POROČILA REPORTS
POROČILO O DELU SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LETU 1998
Slovenski etnografski muzej je svoje prvo leto na novem naslovu preživel zelo intenzivno, ustvarjalno, izjemno delavno in tudi odmevno. Izpeljali smo vse načrtovane, prijavljene ter sofinancirane projekte in poleg teh še nekaj manjših akcij, kijih je sprožala želja po kulturni živosli muzeja. Pričujoče poročilo ni popolna kronika vseh dogodkov v novi muzejski hiši. Izpostavlja le osrednje in pripoveduje o raznolikem delovnem utripu naše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove.
RAZSTAVNA DEJAVNOST
Naši provizorični razstavni prostori (hodnik in .še nenaseljeni fotografski atelje) so do začetka marca v okviru mednarodnega sodelovanja gostili razstavo risb arh. Petra Namičeva, kustosa Muzeja Makedonije iz Skopja. Makedoni ji! - podobe podeželske arh itektu re.
V sklop približevanja kultur drugih med nami živečih etnij je potem v aprilu sodila še razstava, ki smo jo izpeljali z zunanjima sodelavcema Nado Zgank, agronomko In fotograf i njo, in dr, Svaniborjem Pettanom, etnomuzikologom in antropologom. 8. aprila smo odprli razstavo fotografij z naslovom Homitiagesvetovnemudneva Romov.
Od 20. maja do 15. junija smo razigrano odprli vrata razstavi ob petdesetem jubileju PIL-a, revije, ki jo bere velik del naših mladih obiskovalcev in s katero že več let uspešno sodelujemo na področju muzejskega pedagoškega dela. Oh razstavi "Pil išče, Pil najde pet krat deset najstniških let" smo skupaj z organizatorji pripravili nekaj živahnih delavnic,
Naš osrednji razstavni dogodek v že naseljeni hiši na Metelkovi je Ijilo 23. junija slavnostno odprtje razstave "Ciklus ljudskih nos", akvareli Saše Santla. Pripravili sta jo mag, Marjeta Mikuž in oblikovalka Mojca Turkkot vizualni del projekta izdaje mape izbranih reprodukcij Santlovih akvarelov s spremnima študijama, ki smo ga snovali v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta. Natis mape z reprodukcijami je bil realiziran že oh odprtju razstave, cclotna publikacija je izšla v septembru.
lJoročila
Razstava Ciklus ljudskih noš, akvareli Saše Šantla (ioto L), A, Gomez, junij 1998).
Razstava Angeli in demoni v delili poljskih ljudskih umetnikov Muche in Chelmovskega (foto B. NuČic, december 1998).
lJoročila
Kiizslava h .l./!:i ':i -:i|.:|.i i» mesečevih senc. Beblerjeva i/-k.i zhirka SEM (foto M. Turk, september Z99S).
NaŠ najpomembnejši dogodek leta 1998 pa je bilo 16. julija slavnostno odprtje razstave z naslovom "Iz dežele sončnega sijaja in mesečevih senc", Beblerjeva indonezijska zbirka SEM. Zahtevni razstavni projekt mag. Mojce Terčelj, ki je ob sodelovanju dveh jfoednarodnih strokovnjakov {za indonezijski tekstil in za senčne lutke) slovensko indonezijsko zbirko ovrednotil in jo kot eno izmed kvalitetnejših umestil na zemljevid sorodnih evropskih zbirk, smo povezali z za marsikoga nepričakovanim korakom; prodrli smo v prostore svoje razstavne hiše na Metelkovi (ki se čaka na prenovo) in v njih uredili začasno razstavišče za občasne razstave. Prenovo je v kar največjem možnem obsegu od februarja tega leta dalje izvajala ekipa naših konservatorsko-restavratorskih delavnic (razen grobih zidarskih popravil, beljenja, električnih in varnostnih napeljav, tlakov).
V	jesen smo stopili z razstavo "Več od zlatarn srebra nam sadno drevje da", ki jo je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in s Slovenskim sadjarskim društvom pripravila kustodinja Polona Sketclj. Odprli smo jo 2. oktobra v okviru Slovenske razstave sadja v Celdnovem gradu. V tednu dni si jo je ogledalo deset tisoč obiskovalcev.
V	hodniku domače muzejske hiše na Metelkovi smo po Santlovih akvarelih od 8. do 22. oktobra gostili prodajno razstavo Židovske izrezanke, poljske slikarke Marte Golab iz Krakowa. Odprtje razstave del avtorice, ki se izraža s to starodavno tehniko, je podprlo Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji.
Poročilu
Jerca Merzel in mag, Inja Smerdel na kamnitih sedežih pod lipo pred SEM
{foto D. A. Gomez. junij 1998).
lJoročila
V sodelovanju s poljskim veleposlaništvom smo potem v novembru realizirali še eno poljsko gostovanje, razstavo Angeli in demoni v delili poljskih ljudskih umetnikov Mnche in C!ietrnovskega, avtorice Bogne Jezernik (roj. Ciesielska). V prostorih razstavne hiše SEM je bila na ogled od 5. novembra do 7. decembra. Razstavo sta posredovala Pokrajinski muzej v Sieradzu in Zahodnokašubski muzej v Byt6wu.
13. novembra smo odprli vrata Koroškim kulturnim dnevom v Ljubljani, V hodniku naše prenovljene muzejske hiše smo postavili gostujočo razstavo Oblačilna kultura v RoŽU, avtorice dr. Marije Makarovič.
Razstavno leto 1998 smo 17. decembra sklenili s slavnostnim odprtjem prigodne razstave SEM poldrugo leto na Metelkovi., vidni sadovi dela. Razstava je svojstveno vizualno poročijo o delu muzeja: o njegovih razstavah, o novi celostni podobi, o založniški in pedagoški dejavnosti ter o novih pridobitvah - nakupili in donacijah.
Naša razstavna dejavnost je v tem letu segala tudi preko praga domače muzejske hiše. Sodelovali smo pri posameznih razstavah nekaterih drugih ustanov (npr, pri razstavi Vratav Gradbenem centru Slovenije, pri razstavi o Baragi v Kočevskem muzeju), s svojo razstavo Udomačena svetloba (etnološki pogled na svetila...) avtorice Irene Keršič pa smo izvedli že drugo gostovanje v pokrajinskih muzejih. Iz Celja smo razstavo preselili v Mursko Soboto, kjer je bila odprta od 2'i. aprila do 21. septembra. V jeseni je predstavitev publikacije o Sari tli j v Miklovi hiši v Ribnici spremljala štirinajstdnevna razstava vseh štiridesetih originalnih akvarelov "Ciklusa ljudskih nos". Eden izmed rezultatov našega dela v mednarodnem projektu Linen on Net (Raphael) je bila konec septembra tudi manjša skupna razstava LongLife to Linen! na Finskem. In potem je prišel še 2. december, ko smo za nekaj ur gostovali v vili Podrožnik, na novoletnem sprejemu gospe Štefke Kučan, na katerem je domačim in tujim gostjam spregovorila o nacionalnem kulturnem pomenu lipicancev. Pripravili smo razstavo votivnih figur z motivom konja, ki smo jo za tem prenesli še v našo muzejsko hišo na Metelkovi.
REDNA DEJAVNOST
(raziskovalna, delo v muzejski dokumentaciji
in knjižnici, delo t konservatorsko-restavratorskih delavnicah.
pedagoške dejavnosti, nove pridobitve)
V okviru že več let potekajočega "rednega" hišnega projekta sistematičnega urejanja zbirk in njihovega raziskovanja lahko za prvo polovico leta 1998 z veseljem izpostavimo uspešno dokončanje razprave o zbirki igrač v SEM, Id jo je za objavo v Knjižnici SEM do izteka tega leta pripravila {knjiga je v tisku) muzejska svetovalka Tanja Tomažič, in sistematično ureditev zbirke modrotiskov z vzporedno potekajočo raziskavo, ki jo mag. Andrej Dular pripravlja za objavo v naslednjem letu. V ta okvir nedvomno sodita tudi dokončanji sistematičnega urejanja in raziskovanja zbirke Santlovih akvarelov noš, Beblerjeve

indonezijske zbirke sečnih lutk in tekstila ter izida obeli katalogov. Mag. Janja Žagar pa je uredila in raziskal h muzejsko zbirko namiznih prtov in otiračev (primerjalno, s predmeti iz zbirk nekaterih slovenskih pokrajinskih muzejev} in pripravila prispevek o tej zbirki za simpozij L men o» Net na Finskem ter za objavo v mednarodni publikaciji.
V	sklopu raziskovalne dejavnosti je treba še posebej omeniti naše kontinuirano, vedno bolj detajlno delo na poti k stalni razstavi, ki se zaradi odlašanja s prenovo razstavne hiše sicer zdi iz dneva v dan bolj odmaknjena. V okviru tega dela ter na osnovi že izdelanega in objavljenega scenarija celote je dr. Gorazd Makarovič v poletnih mesecih dokončal besedilo scenarija za uvodno filmsko pripoved o "temeljnih okvirjih slovenskega etnosa", za Podobe preteklosti oziroma "Noč časa", in ga opremil z vsemi možnimi vizualnimi predlogami.
Naš oddelek muzejske dokumentacije je v prvih mesecih tega leta poleg rednega dela (inventariziranja fotografij, negativov in diapozitivov, urejanja fototečnega gradiva z dopolnjevanjem klasifikacijskega sistema ipd.) uspešno realiziral vzpostavitev računalniške mreže v muzeju in pripravljal podatkovne baze za prenos iz starega programa Modcs v novi kvalitetnejši program Promus (uveljavljen v posameznih hrvaških muzejih). Slednjemu smo se potem v jeseni odpovedali in se začeli dogovarjati za bolj izpopolnjeno različico, ki je v rabi v ljubljanskem Mestnem muzeju, Z njegovo nabavo bo lahko delo v mreži končno smiselno zaživelo. Za prenos v nov računalniški program jc bil poenoten vpis krajev v predmetnih datotekah (22.000 zapisov) in klasifikacija iz prvih treh inventarnih knjig.
Zaradi dokajšnje angažiranosti obeh naših bibliotekarji kot urednic znanstvene periodične publikacije Etnolog in knjižne zbirke Knjižnica SEM jc bila v prvi polovici tega leta malce upočasnjena dokončna ureditev muzejske knjižnice (po selitvi s Prešernove 20 na Metelkovo 2). Knjižnica jc sicer že odprta za javnost in njena čitalnica je živahno prizorišče strokovnih sestankov, društvenih srečanj, okroglih miz, predavanj ipd., le prost pristop do puhlikacij na knjižnih policah še ni dosledno izveden. Drugo redno, knjižnično delo (nabave, izmenjave, vnašanje v Cobiss, urejanje hemeroleke, vodenje bibliografij ipd.) je v tem času sicer nemoteno potekalo. Med dejavnosti knjižnice SEM sodita tudi distribucija in popularizacija publikacij, ki jih izdajamo. Z namenom predstaviti to produkcijo čim širši javnosti smo od 25. do 29. novembra sodelovali na 14. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu.
V	naših konservatorsko-restavratorskih delavnicah so se v prvi polovici tega leta ubadali zlasti s prenavljanjem prostorov v razstavni hiši, z redno skrbjo za predmete v depoju in s konserviranjem oziroma restavriranjem za oba razstavna projekta (Santel, Indonezija). Se posebej kaže izpostaviti zahtevno restavriranje indonezijskih lutk in tekstila. Jeseni je sledilo resi avrira nje za razstavo o sadjarstvu in sodelovanje pri postavljanju ter podiranju gostujočih razstav. V predprazničnem času pa so se v delavnicah preizkusili tudi v izdelovanju replik posameznih predmetov za prodajo na
lJoročila
Delavnica izdelovanja pustnih mask	Delavnica izdelovanja cvetnonedeljEkih butane
(fotO S. Kogoj Rus, februar 1998).	(leto S. Kogej Rus, april 1998).
muzejskem Miklavževem sejmu (pred tem so replike treh različnih ptic - obeskov za drevo prvih dam sveta, drevo prijateljstva in razumevanja pred Knjižnico Richarda Nixona v Kaliforniji - izdelali za gospo Štefko Kučan). Nas izdelek, Sv. Duh v podobi goloba, je bil izbran za eno izmed najlepših replik.
Z vsemi razstavnimi projekti jo bilov celem letu povezano tudi d elo naše pedagoške službe (izpostaviti kaže zlasti delavnice senčnih iutk in hatika ob razstavi Beblerjeve indonezijske zbirke). Muzejska pedagoginja Sonja Kogej-Rus pa je še posebej uspešno izpeljala svoj napovedani letni ciklus muzejskih delavnic, v katerem so se zvrstile delavnice: okra sevanje sveč, izdelovanje pustnih mask, velikonočnih butaric, barvanje velikonočnih jajc, izdelovanje cvetja iz papirja, pletarska delavnica, delavnica učenja starih otroških iger, delavnice izdelovanja panjskib končnic, božičnih ter novoletnih okraskov in jaslic iz testa. Tovrstno dogajanje v našem muzeju si je pridobilo lepo število že kar stalnih obiskovalcev, starsev z otroki (štirideset izmed njih jih je naprimer zaprosilo za osebno obveščanje), in poleg njih številen obisk najavljenih predšolskih in šolskih skupin. Vrata pa smo odprli tudi zunanji sodelavki ga. Vinki Miklavčič in njenemu projektu slikanja na lesene deščice, "panjske končnice", ki ga s predšolskimi skupinami iz ljubljanskih vrteev od junija dalje izvaja v SEM,
V okviru redne dejavnosti je treba omeniti še nove pridobitve muzejskih predmetov. Poleg manjših nakupov je izstopajoča zlasti nova pridobitev za našo zbirko ljudske umetnosti, sedem izjemnih predmetov iz privatne zbirke gospoda Frančiška Podpečana.
Poročita
Ftetaraka dclavjiij® pnd vndslvnni Antoniji1 l-'iik'C i!§ K jgej Kliff, marcc
Za njoii nakup smo pridobili zadevna namenska sredstva MK. Zaradi drugih pomenskih razsežnosti pa izstopa tudi nekaj donacij, poklonjenih muzeju še posebej zaradi novih prostorskih možnosti na Metelkovi, in sicer donacija 800 predmetov iz fonda podjetja DOM (izmed katerih jih bo nekaj mogoče uvrstiti v naše zbirke, preostale pa kaže uporabljati v druge, manj zahtevne namene), donacija celotne domače urarske delavnice in donacija posameznih delov noš (pee), delov baie (spodnjih kril ipd.) in nekaj dokumentarnega gradiva, dar gospe Bogomile Avčin-Pogacnik in slikarja gospoda Marjana Pogačnika.
V okviru naše redne dejavnosti kaže navesti Še študijska potovanja v Antwerpen (mag. Mojca TerČelj in mag. inja Smerdel) in Manchester (mag. Marjeta Mikuž); udeležbo z referatom na mednarodni konferenci v Amsterdamu (dr. Mena Zidov); aktivno udeležbo na Generalni konferenci ICOM-a v Avstraliji (Alenka SimikiČ, Mina Zdravič Polič); študijsko potovanje v muzeje igrač v Basel, Strassbourg in Colmar (Tanja Tomažič); pedagoško sodelovanje z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (vodeni obiski študentov po razstavah in depojih); sodelovanje (pisanje gesel) pri skupnem etnološkem projektu, Priročniku slovenske etnologije; predavanja posameznih kustosov v okviru Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (od 7. do 11. julija) na temo Odsev slovenskih pokrajin in razmerij vas - mesto v svetu opredmetene dediščine; udeležbe posameznikov na različnih konferencah, okroglih mizah in raziskovalnih taborih (npr. Polona Skctclj, liezija) in na koncu, čeprav ne najmanj pomembno, kreacijo naše domače strani na internetu, kjer nas je (Čeprav še ne z vsemi željenimi podatki) mogoče najti na naslovu www.etno-muzej.si.
lJoročila
ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
Sedmi letnik naše znanstvene periodične publikacije Etnolog, ki mu zaradi ustreznega nivoja in uveljavljenosti tudi v tujini ne manjka člankov v uredniškem predalu, je - ponovno dokaj odebeljen (517 strani) - izšel s petmesečno zamudo. Predstavili smo ga na tiskovni konferenci, ki je bila 18, maja.
Druga dva letošnja večja založniška podviga, izdaja mape Santlovih akvarelov noš (avtorici mag. Marjeta Mikuž in Raffaejla Sgubin) in kataloga ob razstavi Beblerjeve indonezijske zbirke, sta bila uspešno izpeljana v juniju oziroma v septembru in juliju. Tiskovni konferenci sta bili 18. septembra ob izidu prvega albuma nove knjižne zbirke Likovne sledi, Ciklus ljudskih noš: akvareliSaše Santla in 16. julija ob izidu kataloga ]g5 \/ de/ele sončnega sijaja in mesečevih senc 16. julija.
Poleg navedenega pa smo natisnili še publikacijo ob razstavi sadja Vecod zlatarn srebra nam sadno drevje da avtorice Polone Sketelj, katalog poljske gostujoče razstave Angeli in demoni v delih poljskih ljudskih umetnikov Muehe in Chelmovskega, tri plakate (Santel, Indonezija, Angeli in demoni), zloženko (Indonezija), informativne lističe ("vizitke") o muzeju in o votivnib figurah z motivom konja, muzejske vstopnice, vabila (Santel, Indonezija, Angeli in demoni) ter razmnožili tudi nekaj drugega informativnega gradiva o dogajanju v naši ustanovi (Santel, Hommagc svetovnemu dnevu Romov, 0 kamnih pod lipo,,,. Židovske izrezanke).
Svojo založniško dejavnost smo (kot je bilo že omenjeno) med 24. in 29. novembrom predstavljali najširši javnosti na 14. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer smo 26. novembra nastopili tudi na Odprtem odru.
MEDIVAKODNO SODELOVANJE
V sklopu mednarodnega sodelovanja sta nemoteno potekala oba večletna projekta, delo v etnološki delovni skupini za dokumentacijo v okviru ClDOC-a in delo v NET-u. Obe naši predstavnici (Alenka Simikič in Irena KerŠič) sta se udeležili svojih delovnih sestankov {Anhverpen, Talim, Melbouru in Krakov).
Naša uspešna prijava v lanskem oktobru pa nam je odprla sodelovanje v projektu RIJ Raphaelna področju kulturne dediščine. Gre za tematski projekt z naslovom Linen on Net - the Common Roots of tlie European Linen Patterns, pri katerem smo enakopravni partnerji s Finsko. Švedsko in Italijo, sodelujejo pa še Nemčija, Avstrija in (kot "nemi" partner) Rusija. Prvo delovno srečanje z italijanskimi partnerji smo imeli 1. marca, delovno srečanje vseh partnerjev pa je sledilo v zadnjih dneh marca in v prvih dneh aprila v Tolmezzu in v SEM v Ljubljani (s strokovno ekskurzijo v Belo krajino in ogledom zbirk v depoju v Skofji Loki), Projekt je financiran na sledeči način: na 50 %
lJoročila
prikazanega lastnega raziskovalnega in drugega rednega dela dobi »stanova 50 % sredstev EU. Prve delovne izsledke smo partnerjem in finski strokovni javnosti predstavili (mag, Janja Žagar, Ana Motnikar in mag. Inja Smerdel) 18. septembra na simpoziju na Wetterhoff School of Crafts and Design v kraju Hameenlinna na Finskem. Besedila predavanj vseli partnerjev bodo v kratkem natisnjena v skupni knjigi.
DRUGO
V	našem muzeju se je v letu !998 poleg vsega navedenega, Id nikakor ne more biti popolno, saj so v poročilih sodelavcev SEM nanizana še mnoga bolj ali manj vidna delovna prizadevanja, še marsikaj dogajalo. Naša nedvoumna želja po ustvarjanju živahnega in prijaznega kulturnega okolja, ki bo s svojo dejavnostjo privabljalo različno radovedne obiskovalce, nas je vodila v organizacijo ali v ^»organizacijo posameznih prireditev in v odpiranje vrat dejavnostim, kakršna so na primer delovna srečanja s predavanji kulturnega društva Eolk Slovenija in društva čipkaric, delovna srečanja in ciklus predavanj članov skupine seniorjev Društva za prostovoljno in preventivno delo, sestanki članic Sile ipd.
V	naši ustanovi ima od preselitve dalje svoj sedež tudi Slovensko etnološko društvo, ki poleg svojih strokovnih sestankov mesečno prireja javne, vsebinsko različno obarvane "Etno večere".
Med različnimi prireditvami, ki so se v preteklem letu zvrstile v naši hiši, naj navedemo vsaj Prešernu po Prešernu (10. februar), koncert ljudskih pesmi v izvedbi Bogdane Herman, spremljan s predavanjem dr. Marka Terseglava; okroglo mizo o avtorskih pravicah izvajalcev ljudske glasbe (27. maj) v soorganizaeiji s kulturnim društvom Folk Slovenija; predavanje dr. Svaniborja Pettana o romskih glasbenikih s Kosova (8. aprila) in lutkovno predstavo Tobija (6, septembra dopoldan in popoldan) v sklopu festivala Lutke 98.
Posebej kaže izpostaviti našo soorgan iza cijo {dr. Nena Zidov) mednarodnega simpozija Etnološki in antropološki vidiki preučevanja smrli/Ethno logi cal and Anthropological Approaches to tfae StuifepfDeath, ki je odmevno potekal v SEM od S. do 9. novembra. Referati s simpozija bodo objavljeni v devetem letniku Etnologa.
Med '"drugo" konec koncev sodi tudi naš simpatični projekt "Kamni pod lipo pred SEM'', ki smo ga izpeljali v juniju, ob izjemnem navdušenju posameznih slovenskih kamnarjev in kamnolomov nad idejo s vojske, s tradicijo zaznamovane predstavitve slovenskih naravnih kamnov.
lJoročila
NEKAJ SKLEPNIH BESED
V Slovenskem etnografskem muzeju v letu 1998 ni bilo malo narejenega. Opazni so zelo pozitivni odmevi na naše delovanje, najsi gre za medije ali za posameznike. Pozitivni odmevi prihajajo tudi iz tujine. V poletnih mesecih so nas na primer obiskali trije eminentni evropski kolegi: prof. dr. Alexander Fenton, direktor European Ethnological Research Centre iz Edinburgha, prof. dr. Gaetano Forni in dr. Franees<;:a Pisani, direktorica svetovno znanega milanskega Museo Lombardo di storia dell'agricoltura, francoski kolegi pa so nas kot posebej vabljene prosili za predstavitev nastajajočega muzeja v prvi številki kvalitetne nove revije L'Alp, ki od jeseni izhaja v Grenoblu,
Napredovanje projekta prenove Slovenskega etnografskega muzeja vzbuja nemajlino pozornost. Tako smo bili konec julija preteklega leta obveščeni, da predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan "z veseljem sprejema častno pokroviteljstvo nad projektom novega Slovenskega etnografskega muzeja". Ob koncu leta 1998 smo s 25% finančnim deležem MOL v okviru akcije prenavljanja fasad (Ljubljana moje mesto) in s 75% finančnim deležem MK začeli s prenovo objekta 27., naše razstavne hiše. "Obsojeni" na čakanje na celovito prenovo smo kot dobri gospodarji začeli pri strehi, s tako imenovano peto fasado, ki je bila pred nekaj dnevi že končana.
0 problemih v tem besedilu ne nameravam pisati. Kot kaže, bo potrebno vedno znova opozarjati na nujo čimprejšnje prenove naše razstavne hiše. Menim, da bi pri določanju prioritet na področju investicij v kulturi glede tega ne smeli pozabljati na eno izmed nedvoumno zapisanih obvez novega zakona o varstvu dediščine - na zagotavljanje njene javne dostopnosti.
lnja Smer del