Naši dopisi. Iz Ljubljane. Staro pedagogično načelo: »materin jezik bodi podstava ljudski soli«, dobiva od dne do dne več dokazov in taisti, kdor želi ali trdi, da bi ljudsko šolstvo na podlagi tujega jezika uspevalo in donašalo narodu zaželjenih koristij, niina pravega pojma o ljudski šoli. Žal, da je dandanes tacih nepedagogov tudi v nas Slovencih in v Slovanih sploh precejšnje število, koji vporabljajo svoj vpliv in svojo moč v tn, da bi s potujčevanjem zatrli v narodu narodno zavest ter ga z vsiljevanjem tujega jezika v šolo preradi potujčili ter podjarmili pod svojo oblast. Mogoče, da se tu in tam res pokaže navidezen uspeh, koji pa kmalu pokaže tudi svoje slabe nasledke za narod in privede vsacega trezno mislečega in nepristranskega človeka do prepričanja, da tako usiljevanje tujega jezika v ljudsko šolo je boj zoper pedagogična in naravna načela. Narod res začasno zastane v omiki za drugimi narodi (in to je tudi namen naših nasprotnikov), vender čuta narodne zavesti nm ne morejo zadušiti, tudi še s tako hudim pritiskoin ne. Tak dokaz nam dajo »lužički Slovani«. Vsaktereinu je znano, koliko si je prizadeval »železni kancelar«, da bi ponemčil »lužičke Slovane« ter zalil ta slovanski jezikovni otok z nemškim morjem. V najnižje razrede ljudskib šol so vpeljali neraški jezik kot učni jezik. Zares hud je bil ta udaree za naše sokrvne brate, a jekleni značaj slovanski ga je premagal in srečno prestal in narod je klubu vsein pritiskom ostal, kar je bil — slovanski. Uvidevši, da se zoper pedagogična in naravna načela ne da bojevati, sklenili so merodajni krogi v korist lužiškim Slovanom, da bodi odsihdob v vseh slovanskih ljudskih šolah v Lužnici (Lausitz) izvzeinši računstvo v vseh predmetih srbski jezik zopet učni jezik. V 28. dan vinotoka t. 1. so imeli učitelji okraja Hoherswerda (t.ako poročajo »Serbski Noviny«) splošno konferencijo in pri tej priliki je razkril vladni šolski svetnik Friese zbranemu učiteljstvu to najnovejšo naredbo. Nepopisno veselje je zavladalo vsled tega med lužiškimi Slovani. Z ganenim srcem so šli roditelji k cesarju Viljeinu ter so se mu ponižno zahvalili za toliko velikodušno naklonenost, s kojo je pokazal, da je tudi slovanskim narodnostim pravičen in dober oče. Dal Bog, da bi tudi naši koroški Slovenci kinalu dobili jednako naredbo! Lužiško učiteljstvo bode gotovo z naudušenostjo praznovalo SOOletnico slovanskega pedagoga Komenskega, ki jeučil: »Otrok priiiči se najprvomaterinegajezikainna tej podstavi šele drugih predmetov!« ./. D.