ob veli- jo D|a mnosti sv°ie druži,ie ved'io v finančni krizi ter lenk al odertlhom’ ki so mu Pomagali s smešno mastnimi pripomočki, od 20 do 50 procentov obresti. Ob takem stradanju in v denarnih stiskah se je predčasno postaral. Toda kljub temu ni bil nikoli za kako odnehanje od svojih ciljev. Nekoč mu je ponudil Bismarck po svojem pobočniku Bucheru, ki je bil sam prej revolucionar, da bi za veliko plačilo pisal vsak mesec za pruski »Staatsanzei- ger« poročilo o gibanju na denarnem in blagovnem polju. Pri tem naj b'i se Marx ravnal le po svojem strokovnjaškem piepi ičanju in redakcija tega uradnega li- sta se je hotela zavezati, da ne izpremeni v njegovih člankih niti besede. Marx je to odklonil, dasi je ravno takrat trpel največje pomanjkanje. Cist je hotel biti ne samo pred vsako krivdo, ampak tudi pred vsakim o-sumljenjem ter je hotel raje poginiti bede, kot da bi se uklonil svojemu načelnemu nasprotniku. Najtežje gospodarske skl bi so se končale šele tedaj, ko si je pridobil Engels nekaj imetja ter mu je mogel pomagati. Pa tudi tedaj se niso končale razne skrbi. Marx je bil nenavadno dober in skrben družinski oče in je hotel raje vse sam prenašati, samo da bi se njegovi rodbini le malo dobro godilo. Izmed njegovih treh hčera sta se poročili Laura in Jenny s francoskima pisateljema Pavlom Lafargueom in Charlesom Longuetom. Gmotno pa njihov zakon ni bil ravno najsijajnejši. Za najmlajšo hčerko Eleonoro se je dolgo potegoval francoski komunard Lissagaray, toda končno se je poročila z drugim pisateljem. Ko sem prišel prvič z Bcblom v Marksovo domačijo, je bila njegova žena ravno zelo bolna. Toda, ko sr nas povabili h kosilu, je vstala z ležišča, da bi nas po- zdravila pri mizi. Marxova gospa se je kazala vedno naj je govorila ali molčala, kot nežna, visoko izobražena Njena bolezen je zelo ogrenila Marxu življenje in ko je decembra 1881 umrla po dolgem trpljenju, mi je Engels pisal: »Zamorec umre tudi.« Engels je namreč dobro vedel, da ne preživi Marx dolgo smrti svoje verne družice; pri pogrebu je malo manjkalo, da ni padel v grob, če bi ga prijatelji ne zadržali. Svoje bolečine je manjšal z, delom: hotel Se namreč dokončati svoje glavno delo »Kapital«, a niti to mu ni bilo dano. Ko je prišlo konec januarja 1883 poročilo o nagli smrti njegove hčerke Jenny, bi bil kmalu to žalostno novico plačal z življenjem. Od te dobe je ležal, opoldne 14. marca 1883 je vstal z ležišča in odšel v svojo študijsko sobo; čez dve uri ga je pa našel Engels sedečega na naslonjaču z nasmehom na ustnicah — mrtvega. Marx je bil pokopan na pokopališču v Highgati zraven svoje žene in vnuka. Ko je Marx umrl, jc bil že slaven po vsem svetu in vendar je stal ob njegovi rakvi le trop prijateljev; danes sc ga spominjajo milijoni . . . Marxu ni bilo nikoli za populariteto, sam nam je pravil, da »ne da zanjo niti vinarja.« Bil je zelo proti o-sebnemu kultu, in v dobi, ko je dobival že mnogoštevilna priznanja iz raznih dežel se je čutil zelo obteženim ter se ni nikoli poganjal za javnost. Tak je bil že v nladosti. V tej dobi je stopil v tajno zvezo komunistov, le pod pogojem, da bodo odstranili iz pravil vse, kar bi podpiralo vero v avtoriteto. Stran 2. NAPREJ. Pokojnina za vdove, po možeh, ki so padli ali ■ vsled vojnega službovanja umrli, je določena na 225 K letno; če pa smrt ni v nobeni zvezi z vojnim službovanjem, znaša pokojnina za vdove 150 K. Vdove, ld so delanezmožne, ali ki se morajo z otroki ukvarjati, dobe na leto 210 K doklade. Vzgojevalni prispevki za otroke brez očeta znašajo 135 K letno, če je oče padel ali umrl vsled vojnega službovanja, v drugih slučajih 90 K. Sirote brez očeta in matere dobe, če je ena ali dve dvojni, če jih je pa več, pa poldrugi znesek, ki je določen za sirote brez očeta. Ti vzgojevalni prispevki se bodo izplačevali do 17. leta starosti. Nezakonski otroci imajo enake pravice; tudi starišem, sestram in bratom brez starišev, prastarišem padlih itd. se lahko dovolijo manjše rente. Pri rezervnih častnikih, se bo pokojnina določila po enakih štirih stopnjah delanezmožnosti kot pri moštvu; poleg tega se bodo izplačevale stanovanjske doklade, preostalim pa preskrbovalni prispevki. Enako se bodo uredili tudi preskrbovalni prispevki za aktivne podčastnike. Politični pregled, — Cesar Karel potuje tudi v Carigrad. »Information« poroča: Turški poslanik Hussein Hilmi paša je odpotoval v Carigrad, da tam vodi priprave za pred-stoječi obisk cesarja Karla v Carigradu. — Okrožna glavarstva na češkem. Iz poslanskih krogov se poroča da je vlada odgodila razglasitev odredbe o okrožnih glavarstvih na Češkem po binko-štih. Čehi so mnenja, da je rok podaljšan še dlje, ker namerava vlada počakati za svoj eksperiment primernega trenutka. Nemški poslanci pa trde, da govorice niso resnične in da izide naredba še pred prazniki. Predsednik poslanske zbornice, dr. Gross je izjavil voditeljem nemških strank, da ne more za poletno zasedanje zbornice ničesar ukreniti, ker ni še vlada ničesar izjavila. — Zakaj hočejo razširiti zvezo med Nemčijo in Av-stro-Ogrsko? Glasilo ogrske vlade »Pester Lloyd« na- • vaja za razširjenje in poglobljenje zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko med drugim: Moderni narodi bodo ostali po vojni približno taki, kakoršni so bili prej. V jedru so zdravi, polni eneržije, bogati inteligence, le Rusija je omagala, a ne ve se še, kakšen razvoj ji je namenjen. Na zahodu se kaže bodočnost jasnejše. Sovraštvo Francozov proti Nemčiji je zgodovinsko; njene državnike je zapeljalo vedno hrepenenje po Reni. Anglija ne zaupa novi velesili Nemčiji. Vojskovala se je nad sto let s Špansko in z Nizozemsko za trgovinsko nadvlado, dvesto let je napadala Francijo, dokler jo ni uničila kot kolonijalno velesilo. Vojna je poostrila položaj. Nemčija nima nobenega drugega zanesljivega prijatelja med evropskimi velesilami, kakor Avstro-Ogrsko. Tudi v miru se mora naslanjati na njo. Vkljub silnim porazom se ni preživelo napadalno razpoloženje Srbije, Rumunije in Italije. V takem položaju da je tesna zveza centralnih velesil neobhodno potrebna. — Avstrljsko-nemška zveza. Kakor znano, so skleniti svojedobno zvezo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko cesar Fran Josip 1., cesar Viljem I., grof Andrassy in Bismarck. Ta zveza ie bila sklenjena na temelju obrambe zlasti proti Rusiji. Sedaj hočejo to zvezo razširiti in poglobiti — zveza naj se obnoVi na temelju obrambe proti vsem drugim državam, ne samo proti Rusiji, 'in naj se po možnosti uvrsti v temeljni državni zakon, tako da bi prememba zveze bila mogoča samo z večino dveh tretjin državnega zbora. = Ogrski državni zbor o sestanku vladarjev. V ogrsikli ooslanislkii »boimaci je pred'včerajšnjim intarpoliral poslanec grof Mihael Karala i o vsebini zadnjih razgovorov našega in nemškega cesarja in o oesalnievem oiisnniu princu Sikstu Panmslkemiu. Grof K)arolyii ie navajal v svojem idCTneijevanju, dal se podaljša »veza z Nemčijo avtomatično; novi dogovori :so zato popolnoma odveč. Nasprotuje ustanovitvi o-sredinje Evrope in proti temu, da bi sklepali vojaško konvencijo. Ogrska želi vojaško in gospodarsko 'neodvisnost. Zahteva, naj se1 pojasni vloga, ki jo je igral grof Czennin v zadevi pisem. — Ministrski predsednik dr. V/ekierile1 'je odgovoril; Sodim, da odgovarja le splošnemu pritrjevanju javnega mnenja Ogrske, če se podaljša im poglobi zvezno razmerje z Nemčijo. Samoobsebi umljivo je, da bodo Sklenili gotove vojaške dogovore, a v popolnem obsegu se ohrani samoodločevailma pravica Ogrske. Einott-nio postopanje se bo določilo tudi glede ma polj-fco vprašanje. Zveza z Nemčijo ne bo tvorila nobene ovire, da bi se ne smeli pridružiti z vezli narodov. Glede na cesarjevo pisnuo je izjavil ministrski predsednik, da je povzročilo, ker so bili potvorjeni bistveni delti, v gotovi meri vz- ! nemirjenost, posebno v Nemčiji. Bivši mtiinisiter grof Czernin ni 'tajili, davso se tralzgovarjali s princem Sikstom; v kolikor so bili razgovori političnega značaja, prevzame grof Czernin za nje popolno adgoivomnost. Z veliko večino se je sprejel cdgcvcir na znanje1. — Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budapešte poročajo, da je prišlo med vlado in delovno stranko do kompromisa glede volilne reforme. Volilna pravica Je po izpremenjenem predlogu vezana na naslednje pogoje: 24. leto, ogrsko državljanstvo, znanje branja in pisanja, stalno bivališče. Poleg tega je treba, da ima volilec šest razredov elementarne šole, da govori madžarski jezik in da plačuje najmanj 6 kron davka ali da poseduje osem oralov polja, ima obrtniško licenco, je nastavljen v kaki obrti ali v kakem podjetju ali pa je bil odlikovan s Karlovim križem ter da stanuje šest mesecev v isti občini. V bodoče ima pod istimi pogoji volilno pravico tudi vsaka žena, ki je stara 24 let in je uspešno dovršila štiri razrede meščanske šole. =- Protesti Ukrajincev. Seja ukrajinskih zemstev je protestirala proti preobratu v Ukrajini z noto, ki jo bodo poslali tudi nemškemu in avstrijskemu državnemu zboru. Zbor kmetov in komite socialnih revolucionarjev v Kijevu sta se temu protestu pridružila. — Gospodarska pogodba z Rumunijo. Med našo državo in Rumunijo se je sklenila tudi gospodarska pogodba. V prvem členu pogodbe si oba dela obljubujeta, da bosta odslej živela v miru tudi na gospodarskem in financiielnem polju in se v dobi prehoda iz vojnih v mirovne razmere podpirala in ne zavirala prehoda z visokimi uvoznimi carinami. V nevtralnih državah ležeče blago, izvirajoče iz Avstro-Ogrske ali Rumunske, ki je bilo obremenjeno z določbo, da niti posredno niti neposredno ne sme dospeti v kraje drugega pogodbenika, se more zopet izvoziti in je vlade nevtralnih držav nemudoma obvestiti o preklicu teh odredb. 1 udi je takoj pričeti s poštnim, brzojavnim in telefonskim prometom in je podaljšati pogodbo o dobavi tobaka do leta 1930., pri čemer pa ponudbene cene ne smejo presegati pridelovalnih cen za več nego 15 odstotkov. Med Rumunsko in Bolgarsko se napravi nova železniška zveza, Rumunska pristopi železniški konvenciji, ki se je leta 1883. sklenila med Avstro-Ogrsko, Turčijo, Srbsko in Bolgarsko. Za uvoz in prevoz avstro-ogr-skega blaga Rumunija ne bo računala višjih voznin nego za svoje blago. Uravnava se tudi razmerje avstro-ogrskih podanikov in njih premoženja ter različnih delniških in drugih družb v Rumuniji. Dokler se ne sklene petrolejska pogodba, Rumunija za izvoz petroleja ii» petrolejskih izdelkov v Avstro-Ogrsko ne bo pobirala izvozne carine, pa tudi ne izvoza tega blaga prepovedala ali preklicala. Uravna se tudi izseljeništvo. Glede osebnega in prtljažnega prometa ni delati razlike med prebivalci obeh pogodbenih delov. Donavska pristanišča med Brajlo (vštevši) in Črnim morjem je smatrati za pomorska pristanišča. Dodatna pogodba ureja promet z živino, živalskimi surovinami in surovinskimi produkti. — To so v kratkih obrisih poglavitne določbe te gospodarske pogodbe . — Državnozborska volitev v Zvvickauu. V Z\vick-auu na Saškem se je vršila 13. t. m. volitev v državni zbor. Narodni liberalni kandidat Klug je dobil 6096, so-, cialni demokrat Meier 12.433, neodv. socialist Heckert 5036 in Braun (stranka srednjih slojev) 102 glasova. Meierju ie torej izvolitev zagotovljena. To volilno okrožje je bilo do sedaj v rokah neodv. socialistov. — Še en mirovni sklep. Med Turčijo 'in Finsko je bil sklenjen mir dne 11. maja v Berlinu. — Irska in Anglija. Združeni izvršilni odbori angleških delavskih organizacij so angleško vlado nujno pozvali, naj zaradi Irske, zaradi Anglije in aliiranih držav in zaradi bodočnosti demokracije opusti izvršitev zakona o brambeni dolžnosti, ker bi vsak poskus v te) smeri zahteval kri tisočev Ircev in Angležev. Poročila iz Dublina javljajo, da odstopi dosedanji poveljnik čet na Irskem, general Mahon, in da pride na njegovo mesto naslednik, ki ima pričeti s prisilnimi ukrepi. Od 20. maja naprej je vožnja na Irsko dopustna le proti posebnemu dovoljenju. Ta ukrep se smatra za pričetek prisilne akcije. Dnevne beležke. — Člani in članice društva »Svobode« se vabijo na važen društven sestanek, ki se bo vršil jutri >v soboto lob 8. zvečer v društvenih prostorih, Seileinburffoiva milica 6, 11. nadstropje. Na sestanku poroča sodr. Milost iz Trsta. Nihče naj ne umanjka. — Gosti dobrodošli. Odbor. . Zagorje ob Savi. Na razna vprašanja sodrugov in sodružic v okraju politične organizacije Zagorje se vse sodruge obvešča, da je odbor politične organizacije dogovorno z zaupniki sklenil, da naj se sodrugi in Sodražice ki žele iti na shod na binkoštno nedeljo dne 19. t. m. v Trbovlje, zberejo v društvenemu lokalu v Zagorju ob 11. uri dopoldan. Vsi oni. ki gredo prej ali pozneje pa naj bodo točno ob 1 ur i v Delavskem domu v Trbovljah. — Odbor. — Na manifestacijskem shodu v Trbovljah, ki bo v nedeljo dne 19. maja ob 2. popoldne v prostorih pr! Špancu bodo govorili: sodruga Čobal in A. Kristan ter poslanci gg.: dr. Benkovič, dr. Korošec in dr. Ravnihar. — Deželni odbor kranjski je imel dne 15. t. m. sejo, na kateri je deželni glavar poročal, da nastopi daljši zdravstveni dopust. — Deželni odbornik grof Barbo je s 1. majem zopet vstopil v deželni odbor. — Povodom Karlovega tedna se dovoli 3000 K. — Okrožnim zdravnikom za Metliko se imenuje dr. Kučera. — Nasvetu nižjeavstrijskega deželnega odbora, da se naj ustanovi na Dunaju posredovlnica za vse deželne odbore, se pritrdi. — Deželni glavar poroča o nadaljnem izplačilu podpor aprovizačnim odborom za siromašne sloje. —" V okrajno preskrbovalno komisijo v Črnomlju se im6" nuje črnomaljski župan Josip Doltar. — Dunajski župan vabi k udeležbi pospeševanja akcije za novo železniško zvezo med Dunajem in Trstom. Sklene se, akcijo podpirati. — Nekaterim občinam se dovoli pobiranje nad lOOodstotnih doklad. — Sklene se sistemizirati potrebno število strežniških mest v deželni blaznici in skrbeti za primerno strokovno izobrazbo strežniškega o.sobja. — Hrvaška resolucija, ikii je Mia včeraj . zaplenjena v »Napreju« v celoti, prinaša »Bdi1-mastt« z dime 16. t. m. nezaiplenjenjo. Res me vemo, kad je v njej, ikair bi biiilo nevarno! — Obnovitev Goriško-Gradiščanske. V torek se ie vršila v Trstu pod predsedstvom namestnika druga seja deželnega sveta za gospodarsko obnovitev Goriško-Gradiščanske. Namestnik je uvodoma naglašal veličino dela, ki je mora zmagati akcija in ki jo težkoče nabave delavnih sil in prevoznih sredstev, kakor tudi vse druge vojne težkoče še povečujejo. Te težkoče je mogoče premagati le stopoma in s sodelovanjem vsega prebivalstva vseh stanov in poklicnih krogov. Izvajanjem namestnika so sledila poročila voditelja obnovitvenega urada, dr. pl-Schullerna, kakor tudi poročila posameznih oddelili!1 predstojnikov. O posameznih točkah so se razvile obširne in živahne razprave. Izmed poročil je bilo zanimN0 zlasti ono načelnika tehniškega oddelka, ki je nudilo sliko dela, ki je je treba še izvršiti. Tako je bilo število poškodovanih kmetskih poslopij določeno na okroglo 11.000, ono mestnih stavb na 4000. Temu nasproti je treba upoštevati, da znaša kljub vsem prizadevanjem stanje delavcev in rokodelcev v obnovitvenem ozemlju 1400, število tovornih avtov le 3. S temi razmeroma slabimi silami so bile oživotvorjene dosedaj 3 opekar- • ne in 4 plavži, kakor tudi več mfearskih in ključavničarskih delavnic; vrh tega ie bilo nastanjenih 391 objektov. Število za prebivalstvo adoptiranih barak znaša preko tisoč. Kmetijski poročevalec, ravnatelj Ripper, )C opisoval stanje setvene akcije in obnovitve kmetijstva. Prizadevanjem kmetijskega oddelka se je posrečilo, da je pridobilo za delo 1300 vojaških kmetijskih delavcev in nad tisoč srbskih volov. Umetni gnoj in žveplo sta zagotovljena v zadostni množini, istotako veliko število kmetijskega orodja. Stanje pomladanske setve je v splošnem zadovoljivo, le koruza ima zaznamovati vsled vlažnega vremena tritedenski zastanek. Glede vinoreje je akcija vsled pomanjkanja trt močno ovirana. Posebna pozornost je bila posvečena reorganizaciji svilarstva. Številna od sosveta podana navodila so se tikala predvsem odstranitve številnih prometnih omejitev v obnovitvenem ozemlju, zboljšanja varnostnih razmer, pospe-šenja odpravljanja pisem in brzojavk, nastanitve voi'**” kih delavskih stotnij, dopustov in oproščeni domačin vojaških oseb, odstranitve razstrelilnih snovi in žičnih o-vir in zasutja strelskh jarkov. Vojaški zastopnik je obljubil v vseh točkah čim največje upoštevanje s strani vojaških oblasti. Zlasti, kar se tiče odstranjevanja razstrelilnih snovi, se bo isto močno pospeševalo, zasutje strelskih jarkov pa sc sedaj z ozirom na veliki obseg tega dela še ne more izvršiti. Koncem seje, ki se je končala šele v poznih večernih urah, je namestnik toplo poživljal navzoče, naj kljub vsem začetnim težkočam ne omagajo. Največje težkoče so minule in z združenimi silami sc bo posrečilo, da se dovede akcija do srečnega konca. Boljunec pri Trstu, dne 16. maja 1918. V ponedeljek po Veliki noči imel je sejo domači srenjski odbot-Seje so se udeležili ne le srenjski odborniki, ampak tudi drugi vaščani. Za sedanje razmere ie bila udeležba obila. Med drugim so pri seji razpravljali o aproviza- ; ciji. Obširno je poročal o sremskih poslih in aproviza-ciji vaški načelnik g. Andrej Sancin. Med sejo je tudi došla aprovizacijska tajnica gospa 1 crjaiičičcva. Gosp-Sancin Andrej je omenil marsikatero nerodnost pri aprovizacijskcm poslovanju, med drugim tudi, da >e srenjski odbor določil dva nadzornika za nadzorovanW aprovizacije, kar je pa g. župan odklonil; gospa Ferjan- j čičeva je pa vse njegove trditve izpodbijala. Da bi se 1 postavilo nadzornike za aprovizacijsko poslovanje, smatra zase in za gospoda predsednika poniževalno in j žaljivo; baje tudi ni dopustno, ker aprovizacijsko ko- j misijo sme nadzirati edino g. župan. Opazke, da v j zmislti obč. reda za Istro sme obč. odbor po svojih iz- % voljenih zaupnikih nadzirati vse posle občine — do- j sledno tudi aprovizacije, uiti ni upoštevala. Dalje i'-tudi trdila, da, če bi sc postavili nadziratelji, bi morah biti bolj izobraženi in bolj inteligentni, nego je ona i" predsednik, ne pa preprosti kmetje. Slednjič je na neke opazko Andreja Sancina povedala Karolina terjal, da Stev. 111 NAP H E J. Stran 3. poleg dvojnega deleža dobivajo živila celo za odsotne člane družin ne le družina svetovalca -Žerjala, ampak Ml družine Ferjančič, Res, Kraljič, Sancin i. dr. Komu »a škodo? Ljudstvo to dobro ve in je razburjeno radi tcsa; je to že županu potožilo, a vse nič ne pomaga. V Dolini so se istočasno sestale matere-glavarice dru-Zln> razpravljale o aprovlzacijskih zadevah, izbrale de-Putacijo, ki se je šla pritožit k županu in k c. kr. okr. Glavarju. Obadva sta jim obljubila odpomoč, ali ostalo 'e *e Pri obljubah. Iste osebe kot prej delijo, pašujejo 1,1 surovo psujejo uboge ženske in otroke, sami se pa nuste z dvojnimi deleži. Radi aprovizacije je v vseh 'aseh dolinske občine ljudstvo razburjeno. V Ospu je n- Pr. predsednik aprovizacijske komisije enostavno od-s avil ciana nadučitelja Bertoka samo zato, ker mu ni in . On in župan naročita, kateri dan naj pride depilacija ljudstva v občinsko pisarno, deputacija pride, nji-H! pa ni. Ni dovolj, da dobimo tako malo živil, da z ni mogoče živeti, a še od te malenkosti odtrgajo oil T kakih 300 oseb. Komu sc to odtegne stvl,1S Dv°ine deleže nakazujejo orožnikom, učitelj-Vlh obč. organom, vsem članom aprovizacijske komisije in celo vsem delilcem in to ne le njim, ampak vsem osebam njih družin. Je še drugih nerodnosti, o ‘ 1 hočemo kasneje kaj povedati. Lovrenc Ota je lm°l poPolnoma prav, da se je pritožil, le škoda, da ga 111 sedaj doma. — Kofol. .., T~ Zaplemba imetja. Tržaška deželna scid-Uredila zaplembo imetja Jakoba Pri-t'1'iia iz Gradišča ob Soči, kamilsijonairia v Tr-ker države. 'je 'Osumljen zločina proti ivojnii sdili vdovo ''ubljaTiskeua odbora za vojne L hSlfJf ,°te- Leta se je osmoval v ia dr ^ ^ - .M^dsedsitvom -deželnega glavair-r , • Jeršiča Odbor izia violiine vdove 'in si-k.i je prevzel nalogo za Božič obdarovati -uove in sirote v vojni padlih alii vsled vojne mirilih kranjskih junakov. Odlbcir je poleg Iva ^1'^a ^^tojal iz sledečih gospodov: dr. ^ar’ 1'Hibiljansikii; .dr. Ferdinand Qruj’ advakat in deželni poslanec: dr. Josip kan,°in,*k toubldalnskega stol. kapitlja; svfthf-i, t>a!nun Sohonbongier, deiželnovladni karovi - ’ tornadu Nadarh, kanonik ljubljanskega Ka i a: ^torna;r Baimibeing. lastnik tiskarne; de? d Porma's^ia' vodija slov. trgov sik e šole iiit> eilni poslanec; Gabrijel Jelovšek, vdepo- prods«fin;t7 n BeleS’ -žuiPan; lva'n Krega>, fa ^^P^ševanie obrti; Nikolaj viit. u.TiiMistnal, veleposestnik: prelat Andrej Ka lan- „ ./ v'-1|-i>osestnik: prelat Anarej Kav tlilc’ i dr. Vladimir -Petain: dež. odbor- La Karel Triler; dež. odbornik idr. Evgeni t5^e, deželni odbornik; Karel Pollalk star., v*unnar. Tekom svojega delovanja je odbor OoHaSani namen nabral 7.930 K 06 vin. Za 34^^vanj c je bilo priglašenih 1120 vdov im še v K-rot‘ Vsaka vdova, odnosno vsaka sirota tedto?* a božični dar 15 iK. Porazdelilo se jo za rLTned ’n'*e 6&970 K. Po odbitku stroškov je ,, ™ovine in poštmiino v znesku 393 K 95 v s [; postal po priibiitkiu inteirkalar. ^obresti zne-K 3265 K 35 vin., katerega je odbor z obrest-šitLtorotSil1 »Kranjskemu! deželnemu diru-vdove 'in^^‘skeiga zaklada »a vojaška skrb«t„ sur_o1:e ter varstvo otrok in 'mladinsko »revzt l ° v Ker je to društvo sedaj ^ež&lr V-S0 ;Si'vri^> za v'°!in'c vdove in sirote v ‘H^ovani odbor svoje delovanj s ,Sv .er s.e ratošel. Vsem darovalcem, iki so Pr’S|>evki pripomogli, da je ta člove-o*** 1!n ^atritfotečna alkcipia uspela, izreka ],0 U(‘r tem potom še enkrat n ad topl ejšo zaliva-Haiti" ^I,or za vo^ne vdove in sirote ,v Ljuib- beiiec Državni uslužbenec nam piše: Državni usluž- na a'' vP°kojenec je plačal v Ljubljani pred vojno bele11(n'5C?Za naiP°trebnejša živila, in sicer za 4 kg za- krompiria(r^ i® K’ 15 kruha ('10 30 h) 4:50 K’ 10 kg 1:80 K, *3kg fl2 *') 1:20 K. 30 komadov iajec (po 6 h) 10 l>) 3 K, sku°la (po 20 h) 60 h’ 50 litrov mleka (po Pa plača, in sicer t0rei za vsa ta živila 19:10 K’ Sedai ks kruha (po 2 K)‘ inV ' 20 K) 8(1 K’ 15 3 kg fižoli (oo s 10 kK krompiria (P° 2 K) 20 K, * K/rtr,®.'P.* K. 3« li.ro, m.eka (po I K) 208 ^bi r«ko' 30 komadov ^ (po 80 h) ,4 K skupaj torej *: -,CI cl/aviu uslužbenec oziroma ponzijonist ne - V! m ji i mora, vsaj kolikor jih dobi, kupovati pod l'°čitn r p t*Csetkrat dražje kakor pred vojno, Se n^eK0V' dohodki zvišali le približno za živiif»„ kov- Vprašali bi visoko vlado, kako si misli ,e“»Jteh uslužbenecev • ih? ‘"erah?0 us,užbenecev in penzioiiistov ob teh raz-Pe,'‘lo 50 ^ljc.stanc ^nes srednje vrste obleka 600 K, a draglnjske doklade na podlagi dose-naj bi spremenila v drag in iško dofclad.o in zvišala na 100%, drugih 100% pa mai pride >k plači. Pri pritožbeni 'komisiji ifilh je zastopal državni poslanec gosp. dr. Benikiovič lin trije podurad-niiki. Prišlo je do poravnave in so ipoduiradmiiki dosegli sledeče; 150% zvišanja sedamjiiih službenih prejemkov; 20% za zvišanje prave plače, 130% pa drtadmiiske doklade na podlagi dosedanje plače. Tožba glede separatnega plačevanja nedeljske službe in nadšiiht se ije umak- nila s pridržkom, da se jo zapet vloži, samo v drugi oblilki-, kajti poduiraldntiikam ne gre toliko za to, da jim plačajo nedelde, marveč za ito, da bi imeli nedelje proste. Gospod državni poslanec dr. Benkioivlič 'je odklonil plačilo v denarju za svoj trud in je auaročitl, naj raiiši darujemo 50 kron za dr. Krekov spomenik, 50 kron za Slovensko Stražo in 50 kron za Cinil-Metodavo družbo. Podiuradniki so ipa darovali za dr. kov spomenik 100 kron, itorej Skupaj 200 kron.' Dni. Benkoviču so se posebej zahvalili. — Graški upor. Delavstvo tovarne za vagone v Gradcu je na nedeljskem shodu, kakor znano sklenilo, da nadaljuje prekinjeno delo pod gotovimi pogoji. Izvolilo je deputacijo 12 članov, ki naj poroča o svojih zahtevah pritožbeni komisiji «n deželnemu namestniku. Pod vodstvom sodr. Macholda je bila deputacija predvčerajšnjim pri pritožbeni komisiji, da urgira rešitev že davno zahtevanega zboljšanja plač. Sodr. Machold je točno razložil neugodnosti plač. vpraš. in zahtev, kontrolo nad oddajo živil. Nato je šla deputacija k deželnemu namestniku. Tu so obrazložili vzroke neprestanih delavskih nemirov in poživljali ndmestnika, da jim preskrbi zadostno odpomoč. Grof Clary je obljubil, da se zavzame za podane želje in da bo osebno posredoval na Dunaju, da sestavljene zahteve uresničijo. — Upamo, da so dogodki zadnjega tedna merodajne oblasti prepričali, da tako ne more iti več dalje in da je treba delavstvu hitre odpomoči, da se mu omogoči delo in olajša življenje. — Graški občinski svet je dokončal debato o proračunu. Da se delno pokrije potrebščina, odnosno primanjkljaj 9,473.626 K, sklene občinski svet: Sedaj obstoječi mestni davek za vozne karte se poviša dvojno; po 50 odstotkov občinskih doklad k tekočim direktnim davkom, poleg tega cela vrsta doklad, in sicer k zemljiškemu, hišnonajemninskemu in splošnemu dohodninskemu davku in dosedanja doklada 40 odstotkov k tekočemu užitninskemu davku. V pokritje še preostalega primanjkljaja se sklene najeti kot viseči dolg deset milijonov kron. Socijalni demokratje so glasovali proti hišno-najemninskim dokladam in proti davkom na vozne listke. • — Češko gledališče na Dunaju. Praiški »Narodni Lisitv« poročajo, da bo o priliki petdesetletnice praškega Narodnega divadla ustanovljeno na Dunaju češko narodno gledališče. V ta naimon se je vršilo dne 12. maja ustanovno zborovanje konaorcija za češko tnairodno gledališče na Dunaju. — Avstrijska DaimJerjeva akcijska družba. V seji upravnega sveta avstr. Daimlerjeve akc. družbe za motorje je bila predložena bilanca zadnjega poslovnega leta. Čisti dobiček znaša 2,944.511 kron (lani 2,189.906 kron). Upravni svet je sklenil, da predlaga na prihodnji seji generalne skupščine dividendo 38 kron, t. j. 19 odstotkov (lani 34 kron, t. j. 17 odst.). — Ubijalec in ropar Peter Rauner, o katerem smo včeraj poročali, da je ubil dunajsko kontoristko v Preinfalk na Štajerskem, je obsojen na smrt na vešala. — Dvojni umor. V Davolovicah na Češkem so našli zadnjo nedeljo truplo nekega vojaka, ki je opravljal na polju službo straže. Dosedaj še neznani hudodelci so razbili vojaku lobanjo, nedaleč od njega pa je ležalo truplo s silo napadene deklice. Osumljena sta dva vojaka, ki so jih tudi aretirali. Kakor domnevajo, sta vojaka umorila najprej deklico in ubila nato, ko sta opazila, da ju opazuje stražeči vojak, še njega. V bližini trupla so našli sekiro. — Obsojeni budimpeštanski občinski svetnik. Znani budimpeštansld velemesar Zeidl, ki je bil pravkar radi navijanja cen obsojen na 30 dni zapora, je bil pred nekaj dnevi zopet obsojen na 35 dni zapora. Zeidl, občinski svetnik in mestni zastopnik, se je zaman trudil, da bi se mu posrečilo spremeniti zaporno kazen v denarno globo. Ves njegov trud se je izjalovil ob trdovratnosti notranjega ministra, ki se je z vsemi silami zavzel za to, da odsedi Zeidl radi svojih velikih navijanj cen kazen, ki mu jo je prisodilo sodišče. Kakor v raju . . . Prebivalci saškega mesta Zandave so zjutraj na 1. maja postavili na mestnem trgu mlaj, na katerega so obesili nehonorirane karte za kruh, moko, mast in druge karte v pestrih barvah. Na deblu tega drevesa so bile napisane na tablici Gospodove besede do prvih oseb v raju: »Jesti smete z vseh dreves, le s tega nikoli!« — Poljska banka v Harkovu. V Harkovu so ustanovili poljsko trgovsko in obrtno akcijsko banko s kapitalom 2 milijona rubljev. — Drobne dnevne vesti. Tiskarna češke socialistične stranke (narodnih socialcev) Melantich je uvedla s prvim majem osemurni delavnik za svoje osobje. — Pri Sumperku na Moravskem orjejo vojaki in za vprego k plugom so jim — psi. Tudi neke vrste nadomestek. Izgubljenih je bilo 500 K na poitu ^ od »Uniona« proti deželnemu gledališču. Pošte:> najditelj naj jili proti primerni nagradi odda na policijskem ravnateljstvu. Izgubila jih je revna uradnica. Vojna. D u n a j, 16. maja'. Unadaio se razglaša: Miedi Brcintio in Pliaivio simo zavrnili 'več itaMiam-sikih 'izviduih sunkov. Piri tem je prišlo do bilii-žimsikiih bojev na Mioaite Asoianc lin Monic Per-■tioa. — Šef generalnega štaba. Berliiin, 16. imata. Wioilffoiv urad pomoča rz glavmega stana: Ko mio včorai v hotiu infam-teriife vrgli Francoze Iz mašili jarlkiotv, ije ipopiu-stiil Dudi topniški ogetnij ob Kemmelu. Naraščali pa so artiljetrSjaki boili ob kanalu La Baissee ter med Soim/mio im Avtno. Na zapadinam breigu Avne je sovražnik z močnimi oidldeliki sunil iz gojzJa Semiecat, a bil je is težkimi izgubami od/bil. Na ostalih fromitah imamjiši spopadi. Letališko delo-vainje je bilo prav živahno. Sestrelili' sirno 33 sovražnih letal. — Luidemidioiriff. Zadnje vesti Cesar Karel v Sofiji. Sofija, 16. maja. Tukaj ise vrše vcihke priprave za slavnosten sprejem cesarja Karla šn cesarice Cite, ki doisperta v Sofijo jutri popoldne, da obiščeta kralja Ferdinanda. V cesarjeve« n spremstvu bo budi vnanji minister grof Burian. Iz Sofije odpotuje cesarska dvojica v Carigrad. Pomorski napad na Pulj. Diin a j, 16. maja. Dne 14. maja rano zjutraj je 'italijanska tonpediovka 'poskušala vdreti •Jo puljskega pristana. Vsiled pazljivosti naših predstraž in visiLetd naših 'varmoistnih priprav se ie poskus ponesireičiJ. Italijanska tortpedovka je bila pred pristaniščem potopljena, moštvo — obstoječe iz kionvetmega kaplibania im treh m;ož — pa je biiilo vjeita Eden izmied ujetnikov je težko ranjen. Očividno je oddelek fiotilje na morju podpiral sovražno podjetie. Ko se je zdanilo, je zadelo nelkcililko fovidmih letalcev nad severno Adrijo na močno letalsko fliotiljo. V eno uro trajajočem zračnem boju je bilo zbito eno sovražno in eno naše letalo1. Hrvatski sabor. Zagreb, 15. maja. V debati o indemni-tetmli predlogi izreka posl. V uiketič (frank.) odklanjaiiioče stališče svoje stranke. Hrvatsko vprašanje, 'da je del orijeintslkega vprašanja in treba je delati na bo, da se rešil v hrvaitskem zmiislu. Govornik protestira proti pirikloipikvi Bosne in Hercegovine k Ogrski in kritizira novo .jugoslovanstvo, .kar je nekaj čisto drugega kakor stara jugoslovanska' ideja škofa Stross-inaverja. Prejšrori Jugoslovani, predvsem Strossmaveir so 'imeli vodno pred očmi združitev vseh hrvatskih dežel ped Habsburžani. Z jugoslovansko 'idejo hočejo hrvatski narod le zvoditi na stran,pota', kajti Jugoslovani cdkilian-iaio vsako eksistenčno upravičenost hrvaitbke-ga državnega prava. Vsehrvatski program iz ■leta 1894 dolkazuije lojalnost in legitiminoisit stranke. Poslanec P a v u n i č (frank.) goiviari proti jugoslovanski agitaciji' in za vsehrvatski program. Govornik trdi, da agitirajo za jugoslovansko idejo. (Nasprotovanje desno, medklici), 'drvarska država umora nastati, v tem pa moramo biti ravno tako edini, kakor so čehii. Konično izjavlja, večkrat 'prekinjan od večine, da bo glasoval proti predlogi. Ban A n t. pl. M ii h a 1 o-v i č izjavlja, da naj noben uradnik ne agitira za jugoslovansko deklaracijo. Imdamniteitna predloga je bila sprejata v generalni in Specialni debati. — (Pripominjamo': U.radnio poročilo' govori le o franikovslkih govarnilkih, ki se vsi obračajo proti jugoslovanstvu, dočim govornikov drugih hrvatskih strank sploh ne omenja. Da bi bili ti lepo tiho v saboru, se nam zdi 'neverjetno,) J Za narodno uiedimenje. Z a greb, 16. irmaiia. V Zagrebu se je vršilo posvetavanje političnih voditeljev, katerega so se udeležili med drugimi dalmatinska poslanca dr. Krstelj in dr. Drinkioviič, bosenski deželni poslanci dr. Suimairič, Jelovic, idr. Čabrajič, Dimio-vič in Majkič, hnvatska deželna poslanica dr. Biudisarvljevič in Valerijian Priibičevič ter zastopniki iz Lstire. Bredlmiet posvetovanj je bilo vprašanje združenja vseli ornih elementov, ki staje sedaj lizvein obstoječih strank in ki zastopalo idejo narodnega lujedinjanija Hrvatov, Srbov in Slovencev ter zahtevo po samostojni meodvfisni državi. O posvotovaniu se je izdalo obvestilo: Ker mabena obstoječih strank sama ne more izvesti ujediiinjenja in neodvisnosti ljudstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, zato ie neobhodno 'poitrebno, da se vos narod združi v enotirno politično organizacijo. Praške slavnosti. Praga, 16. maja. Danes se je pričela v Pragi velika slavnost petdesetletnice češkega narodnega gledališča. Pozdravljajoč v ogromnem številu prispele goste iz vseh slovanskih pokrajin je poslanec dr. Kramar imed drugim izvajal, da je češki narod danes močnejši in trdnejši, kakor kedaj preje. Ni slabše politike, kakor je ona, ki se boji nevarnosti. Mi vidimo, hvala bogu, da to, kar hočemo mi, lnoče celi svet; mi vidimo, da nismo več osamljeni, da nas s prispelimi slovanskimi gosti vežejo skupni interesi1. Naša zmaga je njihova zmaga, njihova zmaga je naša zmaga! Boijševiki. Carigrad, 15. maja. Po zadnjih vesteh so dobili boljše Viki v okolici Bakuju ojačanja iz Turkestana m Astraliana, ki so prišla na ruskih ladiah preko kaspijskega' morja. S temi o-jačenji so napadli boijševiki Museilmane, ki so morali. po trdovratnih bojih zapustiti miesito B a k u, ki je padlo v roke boljše vikom. KJjuib temiu, da so prihiteli mestu na pomoč Muselma-ni iz Dagestana in Georgijci, se mesto Baku ni moglo držati, ker je pošla branilcem, miunicija in druga obrambna sredstva. Boijševiki napadajo’ energično dalje. Turčija zahteva Krim. K i i e v, 16. maja. Ukiratimsko glasilk« »Vi-roždeniija« je izvedelo iiz baje zanesliivega vira, da je rzrekla Turčija, v smislu mirovne pogodbe, sklenjene v Brestu Liitiavskem, svojo zahtevo po Krimu. Vsled tega smatra ukrajinska vilada za potrebno, da odpokliče svoje čete s krimskega poluiotoka. Rusija. Moskva, 16. maja. (Agentura.) Sovjet i ljudskih ikionilsarjev je slklenil odpravo dedne pravice. Kodanj, 16. maja. Iz Petrograda se poroča1, da bo bivši car Nikolaj prepeljan v Moskvo, kjer pride pred posebno vojno sodišče. Aprovizacija, Pralni prašek »Ženska hvala« na rdeče izkaznice za doječe, oziroma noseče matere. ! Mestna aprovizaolja bo oddajala pralni prašek j »Ženska hvala« na rdeče izkaznice za doječe, ; oziroma noseče matere v soboto, dne 18. maja pri Muhleismu na Dunajski cesti. Določen je ta - le ned: od 8. dlo 9. dopoldne št. 1—200, od 9. do 10. št. 201—400, od 10. dlo 11. št. 401 do 600; popoldne od 2. do 3. št. 601—800, od 3. do 4. št. 801—1000, od 4. do 5. št. 1001 tdo konca. Vsaka oseba dobi 5 zavitkov, hi stanejo skupaj 1 K 90 vin. Prodajalci petroleja se 'ponovno obveščajo, da morajo v soboto, dne 21. maja zamesljiivio i predložiti v mestni posvetovalnici vse odrezke i za petrolej ter sporočiti, koiiko imajo še v za- j logi petroleja. Bele izkaznice za meso pri mesarjih. Stranke, kii se dam na dam zgilašajo, da se jim ; prameni tega aili cmega mesarja, opozarjamo, da se od 1. junija t. 1. ne spremeni ald prepiše nobena izkaznica več. Ker je vsak vzrok brez-predmetein, naj se stranke sploh n*e zglašajo do navedenega roka. Mestna aprovizaciia je skleniila to vsled tega, da se more izpeljati definitivno revizija mesnih izkaznic, ker so nekatere stranke v posesti večih iizkaizniic. Tudi tozadevno opomiimjainje po časopisih md želo uspeha. Dogodili se je slučaj, da ie prišla neka stranka 'Iz Črn c vasi kmalu po op ciminu v časopisih še po mesno izkaznico, dočim ie imela zeleno B Izkaznico za ubožino akcijo. Do zdaj se je dognalo pri reviziji že nešteto takih 'Slučajev. Piro ti vsem se bode najstrožic postopalo. Istotaho naznanja mestna aprovizacija. da ne prepisuje izkaznic za ubožno akdijo do ponedeljka. Poleg tega spominjamo stranke zopet na razglas, da oddelek za ubožno akcijo in. za mesne izkaznice ne uraduje popoldne za stranke. , ,„nA , , Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1-00 uobe stranke po znižani ceni v soboto, dne 18. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2 štev. 1 do 180, od pol 2. do 2. štev. 181 do 240, od 2. do pol 3. štev. 241 do 360, od pol 3. do 3. štev. 361 do 400, od 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 720., od 4. do pol 5. štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. štev. 841 do 960, od 5. do pol 6. štev. 961 do 1080, od pol 6. do 6. štev. 1081 do 1200. Meso na zelene izkaznice B štev. 1201 do konca. j dobe stranke po znižani ceni v soboto, dne 18. t. m. : popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: ' od 1. do pol 2. štev. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. štev. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. štev. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. štev. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. štev. 16Sl do 1800, od pol 4. do 4. štev. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. štev. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. štev. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. štev. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. štev. 2281 do konca. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala inozemsko meso v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 18. t. m. in v ponedeljek, dne 20. t. m. obakrat dopoldne od 7. do 9. Prvovrstno meso stane 20 kron kg, drugovrstno 14 kron kg. Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolnik« , ki leže, in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskeo1 uradu na Poljanski cesti do danes, dne 17. t. m- 'j°^e telečje meso v soboto, dne 18. t. m. na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. dopoldne. Dovoz telet je neznaten in negotov, za to ni mogoče natančno napovedati množine, ki jo bo pri jutrajšnji razdelitvi vsak posameznik deležen. izdajatelj hi odgovorni urednik: Josip P e t. e j a b Tisk „Učiteljske tiskarne” v Ljubljeni. MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „ N A P R E J A‘ V LJUBLJANI Št. 5622. Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko, razveljavlja.'01, svoje razpise glede zahtevanja živalskih kož v svr!>e vojne uprave na podstavi zakona o vojnih dajatvah- opozarja z ozirom na izločitev Kranjske iz ožjega vol' nega ozemlja, da stopajo zopet v veljavo sledeče rnini' trske naredbe in sicer: z dne 12. iulija 1915, št. 198 drž. zak. z dne 19. avgusta 1915, št. 243 drž. zak. z dne 28. septembra 1915,, št. 291, drž. zak. z dne 23. junija 1916, št. 194 drž .zak. z dne 26. oktobra 1916, š t.357 drž. zak. o prometu s kožami govedine, konj in telet; nadalje & dne 26. januarja 1917, št. 29. drž. zak. o prometu s kožami ovc in koz ter z dne 28. maja 1917, št. 231 drž-zak. o prometu s kožami koz. Tudi svinjske kože, V k0 likor niso izvzete od dolžnosti oddaje, morajo se nujati oziroma naznaniti ne več vojaškim zbiralnic01'^’ marveč v zmislu ministrske naredbe z dne 26. janua^ 1917, št. 20. drž. zak. tam omenjenim mestom. Ravnati se je torej odslej zopet Po teh naredbab in se opozarja osobito, da se dobivajo predpisani nami za pošiljatve ovčjih in kožnih kož ter tran»Pori"‘L dovolila na Dunaju »IX. Berggasse 22, KriegsftlrsoPtc amt.« j To se daje vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. aprila 1918, št. 10.479, javno na znanje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. aprila 1918. Kaizan8Sinv8jšB sredstvo proti temo je Oarje P AR ATOL Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pii Paratol delavnice lekarnarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. m.,........................... — za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvali, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/III, tel. 23-27^