IZHAJA OD LETA 1959
ILO DELAVC
EV STEK
LA
RNEHRASTNIK
LETNIK XXII ŠT. 1 HRASTNIK, 18. 1. 1980
Podeljena priznanja
Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik v letu 1979, v četrtek, dne 27. decembra, so bila nekaterim našim delavcem izročena priznanja za izume, tehnične izbolj-' šave oz. nekatere ikoristne predloge.
Priznanja je podelil član komisije za inovacije in član 10 raziskovalne skupnosti občine Hrastnik, tov. Valter Moljk, prejeli pa so jih naslednji tovariši:
1.	Jože . Velej, za ¡tehnično izboljšavo ročne stiskalnice za stekleno maso na pnevmatični pogon;
I ' K
JI
Ervin Predovnik
2.	Dako Pokrajac, za izboljšavo doziranja peska s predelano šobo pred vakumskim prostorom na stroju za žigosanje; »
3.	Aleksej Us, dipl. ing., za steklo »Onix«;
4.	Albert Kapelar, za izdelavo pripomočka za odvzemanje stiskanih izdelkov iz avtomatske stiskalnice;
5.	Karel Brilej, za izdelavo naprave za. odvzemanje nog kelihov;
6.	Bojan Frangeš, za izdelavo sklopke- na avtomatski stiskalnici;:
Karel Brilej
7.	Karl Dragar, ing.,, za izdelavo šablon za žigosanje kozarcev;
8.	Ervin Predovnik, za posebno izvedbo obroča in njegovo hlajenje, pri: (izdelavi pokrova za vlaganje za izvoz.
Ob tej priliki so bila priznanja podeljena še: delovni skupini Mi-Na slavnostni seji Skupščine občine Hrastnik Ob občinskem prazniku julija 1979, so bila priznanja za inovacije podeljena šestim posameznikom oz. delovnim skupinam, med njimi je bil tudi delavec Steklarne Hrastnik, tov. Roman Špacapan, ki je prejel priznanje za tehnično izboljšavo na konstrukciji dvolončne reku-peratorske peči, na podlagi česar se je prihranila večja količina ognjevarnega materiala, izgoreli plini pa koristijo za pregrevanje zraka.
lan Učakar in Branko Klemen iz Sijaja za izdelavo priprave za snemanje izolacije z električnih vodnikov; delovha skupina iz Jutranjke Dol pri Hrastniku, v sestavi: Branko Alauf, Alojz Aškerc, Vladimir Jutreša, Jožica špajzer,
Darinka Kovač in Hedvika. Funkcij za izdelavo pripomočka za istočasno nabiranje in ¡sestavljanje ¡šivov, s čimer so se štiri faze dela na treh različnih strojih združile- v eno operacijo na enem
stroju;- delovna skupina Milan Simefl, inig. in Rudi Jazbihšek iz DO TKI Hrastnik, za zamenjavo gumiranih ventilov z ventili iz koterma pri procesu sušenja klora, s čimer se je bistveno podaljšal rok trajanja oz. življenjska doba ventilov; Ivan Flajs, delavec REK — TOZD Rudnik Hrastnik, ki je izdelal napravo za ravnanje batnic, ki služi za ravnanje stojk hidravličnega podporja, s čimer je omogočeno popravilo jeder stdjik in s tem tudi njihova večkratna uporaba in delovna skupina ŠGP Hrastnik v sestavi Srečko Koritnik, ing., Janez Taškar,
Matija Koritnik in Ervin Predovnik, ki je izdelala žago, š . pomočjo katere je omogočeno žaganje obdelovanea prečno pod poljubnim kotom brez da bi ¡bilo tega potrebno obračati.
Raziskovalna skupnost Hrastnik pa je v sodelovanju ž delav-
skimi sveti razdelila ob koncu leta priznanja tudi v ostalih delovnih organizacijah občine Hrastnik’ za področje inovacij,' ki so jih prejeli:
—	TKI Hrastnik: dr. Franc Kaluža Dušan Avdič, Milan Sirnerl, Franc Kreže, Roman Leber, .Vojko Šergan, Rado Žagar.
—	REK — TOZD Rudnik Hrastnik: dipl. ing. Emil Kohne, Albin Piki, Vlado Kmet, Ivan Drnovšek, Marjan Mauser, Alojz Cimperšek, Vili Greben, Martin Hafner, Ivan Škafar, Ernest Osterman, Rudi Hribšek, Ernest Kolar, Jože Razpotnik, Alojz Ašič, Ervin Šentjurc, Vojko Flajs, Ernest Kolar, Jože Razpotni, Bruno Pust, Bogomir Mastnak, Egon Zupančič, Drago Potušek, Ivan Flajs,
SIJAJ, Hrastnik: Milan Učakar, Alojz Pavlič, Slavko Šalamon.
—	JUTRANJKA, Dol pri Hrastniku: Branko Alauf, Alojz Aškerc, Alojz štrbuncelj in Jana Surina.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA DO
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je dne 27. 12, 1979 na svoji 14. redni seji sprejel naslednje sklepe.
Pod tretjo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog Plana TOZD in DO za leto 1980, ter sprejet naslednji
Sklep: Delavski svet je potrdil PLAN ZA LETO 1980 za TOZD DSSS in DELOVNO ORGANIZACIJO v predlagani obliki.
Pod četrto točko dnevnega" reda so bile obravnavane dopolnitve samoupravnih aktov, in sicer:
1.	Pravilnika o pristojnosti in načinu dela Samoupravne delavske kontrole DO Steklarne Hrastnik. :
2.	Pravilnik o notranji arbitraži DO Steklarne Hrastnik.
Na podlagi tega sta bila sprejeta naslednja sklepa;
Sklep: Delavski svet je potrdil predlagano spremembo Pravilnika o pristojnosti in načinu dela Samoupravne delavske kontrole DO.Ste-plarne Hrastnik — 15. člen,
Sklep: Delavski svet je potrdil predlagano spremembo Pravilnika o notranji arbitraži DO Steklarne Hrastnik —\ 54,, 58. in 61. člen;
Nadalje je bil pod to točko sprejet še naslednji sklep:
Sklep: Delavski svet je sklenil, da se mora do prihodnje seje DS izdelati predlog glede koriščenja rednega letnega dopusta za delavce, ki so v preizkusnem delovnem razmerju ter za pripravnike.
Zadolžena: Franc Vidovič, vodja splošne službe in sekretar DO Mili Kobal, vodja referata samoupravljanja.
Predsednik delavskega sveta Janez Cigler, L r.
Valter Moljk izroča priznanje Bojanu Frangežu
Obisk predstavnikov IS SR Slovenije
v revirjih
Pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Antona Vratuše je revirje obiskala skupina članov izvršnega sveta SR Slovenije.
Namen obiska je bil, da se z najodgovornejšimi v revirjih pogovorijo o problematiki, ki je prisotna tako v združenem delu, kot tudi ostalih vprašanjih, ki pestijo revirje.
Predsednik je v uvodnem govoru seznanil prisotne, da bo leto 1980 kot zadnje leto planskega obdobja 1976—1980 zahtevalo
polno angažiranost za prizadevanja v stabilizacijskih odnosih v 'organizacijah, združenega dela, kot tudi v vseh' ostalih institucijah. Leto 1980 mora biti. dejanski prelomni mejnik‘prakse, da več trošimo kot ustvarimo. Se V
veda pa je v svojem uvodnem govoru tudi poudaril, da morajo razmišljanja o težjih pogojih gospodarjenja imeti za posledico nove ustvarjalne ideje, tako da bo naše gospodarstvo sposobno nastopati na svetovnih tržiščih S kvalitetnimi izdelki po ustreznih cenah.
Ob vseh vprašanjih, ki se pojavljajo, pa kot najtrši oreh nastopajo prav težave preskrbe z energijo. Vsem je jasno, da bo energija tudi v prihodnje vse dražja, zaradi 'česar se bo po-
trebno posebej, dogovarjati pray, za lake naložbe, ki' so energetsko manj zahtevne. Z energijo se bo potrebno v bodoče obnašati; bolj varčno. Prav zaradi: energetske problematike je bil ob priliki tega obiska dan poseben poudarek
razvoju REK in s tem modernizacije pri eksploataciji premoga in postavitvi, toplarne in termoelektrarne III. Ta tretja termoelektrarna bi' tudi perspektivno bila zadnja TE, ki bi ‘se gradila v Sloveniji.
Poleg energetske baze, ki je v revirjih, se je razprava nadaljevala tudi na drugih področjih, kot so investicije v nove zmogljivosti cementarne, Strojne tovarne in Tovarnč kemičnih izdelkov Hrastnik.
Predsednika pa. smo Seznanili tudi s problemi steklarske industrije1 Jugoslavije in seveda še posebej Steklarne Hrastnik. Ob tej razpravi smo predsednika tudi seznanili o deficitu Steklene embalaže, o pripravljenosti. Steklarne Hrastnik, da sc vključi v reševanje tega problema, s tem, da se zainteresira vse potrošnike kot sovlagatelje in da se ta akcija vodi na nivoju republiških institucij.
Z ozirom na obsežnost proble-, mov se je'delegacija, ki je obiskala revirje, razdelila v dve skupini. Skupina, ki jo je vodil dr. Anton Vratuša, je obiskala REK . in cementarno.
Draga skupina, ki jo je vodil podpredsednik izvršnega Sveta, tovariš Rode, je obiskala Hrastnik SSs« Tovarno'^ kemičnih izdel-kov' in Steklarno Hrastnik.
Pri razgovorih ob ogledu in na samem „razgoypru v TKI so se člani IS še globlje spoznali s problematiko in s programi nadaljnjega razvoja teh dveh delovnih organizacij.
< inž. Anton Žagar
mmmmrnmKmmmrn^mm mm

Delegacija izvršnega sveta si je ogledala tudi proizvodnjo v naši delovni organizaciji
Dopolnitve samoupravnih aktov
V mesecu decembru 1979 smo na izvršnih odborih osnovnih organizacij* sindikata! v temeljnih organizacijah :in delovni* skupnosti obravnavali predloge dopolnitev samoupravnih aktov v skladu z 'ugotovitvami delovne skupine o izvajanju' zakona o združenem delu pri Skupščini občine Hrastnik.
'Po verifikaciji oz. soglasju IO OOS so delavski sveti v temeljnih organizacijah, ^delovni skupnosti in delavski' svet delovne or-, ganizacije sprejeli dopolnitve naslednjih samoupravnih aktov: n— pravilnik o delovnih razmerjih,
. — pravilnik o izobraževanju in štipendiran j u,
—	pravilnik o-organiziranju ki delovanju samoupravne delavske' kontrole v TOZD, DSSS in DO,
, —> pravilnik o. organiziranju in načinu vodenja knjigovodstva, ...— .pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti,
pravilnik o- obveščanju de-' lavcev v TOZD in DSSS,
—	poslovnik o delu organov u-: pravljanja~v TOZD in DSSS ter DO,
—	.pravilnik o pripravništvu,
—	pravilnik o inovacijah,
*—pravilnik o razvidu del in nalog.
Delavski sveti v temeljni organizacijah in delovni skupnosti šo sprejeli sklep o razpisu refe-
renduma, ki bo dne '30. januarja . opravljanje del--skupnega pome-1980, za dopolnitev: naslednjih sa- na, za TOZD,
rrroupravnih aktov:	<—statut temeljne organizacije,
^— sammpravm^ ^porazum^^o	_ samoupravni sporazum o
združitvi TOZD v DO Steklarno združevanju dela delavcev v Hrastnik,	• TOZD
—	statut delovne organizacije	’
Steklarne Hrastnik,	— samoupravni sporazum o
—	samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih do-
dodeljevanju stanovanj,	hod kov.	-	-V. F,
: —. statut delovne skupnosti za
Volilno-programske konference
Konec meseca novembra ' in v našem samoupravnem socialistič-začetku decembra 51979 so pote- nem sistemu, kaie v vseh. temeljnih oiganiza- Poieg prpblembv,-M so včasih cijah m delovni skupnosti volil- specifični v delovanju posamez-no-proigramske konference- o- ne osnovne organizacije v TOZD snovnih organizacij zveze .komu- so .razpravij ailci zelo kritično o-mstov, ki Sb toalitatiyno precej svetlili tudi nekatere .Skupne- na-poglohile dr^tenopohticno-.ziv- j0ge, do katerih se v preteklem 1 j en j e v naši delovni orgamza- obdobju nismo povsem enotno C1JL	opredelili, oz. so odraz nekoordi-
Konkretna in kritična poroči- n-iranega .delovanja osnovnih orla o delu posameznih OO ZK v gandzacij ZKS v okviru delovne preteklem dveletnem obdobju, i organizacije.. ocene družbenopolitičnih in su- Iz poročil dosedanjih sekretar-moupravnih družhenoekonom- jev 00 ZKS o delovanju o s novskih razmer v posamezni -temelj- nih organizacij ‘ v preteklem ob-ni organizaciji in bogate ter kon- dobju zlasti izstopajo ugotovitve; kretne razprave na vseh konfe- o sicer dobro zastavljenih akcij-rencah so prikaz in hkrati tudi skih programih posameznih OO vodilo v nadaljnjem delu članov ZKS, da pa je še; vedno nekaj' zveze komunistov kot vodilne najbolj perečih vprašanj oz. na-; družbenopolitične organizacije v log ostalo nerealiziranih, zlasti
tiste s področja stimulativnega nagrajevanja delavcev. Konkretnejše . opredelitve medsebojnih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, kot tudi dejstvo, da samoupravni delegatski 'sistem ni zaživel v takšni obliki in obsegu, kot bi moral na
Karl Bičanič, sekretar OO ZK
TOZD 1
današnji stopnji razvoja naše samoupravne družbe. Pri tem pa sé vsi zavedamo, da je prav sanjo.-, upravno sporazumevanje, dogovarjanje in- usklajevanje posameznih interesov v interese skup-nega in širč.ga . dručb-n-ga pomena, proces, ki zahteva od vseh, zlasti.pa od članov ZK, večjo angažiranost, akcijsko učinkovitost piriž: razreševanju: -vsakodnevnih problemov.
. 'Pri tem nikakor ne smemo mimo tega, da smo člani zveze komunistov tudi •. v;: samoupravnih organih, delegatskih skupščinah in" organih družbenopolitične s kupno st i,' da m oramo za dolži t ve, sprejete, na sestankih osnovnih organizacij ah v drugih organih ZK izvajati' tam, kjer so problemi tudimastald.
' Posebno pozornost pa bo potrebno v nadaljnjem-' delu' OO ZKS v DO - Steklarni Hrastnik posvetiti tesnejši povezavi delegacij Za*’ isamoupravne - interesne
Doko Bradaševic, sekretar OO
ZK TOZD 2
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2.-strani) skupnosti oz. je potrebno stališča delegacije predhodno poditič-no verificirati.
; Tudi ostali problemi, izpostavljeni v poročilih o delu 00 ZKS in še konkretneje orisani v razpravah, so takšni, ki zahtevajo qkn hitrejše razreševanje in ak-.cijskp enotnost vseh osnovnih organizacij v delovaai organizaciji, to so zlasti poslabšanje delovne ¡discipline, izredno .tfisok 'bolniški stalež delavcev, zlasti tistih, ki imajo nizke osebne dohodke in neurejene bivalne pogoje ter težke pogoje dela, potem pa so tu še nerealizirane naloge iz spre-; jeteiga. sanacijskega programa, k ako r - tudi: vprašanje. delovanja oz. nedelovanja Poslovne skupnosti Iirastn i k-J ugo me tal.
-V nadaljnjem delu pa moramo težiti - tudi k bolj- učinkovitim oblikam idejhopohti&ega?. * izobraževanja ‘ . dn usposablj anja članov ZK, katerega smo prek
Nadalje-je bilo v razpravah večkrat izpostavljeno vprašanje uspešnosti delovanja 00 ZKS v smislu {sprememb v političnem delovanju ZK, ki so zaradi premajhne samoiniciativnosti posameznih 00 ZKS ukinile svet ZK na nivoju delovne organizacije,
Jože Pavli®*: sekretar OO ZK TOZD 5
da pa se prav na tem področju nismo ‘ posluževali drugih oblik. koordiniranega nastopa vseh o-snovnih diiganizacij ZKS v delovni -organizacij (problemske konference). |
Vsekakor ne smemo -iz poročil izpustiti pozitivnih rezulta-, tov in premikov pri gospodarjenju posameznih temeljnih organizacij in. delovne organizacije, kajti.fcljub zaostreni gospodarski situaciji, v .svetu, težavam z p-snpvnimfcsuro?ranami, podražitvam repromateriala, kakor tudi spremembam ..na področju izvoz-no-uvoznega -režima v državi, smo. dosegli, z angažiranostjo, objektivnim informiranj eih in zavzetostjo • vseh delavcev, takšne uspehe gospodarjenja, ki v zadostni, ¡meri vzbujajo optimizem in -željo do še boljšega poslovnega uspeha, s -tem pa -tudi višjega osebnega dohodka in hitrejšega ' razreševanja vprašanj s področja izboljšanja družbenega .standarda zaposlenih.
Upam, da so bili s tem povzetkom izpostavljeni najbolj karak-terigtični problemi, o katerih srno razpravljali na volilno-pro-gramskih konferencah, % -ki so hkrati tudi usmeritev za nadaljnje delo vseh osnovnih organizacij ZKS v naši delovni organizaciji, obenem pa tudi precejšnja
obveznost za vse novoizvoljene sekretarje 00 ZKS in-sekretariate osnovnih organnizacij ZK TOZD in DSSS. |g
Adi Zaletel
Alojz Pogačnik, sekretar OO ZK TOZD 3
VIŠI UČENCI
UČNI USPEHI OB 1. REDOVALNI. KONFERENCI NAS NE MOREJO ZADOVOLJITI, POTREBNA VEČJA ODGOVORNOST
i
Ernest Sihnr, ing., sekretar OO ZK DSSS
KOK ZKS 'Hrastnik razvili s številnimi oblikami (marksistični krožek, seminarji za sekretarje, za novosprejete člane',/ izobraževanje v-srednji politični šoli, dopisna marksistična'špla itd,),
Jože Premec, sekretar OO ZK TOZD 4
vendar pa se z doseženim stanjem ne moremo zadovoljiti, za kar pa lahko iščemo vzrok v,nezadovoljivem' individualnem izobraževanju članstva,--kar pa je pogoj, če hočemo slediti razvoju našega ; jspcialištičn^a samoupravnega sistema.
Prvo soboto po novem letu so se zbrali na skupni razgovor naši učenci, njihovi starši in predstavniki centra strokovnih šol iz Zagorja ob Savi in predstavniki naše delovne- organizacije.;- Namen tega razgovora je bil pregle- ; dati učne uspehe in neuspehe posameznikov, prav tako pa se dogovoriti, kaj storiti, da bodo učni uspehi boljši, kot pa so bili ob prvi redovalni konferenci.
Trenutno imamo 51 s "pogodbo ' vezanih učencev, za izučitev tistih poklicev, za katere se izvrši vsakoletni razpis. Po posameznih letnikih je. stanje naslednje:
1. letnik 16 učencev, 2. letnik 15 učencev in 3. letnik' 20. učencev. - ~ >	. - .	•
Po, temeljnih organizacijah so učenci razdeljeni:
TOZD 2 11 ključavničarjev; TOZD. 4 12 cizelerjev, 4 strugarji in 1 rezkar; TOZD 5 1 ključavničarjev, 1 vodovodni inštalater in TO obratnih električarjev, 4 elek-tromehaniki in 1 modelni mizar.
Takšna skupina pa zahteva, ne samo skrb, kot to radi pravimo, za vajeniško nagrado, ampak, nenehno pozornost ih predvsem nadzor tako pri. napredovanju v vzgojnem procesu, kot tudi o obnašanju, in dejavnosti izven šole, prav tako. pa redne dnevne kontakte s 'šolo.
. Učni uspehi posameznikov 'nišo zadovoljivi. Premalo je individualnega učenja, in vsakodnevne skrbi do obveznosti v šoli. Prvi letnik je do redovalne konference iz teorije dosegel naslednje rezultate: 8 nezadostnih, 2 Zadostna, 4 dobri in 1 prav dober uspeh. 1 učenec pa je bil neocenjen zaradi bolezni.
Iz prakse so rezultati sicer nekoliko boljši in so naslednji: 1 učenec je nezadosten, 4 zadostni;,
5 dobrih in 6 prav dobrih. Drugi letnik je izpod vsake kritike, saj je nad polovico učencev končalo
prvo konferenco z negativnimi: ocenami,; in sicer devet. Zadostni so bili trije in trije dobri. Rezultati iz prakse so nekoliko, boljši, vendar bi z nekaj več truda lahko te rezultate še izboljšali. 3 Učenci so praktični del opravili z oceno zadostno, 3 z dobro in 3 s prav dobro.
V tretjem letniku je, stanje skoraj enako kot v drugem letniku, saj je tudi v tem letniku kar polovica obtičala v teoriji pri nezadostni oceni, 1 pri Zadostni, 4 so prav dobri, 4 dobri in 1 neocenjen. Ta letnik pa je bistveno boljši, saj so 4 zadostni, 9 dobrih, 5 prav dobrih in 1 odličen, v praktičnem delu.
Ob vsem, kar smo navedli, se da zaključiti, .da učenci ne izpolnjujejo osnovnih dogovorov, ki smo se zanje dogovorili ob podpisu pogodbe, Moti tudi dejstvo, da imajo slabše ocene tisti učen-. ci, ki imajo.bol j še življenj ske pogoje, stanovanjske in druge pogoje, kot pa tisti učentir ki stanujejo po samskih domovih ali pa so na stanovanju daleč izven Hrastnika. Zaradi skrajno malomarnega odnosa bomo morali z nekaterimi opraviti posamične razgovore in v skrajnosti tudi prekiniti pogodbeno razmerje. ■;
Posameznike pa predstavljamo takole:
Učenci z nezadostno oceno:
Maksimovič Milan, Žulič Milan, AlaUf Tomo, Bregar Bojan, Kelek Andelko, Stoklasa Ivan, Grum Uroš, Gašparut Viktor, Pinter Iztok, Rajh Drago, Hozjan Aleš, Kreže Stane, Branko First, Branko Jelakovič, Darko Stopinšek, Damir Poslek, Edvard Pufler,. Kazimir Saksida, Marj an Završnik, Andrej Miklič in Franjo Knez.
Učenci z zadostnim uspehom:
Vinko Salobir, Darko Stoj s, Soniboj Knežak, Milan Grum,
Zoran Matešič, Miro Kirič, Srečko Majcen.
Učenci Z dobrim uspehom:
Karlo Bičanič, Karli Medved, Branko . Skorja, Drago Gilčvert, Dušan Grum, Zorah Matešič, Marjan Stritar, Jože Ocepek, Aleksander Šklaoder, Mirko Pejič in Vej sil Sulj akovič.
Prav dober uspeh pa so dosegli:
Drago Lazič,- Nusret Bešič, An-tO ŠaihSvič, Drago Lazič in Drago Novak.
Zanimivo je, da imajo posamezniki pri praktičnem pouku prav dober in celo odličen uspeh. Prav gotovo moramo kot primer za učenje izpostaviti v prvem letniku Karla Bičaniča, Karlija Medveda in Dragota Deliča. V drugem letniku ni nikogar, v tretjem pa Anteja Šainoviča, Dragota Laziča in Dragota Novaka. Zadnja dve sta dobila kot najboljša učenca v razredu tudi posebno pohvalo. ‘
Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da bodo učni uspehi ob polletju boljši, kar tudi pri; čakujemo, posebno od tistih, ki zopet niso bli prisotni na sestanku — niti učenci niti; starši, čeprav so ravno pri tistih učencih, ki na Sestanek niso prišli; učni uspehi naj slabši.
Na tem mestu pa velja opozorilo, da delovna organizacija svoje obveznosti izpolnjuje, česar pa nekateri podpisniki še vedno niso storili.
Alojz Janežič
DOPISUJTE V STEKLARJA
Konferenca izvoznikov razsvetijavnega stekla
Po sklepu poslovnega odbora smo se tudi letos udeležili konference izvoznikov razsvetijavnega stekla vzhodnoevropskih držav. Glavna tema te konference je usklajevanje cen svetlobnim telesom na tržiščih Zahodne Evrope in drugih držav kapitalističnega sveta. Te konference Sva se udeležila s tov. Ido Vidovič kot vodjem izvoznega oddelka v naši tovarni. Organizator letošnje konference je bil »Minex«, izvozno podjetje za Poljsko. Na konferenci so bili predstavniki naslednjih držav:
Izvoznik Artex — Madžarska, izvoznik Glass-Keramik, NDR, izvoznik Glas Export, ČSSR, izvoznik Minex, Poljska, izvoznik Rornsit, Romunija in Steklarna Hrastnik, Jugoslavija.
Opal tripleks krogla 0 200 Opal tripleks krogla 0 250 Opal tripleks krogla 0 300 Opal plafonera 0 200 Opal plafonera 0 250 Opal plafonera 0 300
Na povabilo organizatorja se povabilu ni odzvala delegacija iz Bolgarije.
Vsi udeleženci konference so v razpravi podali analizo trga na podlagi poteka prodaje in doseženih prodajnih cen v letu 1979 na tržiščih, ki So bili predmet razprave in je bilo v razpravah ugotovljeno naslednje:
Pri vseh udeleženkah konference, razen Romunije, so ugotovili, da je količinski obseg prodaje razsvetljavnih teles na zahodnonemško tržišče v letu 1979 glede na leto 1978 manjši. Predvidevajo, da bo isti položaj tudi v letu 1980. Posebno se je znižala potreba po kristalnih pla-fonjerah in tulpicah. Temu pa niso krive samo nizke cene firme Bauling in Herner Glas, temveč
1,06	3 0,82	0,60
1,45	1,15	0,86
2,00	1,71	1,23
1,56	0,80	0,65
2,05	1,04	0,86
2,62	1,32	1,17
avtomatska, proizvodnja kristalnih plafonjer in tulpic v Italiji, Zahodni Nemčiji in Franciji.
Pri usklajevanju prodajnih cen smo ugotovili, da imamo na vseh tržiščih višje prodajne ' cene od vseh udeleženk konference. Nivo cen udeleženk konference je razviden iz priložene tabele za nekatere značilne izdelke v razsvetljavi. Opaziti je, da se večina u-deleženk konference želi približati našemu nivoju prodajnih 'cen, vendar so cene pri večini njihovih izdelkov tako nizke, da bi bil odstotek povečanja zelo velik in za kupce nesprejemljiv.
Ugotavlja se še vedno, da imata firmi Bauling in Herher-Glas v Zahodni Nemčiji zelo nizke prodajne cene In to za večino razsvetijavnega stekla. Firmi Bauling dobavlja steklo Romunija, firmi . Hemer-Glas pa Madžarska, vendar obe izvoznici trdita, da njihov nivo cen ni tako nizek, da bi ustrezal cenam, s katerimi nastopata ti dve firmi na zahodnonemškem tržišču. Čislalo je odprto vprašanje, če terna firmama dobavlja steklo Bolgarija in Turčija. Kdorkoli dobavlja steklo ima neto cene zelo nizke, če upoštevamo prevozne stroške, carino in manipulacijske stroške teh firm.
Na konferenci smo tudi razčiščevali prodajne cene polavtomatskim in ročno izdelanim artiklom, Glassexport iz Čehoslo-vaške ima enake cene za polavtomatske in ročne izdelke. Tudi
Poljaki in NDR imajo zelo nizke cene za ročno pihane izdelke, kar je vzrok, da ne moremo več teh izdelkov ..prodati na evropsko tržišče. Skušali smo jim dopovedati, da je precejšnje povpraševanje po teh izdelkih in da bi morali, to konjunktumo situacijo izkoristiti ter prilagoditi cene našim izdelkom.
Steklarna Hrastnik je še vedno največ ji izvoznik razsvetijavnega stekla na tržišča s čvrsto valuto, kar je razvidno iz priložene tabele in to za leto 1979 ocenjeno na podlagi 11-mesečne realizacije in za leto 1980 ocenjeno na podlagi predvidenih potreb kupcev. Če pa bomo hoteli ta primat v izvozu razsvetijavnega stekla tudi v prihodnje obdržati, bomo tudi mi morali pristopiti k avtomatski izdelavi nekaterih izdelkov.
Na zaključku konference so poudarili, da je dolžnost vseh udeleženk konference, da dvignejo ceno svojim izdelkom v višini, ki je bila .podana ha konferenci in vnesena v protokol, ki so ga podpisale vse udeleženke konference. To povišanje bi znašalo 6—.10 % v letu 1980.
Organizator konference izvoznikov razsvetijavnega jstekla v letu 1980 bo Glassexport iz Čeho-slovaške.
Vodja komerciale
ing, Jože Tušar
PRODAJNE CENE UDELEŽENK KONFERENCE ZA NEKATERE ZNAČILNE IZDELKE V AMERIŠKIH DOLARJIH ZA LETO 1979
Cena v ameriških dolarjih_____
Hrastnik Poljska čehoslovaška
IZVOZ UDELEŽENK KONFERENCE V 1000 AMERIŠKIH DOLARJEV
(za leto 1979 ocenjen na podlagi 11-mesečne realizacije in za leto 1980 ocenjen na podlagi predvidenih potreb kupcev)
Država	Steklarna	Minex	aiaccexnort	Artex	Rornsit
Država	Hrastnik	Poljska	Uda.ssexport	NDR	Madžarska- Romunija
	1979	1980	1979	1980'	1979	1980	1979	1980	1979	1980	1979	1980
ZDA	1.050	1.200	260	280					___	' 			. —		. %	—
Kanada	12	12	550	550	160	160	—	.	.				—	—	g	
Anglija	262	262	245	262	819	819	— '	' 	■	.	'	—	100	. 100
Francija	—	—	363	387	290	—		—		 ‘	. m	200	300
Avstrija	467	467	—		^	•		—	—	—	149	157	1 284	341
Italija	76	76	650	650	550	500	50	100	—	—	—	—
Zah. Nemčija	2.497	2.497	1.022	1.419	539	539	567	908	1.646	1.589	2.724	2.724
Nizozemska	.	—	6,6	—	862	912	101	152	32	41			I	
Danska	;	 -	—	266	285	250	285	' %			 \	49	.57-	—	—
Švedska	379	403	135	142	494	494	31	47	95	119	rt	\ \	.	
Belgija	298	298	81	81	140	140	17	18	—	—	® :	1 i. ~
Irak	70	100						- —.	' 				-	—	160	230	80	200
Reeksport	227	227	12	23	36	36	• 79	85	15	15		— H
Skupaj	5.338	5.542	3.590,6	4.079	4.140	3.885	845'	1.310	2.146	2.208	3.388	3.665
Faktor stimulacije
Dobili smo uradne rezultate 6 faktorjih stimulacije, ki jih je izdelala ocenjevalna skupina na podlagi opisa delavčevih delovnih prispevkov.
Vsi smo bili nestrpni, komaj smo čakali, da lahko vidimo, kakšno število točk smo dobili, kakšen je naš, tolikokrat omenjen »faktor stimulacije«,
- Na obrazih se je pokazalo razočaranje. V marsikateri glavi so še porajala številna vprašanja. Smo res zaslužili samo toliko? Se je skupina za ocenjevanje res pravilno odločila, nas pravilno o-eenila? V tem trenutku postanemo vsi razburjeni. Primerjamo
in kombiniramo med seboj, vendar nam ne gre v glavo.
Vsak govornik je prepričan, da dela dobro, če ne najboljše. Smo res dovolj samokritični? Na žalost, nismo. Bomo kdaj sposobni oceniti sebe ali svojega delovnega' kolega realno, toliko kot v resnici zasluži, ali se bomo bali zamere.
V mislih se spbmnim na šolo, kako sem si takrat vse drugače, lepše predstavljala. Profesor pri politični ekonomiji SFRJ nam je diktiral, v zvezek:
»Formula za izračun faktorja stimulacije je precej zapletena, zato se bomo seznanili le ž nje-
govim glavnim namenom, zakaj smo .ga sploh uvedli.«
In potem narekuje dalje:
»Namen faktorja stimulacije je v tem, da pospešuje boljšo kvaliteto dela, boljši odnos do soljudi, do družbene lastnine; da nagradi tistega, ki svoje, delovne naloge kvalitetno opravlja, ki je pripravljen pomagati tudi sodelavcu, če le-ta potrebuje pomoč, ki je tovariški ,,.«
Mogoče se vsega tega ne bi tako natančno ¿spominjala, če ne bi na listu videla svojega imena, če ne bi opazila razburjene sodelavke. Po vsem tem se mi je zazdelo, da ni bilo doseženo prav tisto, kar bi moralo biti, ali pa smo res
tako premalo samokritični in prepričani, da sami delamo- najbolje ih le pri drugih vidimo napake. Kaj je res, kje je zaškripalo? Bomo to ugotovili? Kdaj bo prišel trenutek, ko bomo ob svojem nizkem FS manj razburjeni in bomo mnenja, da pač nismo delali dovolj dobro, da se moramo popraviti.
Prepričana sem, da ta trenutek ne bo prišel čez noč, da bo moral vsak posameznik vanj vložiti svoj delež, da bo moral vsak posameznik najprej počistiti pred svojim pragom in šele potem drugje, kot temu pravimo.
Metka Avflič
Plan stroškov izobraževanja za leto 1980
TOZD 1 —Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
din
Šolanje žerjavovodij	15.000
Študij na višji tehnični šoli	12.000
Šolanje steklopihalcev	10.000
Šolanje delavcev na polavtomatih	. 1O.O0O
Izobraževanje na delovnem mestu	10.000
Izdelava skript
ža pripravnike	15.000
Seminarji — strokovno
usposabljanje	10.000
Propaganda poklica
strojni steklar in
ročni steklar	10.000
Seminar za IPO pri GZS 10,000
TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase Interni tečaj za strojnike 50.000
Vajenci 1. letnik
(25 učencev)	70.000
Vajenci 3. letnik
(11 učencev)	167.000
Šolanje kontrolorjev stekla	20.000
Izdelava skript
za pripravnike .	15.000
Višja tehnična šola (2 delavca)	16.000
Ekonomska fakulteta (1 delavec)	8.000
Seminarji — strokovno usposabljanje	10,000
Propaganda poklica strojni steklar	10.000
Seminar za IPO pri GZS 10.000
TOZD 3 — Dekorirnica s
satinirnico
šolanje na VEKš
(1 delavec)	8.000
Izobraževanje na
delovnem mestu	20.000
Izdelava skript za
pripravnike	5.000
Seminarji — strokovno
usposabljanje .	3.000
TOZD 4 —- Orodjarna s strugar-
sko-cizelersko delavnico
Vajenci, 1. letnik
(9	učencev)	120.600
Vajenci, 2. letnik
(5	učencev)	96.000
Vajenci, 3. letnik
(5	učencev)	76.000
Višja tehnična šola
(1	delavec)	9.000
Administrativna šola
(1	delavec)	4.000
Izdelava skript
za pripravnike	15.000
Seminarji — strokovno usposabljanje	_	10.000
TOZD 5 — Energetika s ključavničarsko delavnico Vajenci 1. letnik
(7 učencev) "	45.000
Vajenci 2. letnik .
(12 učencev)	204.800
Vajenci 3. letnik
(4 učenci)	68.000
Ekonomska fakulteta	10.000
Šolanje varilcev
(4 delavci)	16.000
Seminarji — strokovno usposabljanje	10.000
DSSS — Delovna skupnost skupnih služb
Ekonomska srednja šola
1.	letnik (2 dijaka)
TSEŠ — elektro smer,
3.	letnik (1 dijak)
Višja šola za varstvo pri delu (1 delavec)
VEKŠ — smer računalništvo
26.520
10,920
14.000
10.000
Ekonomska fakulteta
1.	letnik (3 dijaki)	40.560
Tečaj iz požarne varnosti 30.000 šolski pripomočki	10.000
Literatura	30.000
Seminarji, Strokovno usposabljanje	30.000
Stroški seminarjev —
SLO in CZ	10.000
Strokovno kontrolni tečaj za transp. osebje (2 delavca)	500
Klub mladih proizvajalcev 70.000 Ekonomska srednja šola 2. letnik (2 dijaka)	26.520
ESŠ, 3, letnik (3 dijaki) 35.880 ESš, 4. letnik (5 dijakov) 60.840 Šola za oblikovanje p dijak)	14.040
"Kemijska srednja šola,	
2. letnik (1 dijak)	12.480
Kemijska srednja Šola, 4. letnik (2-dijaka)	24.960
Visoka tehnična šola —	
strojna smer	10.000
Administrativna šola (1 delavka)	4.000
Telesna kultura v občini Hrastnik
Osnovna usmeritev telesne kulture v.občini in SR Sloveniji izhaja iz dejstva, da telesna ■kultura ni le biološka ' potreba posameznikov, ampak je pomemben faktor ohranjanja zdravja, podaljševanja aktivnega življenja, dviga delovnih in obrambnih, sposobnosti in faktor vzgoje, zabave in počitka.
Srednjeročni program za to področje je predvideval, da bo v telesno kulturo vključenih ca. 55 % vsega prebivalstva občine Hrastnik (v letu 1975 — 22 % vključenih). V .letih 1976—1978 je bilo v razne oblike udejstvovanja vključenih dodatno še 18,20 % občanov, predvsem mladine, tako da znaša odstotek 'vključenih v letu 1979 30,20%.
Kljub temu rezultatu je razvidno, da program množičnosti na področju telesne kulture ne bo realiziran, kot jebtilo to pred-1 videno. Vzrokov je več. Eden od njih je slabk organiziranost delo- , vanja društev na področju množičnega telesnokultumega udejstvovanja, pa tudi pomanjkanje strokovnega kadra,.. _ predvsem organizatorjev rekreacije. "Čutiti je tudi pomanjkanje pokritih prostorov za vadbo oz. tekmovanja, saj je na voljo tedensko le 18 ur v telovadnici v Hrastniku; podobno je tudi na Dolu. Pokriti prostori so tudi neustrezno o-premljeni za potrebe množičnega telesnokul turnega udejstvovanja. Na področju objektov so bili zastavljeni Cilji delno izpolnjeni.
Lahko b;i rekli, da'je bilo nekako največ storjenega ha področju vrhuhškega športa. Občutno več poudarka je bilo v tem obdobju danega tistim posameznikom, ki so na osnovi svojih sposobnosti zmožni dosegati bolj- • še rezultate, ali1 pa ¡so za doseganje teh rezultatov perspektivni.' Tako je od leta 1975, ko smo imeli-v občini Hrastnik enega-kate-goniziranega športnika po krite-..rijih ZTKOJ, število le-feh naras- -lo na 9, ■ vfštirih športnih panogah: 5 kaj akašev, 2 igralca namiznega tenisa, 1 kolesar, 1 ¡strelec). Do konca obdobja pa so možnosti, da se to število poveča še za tri.
Eden osnovnih ciljev za naslednje obdobje 1981—1985 je nadaljnji' razvoj samoupravnih odnosov, usmerjeno predvsem v uresničevanje neposredne svobodne menjave dela .med uporabniki in izvajalci' programov telesnokul-turne dejavnosti,- Prednostna naloga bo vsekakor razširitev in izboljševanje ¡kakovosti .množične telesnokul turne ..dejavnosti,, kjer Se predvideva delovanje TK organizacij ; planinskega društva Dol Hrastnik, taborniške organizacije, strelskih družin Steklar,"
Rudnik, Ernest Draksler-Marko, ŠŠD Boris Pust in ŠŠD Mladost, kegljaških klubov Bratstvo in Hrastnik, TVD Partizan Hrastnik in Dol, kolesarsko društvo, brodarsko društvo, šahovski klub, NTK Kerni čar, karate klub Bu-dokai, nogometni 'klub Hrastnik. Glede na pogoje pa bodo verjetno v tem obdobju ustvarjene še možnosti za razvoj naslednjih panog: smučarski teki, tenis, atletika in plavanje.
Ta društva bodo izvajala naloge in TK minimuma, poudarek pa bo dah predvsem akcijam U-čenja plavanja in smučanja; športni znački za posamezne starostne kategorije, akciji »Na teku se dolbimo«, TRIM akcijam »Vsi Slovenci hodimo, tečemo, plavamo, smučamo, kolesarimo«, »Nauči se plavati« ipd. Do leta 1985 še predvideva razvoj občinskega tekmovalnega sistema, v katerega : bodo ■ vključene temeljne ■ organizacij e, krajevne _ skupnosti, soseske, aktivi ZSMS ipd. Še nadalje bomo krepili sodelovanje s pobrateno občino Raška in kasarno heroja Rajka.
Pozornost bo še nadalje posvečena ¡tudi tistim, ki so zmožni dosegati vrhunske .rezultate, izhajajoč iz koncepta .razvoja vr-testiranja za temeljne in usmerjevalne selekcije, ki bodo vadile po enotnem programu za SRS.
V skladu z zadanimi nalogami bo potekalo načrtno šolanje vaditeljev plavanja, smučanja, organizatorjev športne rekreacije, vaditeljev za predšolske, otroke ipd. V ¡sedanjem obdobju so o-stala neizpolnjena prizadevanja, uresničiti usmeritev sindikata, da bi na vsakih 1.000 zaposlenih deloval po 1 profesionalni organizator rekreacije. ¡Primanjkljaj a kadrov tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče v celoti odpraviti, težnja pa bo predvsem v tem, da bomb izšolali in angažirali zadostno število organizatorjev in animatorjev za to področje.
TiKS Hrastnik se vključuje v skupni program TKS SR Slovenije, ki zajema predvsem naloge s področja množičnosti na nivoju republike, . vrhunskega športa na .ravni .federacije in mednarodnih tekmovanj, športni dodatek, založništvo, propaganda, znan-stveno-raziskovalno delo, delovanje strokovnih organizacij na nivoju republike itd, V naslednjem srednjeročnem obdobju bo dan poudarek izgradnji TK centra Slovenije in poseben poudarek pripravam in udeležbi slovenskih športnikov na olimpijadi v Sarajevu /leta 1984.
Ob novem zakonu o telesni kulturi in zakonu o svobodni menjavi dela na področju TK bodo v naslednjem obdobju nujne te-
meljite spremembe v organiziranosti. Zato bodo morali vsi TK dejavniki dograditi svojo organiziranost on razviti medsebojne odnose, da.se bo razvil in uveljavil delegatski sistem na vseh ravneh. Med občinsko zvezo TK or-r , ganizacij, strokovno službo SIS in posameznimi izvajalci bo potrebno natančno razmejiti naloge, odgovornosti in medsebojno sodelovanje tudi med izvajalci in porabniki. V tej organiziranosti ima ¡svoje mesto tudi delovna organizacija, ki jo je TKS ustanovila skupaj z občinsko kulturno skupnostjo, predvsem za upravljanje in vzdrževanje TK objektov in za izvajanje določenih aktivnosti. na teh objektih.
V zadnjem obdobju je bilo čutiti zaradi Večjih potreb delovnih ljudi in občanov vse večjo nujnost za investicijsko vlaganje v telesnokulturhe objekte. Potrebno je ugotoviti, da večina objektov, že dolga leta ni bila ustrezno vzdrževana, kar'predstavlja veliko oviro ¡pri vključevanju novih udeležencev v to dejavnost. V naslednjem srednjeročnem obdobju je tako za izpolnitev .programske usmeritve, to je množičnega vključevanja občanov v TK dejavnost, na prvem mestu izgradnja večnamenske večje telovadnice, za potrebe rednega pouka ■telesne vzgoje in dejavnosti ŠŠD, kakor tudi za rekreativno in športno udejstvovanje občanov. Enakega pomena je ¡tudi vzdrževanje ostalih objektov in ustrez-i na sanacija obstoječih, predvsem TVD Partizana.
Kazalci o deležu telesne kulture v družbenem produktu in skupni porabi v zadnjem .letu si-, cer nekoliko naraščajo), vendar gre za minimalni porast, predvsem na ¡račun novih obveznosti in vključevanje večjega števila udeležencev ali bolj kvalitetno delo, na področju vrhunskega športa. Za uresničitev programskih ciljev in za ključne dejavnike razvoja TK dejavnosti (kadri, objekti in druge skupne naloge) bo ¡potrebno' še naprej intenzivneje financirati iz združenih sredstev; nujno in potrebno pa. bo še bolj razvijati neposredno svobodno menjavo dela.
ZAHVALA
Ob odhodu, v drugo delovno organizacijo se svojim sodelavcem- v TOZD 1 — izmeni tov. Staneta Drameta iskreno zahvaljujem za darilo, s katerim ste me presenetili. Pozdravljam tubi brigado'Učakar in jim želim se veliko delovnih uspehov in zadovoljstva, prav tako pa tudi srečno leto 1980. s
Srečko Purkart
Invalidnost postopek in zaposlitev
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavlja nekatere temeljne pravice, v katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili —- zaradi invalidnosti, do denarnega nadomestila za primer telesne okvare in podobno.
Invalidnost je podana, če nastat ne pri zavarovancu izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki ju ni mogoče odpraviti - niti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. Invalidnost se ugotavlja "izključno po preostali zmožnosti za opravljanje svojega dela-
I	Zavarovanci, ki postanejo invalidi, se glede preostale delovne zmožnosti razdela v 'tri kategorije invalidnosti.
V	pr-vo -kategorijo se razvrstijo invalidi, ki so popolnoma nezmožni za svoje iri drugo, ustrezno delo.
V	drugo kategorijo se razvrstijo zavarovanci, ki so le deloma, zmožni bodisi za svoje delo ali drugo ustrezno delo, kar pomeni,: da delo opravljajo polovičen delovni čas.
V	tretjo kategorijo se‘razvrstijo zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni ali le deloma - zmožni za svoje'delo, pač pa so zmožni poln delovni čas opravljati drugo ustrezno delo, ali pa se s poklicno rehabilitacijo Usposobijo za tako delo.
SVOJE DELO,
DRUGO USTREZNO DELO
Svoje delo pomeni delo na delovnem mestu, kjer je bil zavarovanec zaposlen, preden -je postal' invalid.
'Drugo ustrezno ’ delo pa pomeni delovno mesto, na katerem je delovni invalid Zmožen delati delovni čas, primeren preostali delovni Zmožnosti in 'z delovnim naporom, ki ne poslabša, njegove invalidnosti.
INVALIDSKI POSTOPEK
Postopek za priznanje zgoraj naštetih pravic sproži - ponavadi Zdravnik, ki na-podlagi zdravstvene dokumentacije in zdravstvenega stanja zavarovanca izdela predlog za--'oceno pred invalidsko komisijo.
Tak predlog za oceno lahko naslovi, na Pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi zavarovanec sam, nakar se sproži; postopek za pridobitev ostale potrebne dokumentacije. Če to prenesemo na naše razmere, obravnava primere Izpostava? SPIZ V Trbovljah, ki jih nato zbrane posreduje invalidski komisiji v Ljubljano. Socialna služba skupnosti zahteva od delovne organizacije opis delovnega mesta, na katerem je delavec dosedaj delal, torej dpis »svojega dela«. To délo pri naš opravi referent za socialno delo, v sodelovanju-ž vodstvom temeljne organizacije, v kateri je delavec,' ki je v postopku, zaposlen, na podlagi; ogleda dela ter izdelanih opisov delovnih mest. Predhodno se izvrši tudi razgovor z delavci, ki mora biti z vsebino opisa delovnega mesta seznanjen, saj ga tudi podpiše. Socialna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripravi pred posredovanjem dokumentacije zavarovanca invalidski- komisiji še razgovor v delovni organizaciji, kjer se jé potrebno pogovoriti .o zahtevkih: Zavarovanca, kakor tudi o možnostih zaposlitve delavca.
| Na razgovoru je prisoten strokovni delavec SPIZ, delavec in socialna delavka Steklarne Hrastnik, " če pa je potrebno, pa tudi neposredni nadrejeni oziroma vodja obrata, kjer delavec dela. Na tem .razgovoru se oblikuje 'dokončen predlog za invalidsko komisijo. Želje in zahteve delavca, možnosti zaposlitve in stališče deloVne' orga-. nizacije' in predhodno stališče invalidske komisije na podlagi prvega pregleda dokumentacije, so si včasih tako različni, da je pdč treba skupno poiskati najbolj primerno pot. Glede na dostikrat težke in specifične delovne; pogoje V naši delovni organizaciji, je včasih prav . težko pbisRati primerno delovno mesto za delavca,1 glede na njegovo preostalo delovno ; zmožnost. Posebno je ta težava prisotna v TOZD 1 in TOZD 2, saj so ponavadi okvirna mnenja invalidske komisije, da' naj bi delavec opravljal délo pretežno sedé, , brez težjega dviganja bremen, V ugodnih mikroklimatskih" pogojih in podobno. V zadnjem časti je zaslediti, da se delavci pri nas zatekajo k inva-
V januarju je tovariš Adi Zaletel začel z opravljanjem nove funkcije — sekretarja občinskega ^veta Zveže'sindikatov občine Hrastnik, Dosedaj je bil zaposlen v naši delovni organizaciji kot vodja
lidskem postopku tudi z namenom, da bi se izognili 4-izmenskem delu .ali nočnem delu, pa tudi temu, da opravljajo dela, kjer nimajo stalnega delokroga, ampak so da-neš premeščeni v obratu; sem, drugič spet drugam. To seveda niso vprašanja, ki spadajo v obravnavo pred invalidsko komisijo, saj se ponavadi končajo brez priznanja pravic do zaposlitve ha drugem delovnem mestu.
Delavec pri pripravljanju predloga za invalidsko komisijo ves čas sodeluje, s tem, da. je seznanjen. s predlogom delovne organizacije, z opisom delovnega mesta, s predhodnim mnenjem invalidske komisije. Ko je dokončno oblikovan, ga socialni delavec skupnosti PIZ posreduje v Ljubljano, nakar je delavec vabljen na oceno pred invalidsko komisijo, Povedatirje treba, da je ta postopek od predloga pa do ocene ponavadi dolg, traja pa tudi več .mesecev, zaradi številnih zahtevkov in širokega področja; ki spada v delokrog invalidske komisije v Ljubljani.
PRAVICA DO NADOMESTILA ZARADI MANJŠEGA OSEBNEGA DOHODKA
Že: v začetku je navedeno, kakšne pravice lahko pridobi zavarovanec s tega področja; lahko je invalidsko upokojen, ali pridobi pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom- oziroma, postane delovni invalid 3. kategorije, torej pridobi pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu.
Kot kaže praksa, je osebni dohodek na drugem ustreznem delovnem mestu ponavadi manjši, delavec pa kot delovni invalid pridobi tudi pravico do odmere nadomestila zaradi manjšega osebnega dp-hodka. To nadomestilo je razlika, med povprečnim osebnim 'dohodkom, ki So ga delavci tiste; skupine, v kateri je delovni invalid de---lal, dobili v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in povprečnim osebnim dohodkom, ki So ga delavci dobili v tem koledarskem letu v skupini, kamor je delovni invalid napoten na delo.
Invalidnost lahko nastane kot posledica bolezni, nesrečo izven dela, poklicne bolezni ali nesreče
oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov. m Glede na odgovorne naloge, ki stojijo pred Zvezo sindikatov, želimo tovarišu Zaletelu v prihodnjem mandatnem obdobju -obilo uspehov pri izvrševanju te. funkcij e.
pri delu. Glede na tako Opredeljen vzrok invalidnosti še navezuje 'tudi višina nadomestila iñ sicer znaša odmera v višini 90 %, osnove pri 'delovnem invalidu, kjer''je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven; dela. če pa je invalidnost posledica nesreče pri delu ali-poklicne bolezni,-gre kot nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka 100 %• osnove.
Povedati je .potrebno, da se nadomestilo v: takšni višini izplačuje do konca koledarskega leta, v začetku vsakega' naslednjega leta pa se na novo odmeri, bodisi da se poveča nadomestilo ža odstotek, za kolikor se je v organizaciji, kjer je dejovni invalid zaposlen, v poprečju poveča, osebni dohodek,: ali pa skupnost določi, da se nadomestilo na novo določi. Prošnjo za novo odmero nadomestil je strokovna služba Steklarne Hrastnik, naslovila na. skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarpyanj.a tudi za leto 1980, glede na to, da so se osebni dohodki ..pri naš povečali na .-podlagi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v dragi' polovici leta 1979, to povečanje pa za vse delovne skupine tudi ni bilo enako.
POKLICNA REHABILITACIJA Povedati: je potrebno, da je v naši delovni. organizaciji lenekfj primerov poklicne rehabilitacije, bodisi zaradi nizko izobrazbene osnove, premajhnega zanimanja zavarovancev/ pa tudi dejstva, , da delavci ob nastanku invalidnosti že prekoračijo starostno -mejo, ko jé takšna rehabilitacija še možna. Poklicna rehabilitacija pdmerii usposobitev za določeno delo, glede na preostalo delovno zmožnost delavca. Izvaja se na več načinov: s praktičnim; delom oziroma izučil-- vijo določenega poklica, s pridobitvijo strokovne izobrazbe v Organizacijah izobraževanja odraslih, Ts šolanjem v šolah in tečajih ipd. Delovnemu invalidu; se zagotovi rehabilitacija praviloma do 45. (moški) oziroma 40. leta "starosti (ženske). Delovni invalid ima; med poklicno rehabilitacijo pravico do oskrbnine in sicer od dneva,, ko je pridobil pravico do rehabilitacije, do dneva, ko jo je končal. Osnova za odmero oskrbnine je povprečen mesečni osebni dohodek za poln delovni čas, ki ga je delavec dosegel v koledarskem letu pred le-. lom, v katerem je postal invalidi Oskrbnina znaša 90 %' od 'osnove. V zvezi, s pravico do poklicne rehabilitacije, ima deló'vnf'.irivaiid tudi pravico do povračila; prevoznih stroškov v zvezi z rehabilitacijo, pa tudi dolžnost, da nastopi reha-■ bilitacijo, v določenem roku.
STANJE PRI NAS V.naši delovni organizaciji je do konca leta 1979 zaposlenih 117 delovnih invalidov, od tega trije, delovni. invalidi 2. kategorije, vsi ostali pa So delovni invalidi 3. kategorije.
Število, delovnih invalidov po posameznih temeljnih organizacijah je naslednje:
TOZD 1 — ročna ih polavtomatska "predelava steklene maše 46;
TOZD 2 —- avtomatska predelava ' steklene mase 17,
TOZD 3 — dekorirnica s satinir-nico 1,
SEKRETAR
OBČINSKEGA SVETA ZSS
TOZD-4 KS- orodjarna s striigar-sko-cizelersko delavnico -7,
TOZD 5 — energetika s ključav-ničarsko delavnico 18,
DSSS — delovna skupnost skupnih služb 28.
V letu 1978 je bilo kategorizira-nih 15 delavcev, od tega:
. TOZD 1 — 5, TOZD 2	4,
TOZD 3 — 1, TOZD 4 — 2, TOZD 5 — 1 in DSSS — 2. V
delovne zmožnosti ni primernega delovnega mes.ta za delovnega invalida v TOZD, kjer je bil zaposlen dosedaj, se skuša- najti delovno mesto v -delovni sredini druge temeljne organizacije. Omeniti je potrebno, da smo v preteklem obdobju imeli tudi takšne primere, pri tem pa smo naleteli na pripravljenost in sodelovanje med temelj-
nimi organizacijami, kar je seveda delo olajšalo. Delovni invalidi so organizirani tudi v svojem aktivu-, ki deluje v delovni organizaciji, v odboru pa so' delegati iz posameznih TOZD in DSSS.
Tudi v prihodnje nam mora kot vodilo pri zaposlovanju delovnih invalidov in .reševanju teh vprašanj ostati namen čimbolj smotrne
zaposlitve in medsebojnega sodelovanja, pri čemer bo tudi sam delavec, kljub zmanjšani delovni sposobnosti zaradi zdravstvenih težav ali poškodb, lahko dosegal koristne delovne rezultate, ki'bodo zadovoljili njega, pa tudi delovno sredino.
Jasna Kosm
Dosti delovnih invalidov je iz vrst steklarjev.
V letu 1979 je bilo kot delovni invalidi, pretežno 3. kategorije, ocenjenih 11 delavcev, od tega največ — 9 v TOZD 1 in po eden v TOZD 2 in TOZD 5.
Prizadevamo si, da bi lahko te delavce čimbolj, smotrno zaposlili, glede na njihovo preostalo delov-.rto zmožnost, zahteve . invalidske ^komisije in glede na potrebe pro-, izvo dn j e. Posebno: j e to pomembno za TOZD 1, kjer je že tako zasledili upadanj e zanimanj a za steklarski poklic, temu-: pa se pridružuje tudi invalidnost med steklarji. V kolikor tp dopušča zdravstveno stanje deiavca in mnenje invalidske komisije, si prizadevamo takšnega delavca tudi kot delovnega invalida še nadalje vključiti v bri-gadni sestav, - na primerno - delo,
; kjer lahko še;nadalje s. svojim .znanjem in izkušnjami veliko bolj koristi, kpt pa če je premeščen na drugo delo drugam. Delavke v TOZD 1, ki so bile v invalidskem postopku, so bile v večini primerov usmerjene na kontrolo stekla,
•’ bodisi kot. pregledalke, ali pa z določenimi omejitvami pri pregledu ;■ steklenih- izdelkov glede težine dela. V kolikor glede na preostale
Naprave za gašenje
Najvažnejše v požarni varnosti je pravočasno odkrivanje požara. Zaradi tega je pri nas organizirana gasilska dežurna služba, drugi sistem zaščite ,pa so 'avtomatski javljale! požara. , •
Za gašenje je na razpolago več različnih -naprav, kot So ročni: a-parati, prevozni aparati, hidrant-na napeljava s - cevmi, motorne brizgalke in pa gasilska vozila s potrebno opremo v primem posredovanja.
Za posredovanja pri začetnih požarih morajo biti: delavci .seznanjeni. in praktično, poučeni o upravljanju z ročnimi gasilnimi aparati. Ti aparati se razlikujejo po namenu gašenja in načinu aktiviranja.
»V« — voda
Polnilo — 9 litrov vode.
Namen — za gašenje trdih gorljivih snovi kot so papir, les, tekstil, premog, slama, težka ol j a, asfalt. Ne sme se gasiti električna napeljava ali električne naprave.
' Cas delovanja — 30 sekund.
Domet — 3 m.
Aktiviranj e — Na glavi | aparata izvlečemo varnostno zaporo, pritisnemo na ročko razpršilca na gumijasti cevi, zatem pa pritisnemo ročko na aparatu, za katero držimo aparat in ga prenašamo.
l»VH« — voda kemijska
Polnilo — 9 litrov vode-pomešamo s soido bikarbono, ampula s solno ali žveplovo kislino za ustvarjanje pritiska pri aktiviranju.
Namen — za gašenje trdih gorljivih snovi kot ž vodo. Ne ' sme se gasiti električnih naprav in razžarjenih kovin.
Cas delovanja — 50 sekund.
Domet -— 7 m.
Aktiviranje.;— aparat obrnemo {za 180“) in udarimo z udarno iglo ob tla. Dokler aparat deluje ga držimo obrnjenega.
»PH« — pena kemijska
Polnilo — 10 litrov vode, pomešane s sodo bikarbono in ampula z aluminijevim sulfatom. Pri 'aktiviranju se ustvari pena in plin za ustvarjanje pritiska.
Namen — za gašenje lesa, papirja, tekstila, henzina, olja, nafte, lakov (za alkohol je posebna pena). -Ne sme se gasiti električnih naprav, ¡razžarjenih kovin in plinov.
Cas delovanja — 50 sekund.
. ¡Količina , pene — .70 litrov.
•Domet — 6 m...
Aktiviranje -A- vijak na glavi odvijemo, nato aparat obrnemo in ga večkrat potresemo, da se raztopine pomešajo in aparat začne delovati.
»C02« — ogljikov dioksid
Polnilo m ogljikov dioksid (3 kg ali 5 kg).
Namen *— za gašenje malih požarov trdih snovi, za manjše požare^ tekočin, za požare plinov v zaprtih prostorih, najboljše, delovanje pa je pri električnih napravah. Ne: sme se gasiti požare, lahkih kovin (aluminij, magnezij).	| .
Čas. delovanja — 3 kg — 14 sekund, 5 kg 7-- tlS sekund.
Domet — 3 m.
Aktiviranje—poznamo dva sistema z vijakom, in 'ročico. Odtrgamo plombo in odvijemo vijak ali pa pritisnemo ročico in aparat deluje. Prednost je v tem, da aparat lahko dela v presledkih. Če vijak zavijemo ali ročko spustimo aparat ne dela in ga lahko še enkrat odpremo.
»S«,— .prah
Polnilo — prah ampula s CO2 (količina prahu je lahko lfcg, 2, 3, 6 in 9 kg).
Namen — je za vse vrste požarov razen za lahke kovine — poznamo poseben prah.
čas delovanja — 1 kg — 7 sekund, 2 kg — 8 sekund, 3 kg —
9	sekund, 6 kg — 12 sekunid, 9 kg — 18 sekund.
. Domet — 4 m.
Aktiviranje — izvlečemo varovalko in pritisnemo ročko za aktiviranje. Aparati do 3 kg imajo na glavi- odprtino'za prašni curek, večji pa imajo . ¡gumijasto cev z žabo za usmeritev curka.
Po uporabi je treba aparat zamenjati..
VPRAŠALNIK O STEKLARJU
Na referendumu v mesecu januarju, ko se bodo delavci odločali o sprejemu dopolnitev nekaterih' samoupravnih aktov, bodo delavcem razdeljeni tudi vprašalniki v zvezi z našim glasilom Steklar. Uredniški odbor glasila je izdelal vprašalnik in ga namerava posredovati v izpolnitev delavcem z namenom, da si ustvari sliko o tem, kakšno je njihovo mnenje o časopisu. V vprašalnik smo uvrstili vprašanja o tem, kako prebirate glasilo, kakšni se vam zdijo članki in informacije glede na zanimivost, razumljivost, kako ste zadovoljni z vsebino časopisa, vaši konkretni predlogi, pa tudi mnenja glede posameznih področij, s katerih se informacije pojavljajo.
. O rezultatih ankete bomo v glasilu poročali. Prepričani smo, da lahko računamo 'na vaše sodelovanje, ter si tako z . vašo pomočjo ustvarimo jasnejšo .. sliko pri oblikovanju glasila, ki nam bo napotilo pri našem nadaljnjem delu.
Uredniški odbor
Lastna udeležila
Predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj, dajanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo in za nakup stanovanj, ter način prodaje stanovanjskih hiš oz. stanovanj.
V	novembru in decembru leta 1978 so delavci na zborih delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti : sprejeli samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj.
Za nami je leto dni, v katerem so se samoupravni organi, predvsem pa odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve, bili dolžni ravnati in upoštevati določila tega sporazuma.
Izvršni odbor konference o-snovnih organizacij sindikata je na svoji zadnji seji obravnaval tudi predlog tega samoupravnega sporazuma, ki jih narekujejo sedanje usmeritve na področju stanovanjskega gospodarstva, pa tudi naša praksa, kot odraz dela na področju stanovanjske politike in dodeljevanja stanovanj. Predlog dopolnitev bodo v nadaljevanju razprave obravnavali odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD in DSSS ter o-snovne organizacije sindikata, ter nato delavci na zborih delavcey. Dokončno pa bodo o sprejemu teh dopolnitev odločali delavci z o-sebnim izjavljanjem med referendumom.
IOK OOS DO je na svoji raz-širjeni seji, na kateri So bili prisotni tudi predsedniki odborov za družbeni standard -in stanovanjske zadeve, zavzel stališče, da bi določila samoupravnega sporazuma v TOZD in DSSS.medsebojno uskladili ter tako sprejeli enoten sporazum za celotno delovno organizacijo. To velja predvsem za vprašanje' upoštevanja delovne dobe zakonca prosilca, ki se sedaj; v nekaterih temeljnih organizacijah točkuje, drugod ne. Predlagano je bilo, da bi se delavci do tega vprašanja opredelili enotho, z več možnimi variantami: da. se delovna doba zakonca točkuje, ali da se ne upošteva, oz. da se z določenim, številom točk stimulira, v kolikor delata oba zakonca v delovni organizaciji.
V	tem primeru predlagamo, da se za delovno dobo zakonca v Steklarni doda samo določeno število točk, in sicer:
do 5 let	0 točk
od 6 do 10 let	3 točke
od 11 let dalje	5 točk
Podobno je tudi z vprašanjem kadrovskih stanovanj, do katerih so se delavci v TOZD različno opredelili.
Kot dopolnitev samoupravnega sporazuma se predlaga tudi ~ poglavje o vodenju evidence o stanovanjih, o čemer smo že nekaj zapisali v. eni od prejšnjih številk.
Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost ima svoj’ fond stanovanj, o katerih se vodi evidenca *— kartoteka stanovanj. V primeru, da pride do fluktuacije delavca iz ene TOZD v drugo,- je potrebna tudi ureditev razmerja TOZD do stanovanja.
V	kolikor ima delavec, ki je sklenil delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v okviru DO, skupno 10 let delovne dobe in od tega 5 let v prejšnji temeljni organizaciji, prehaja tudi stanovanje z delavcem, to pomeni,
da se uvrsti v stanovanjski fond druge temeljne organizacije.
V kolikor ta pogoj glede delovne dobe ni izpolnjen, se izvrši vrednostna poravnava za stanovanje (staro ali novo) in sicer v roku 3 mesecev.
Če pride do reorganizacije posameznih obratov, služb oz. oddelka ter njihove uvrstitve v drugo TOZD. se upošteva tudi premestitev stanovanj v stanovanjski fond druge TOZD brez nadomestne poravnave, ne glede na delovno dobo teh delavcev.
Predlagano je tudi, da se v samoupravni sporazum uvrstijo do-i ločila glede izdaje jamstva delavcem — prosilcem za stanovanje,
zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, in sicer za kategorijo mladih družin. Tudi ob letošnjem razpisu, ki ga je-objavila Samoupravna stanovanjska skupnost, je bilo v temeljnih organizacijah .takšnih prosilcev precej, glede na omejena sredstva in obveznosti, ki izvirajo iz podpisa, izjave, pa premalo izdelani kriteriji, komu soglasje dodeliti. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve je dolžan razpravljati o vseh prosilcih, ki so vložili prošnjo za to kategorijo stanovanja. V kolikor je prosilcev več, kot. so možnosti za izdajo soglasja in prevzem obveznosti, se upošteva njihov položaj na prednostni listi.
Predlaga se tudi, da v primeru, ko je zakonec prosilca zaposlen v drugi temeljni organizaciji v o-kviru DO, se obe TOZD dogovorita o skupnem jamstvu, ter se po določilih samoupravnega sporazuma enakovredno vključita v reševanje stanovanjskega vprašanja delavca v roku 5 let, kot je določen. Potrebno si je tudi prizadevati, da se skupno sodelovanje doseže tudi v primeru, ko je zakonec zaposlen v drugi delovni organizaciji. V kolikor druga TOZD ne izda soglasja za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja prosilcev, imajo pri dode-.litvi soglasja prednosti tisti prosilci, kjer je zagotovljeno reševanje vprašanja v sodelovanju z drugo TOZD.
Pri dodeljevanju družbenega stanovanja mora odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve poleg prednostne liste u-poštevati tudi standarde stanovanjske površine na družinskega člana, in sicer:.
Število članov	Normativi
gospodinjstva	površine
1	do	28	m1 2 3 4
2	do	42	m2
3	do	57	m2
4	do	66	m2
in za vsakega
nadaljnjega člana	do 10 m2
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let,' se normativi površine povečajo za 30 %.
Nadalje bi bilo morda potrebno razmisliti o tem, kako opredeliti položaj tistih delavcev, ki se pojavljajo kot prosilci za družbeno stanovanje, pa imajo v lasti nepremičnino, kot na primer počitniško hišico, gozd, zemljišče ipd.
V	razpravi naj bi se posebej o-predelili tudi glede točkovanja delovne uspešnosti in družbenopolitične aktivnosti prosilcev za
- stanovanja, torej odločitev o tem, ali se ta določila ohranijo, ali pa izpustijo.
V	razpravi na seji IOK OOS DO so se prisotni zavzeli tudi za to, da se v sporazumu posebej o-predeli reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih invalidov, ki so bili'zaradi potreb, pa tudi razporeditve na drugo ustrezno delo premeščeni v drugo temeljno organizacijo, pa so v prejšnji delovni 'sredini oz. TOZD prebili večino svoje delovne dobe.
Predlagano je bilo, da se. v takšnem primeru angažira tudi prejšnja temeljna organizacija.
V	primeru stanovanjskih vprašanj delovnih invalidov bi si morali prizadevati, da se v primeru njegove premestitve v drugo te; meljno organizacijo, vključi pri reševanju tudi TOZD, v kateri je delavec delal vse do nastanka, invalidnosti. In sicer se predlaga:
—	Stanovanje dodeljuje delovnemu invalidu temeljna organizacija, kjer je delovni invalid zaposlen po nastanku invalidnosti, zaradi premestitve.
—	Z bivšim stanovanjem tega delavca razpolaga, temeljna organizacija, ki mu je dodelila novo stanovanje.
—	Temeljna organizacija, v kateri je bil delavec zaposlen pred nastankom invalidnosti, se vključi v reševanje stanovanjskega vprašanja: (predlog).'
—	če je bil delavec v prejšnji TOZD zaposlen od 10 do 15 let, prispeva ta temeljna organizacija do 30 % vrednosti stanovanja;
—	za 16 do 20 let delovne dobe, prispeva 40 % vrednosti stanovanja in
—	za 21 let in več prispeva 50 % vrednosti stanovanja.
Delavec pridobiva pravico do stanovanja v drugi temeljni organizaciji pod enakimi pogoji-kot vsi ostali delavci. V drugo TOZD pa je premeščen, če npr. v temeljni organizaciji, kjer je postal delovni invalid, ni na razpolago primernega delovnega mesta, ki bi ustrezalo njegovim delovnim zmožnostim ali v kolikor se pojavijo potrebe po novih izvršiteljih v drugi TOZD, ki jih lahko rešimo z notranjo preraz-
poreditvijo in je pri tem doseže-;“ ho soglasje med TOZD.
Zelo pomembno pa je poglavje lastne udeležbe, glede katerega se bo potrebno opredeliti. Dela-“ vec, ki mu je dodeljena stanovanjska pravica, je dolžan prispevati po načelu solidarnosti k' hitrejšemu reševanju stanovanjskih potreb drugih delavčev — z' lastno udeležbo. Soudeležba delavca za pridobitev stanovanjske-pravice obstaja v obveznosti, da vplača v, stanovanjska sredstva TOZD (sklad skupne porabe) kot posojilo znesek, ki bo določen s samoupravnim sporazumom.
Soudeležbo so dolžni zagotoviti' delavci v naslednjih primerih:
—- za novo stanovanje, za staro stanovanje, v primeru zamenjave: stanovanja, v primeru dodelitve-kadrovskega stanovanja; za dode-litev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč., v stanovanjskem gospodarstvu; t-j t
V	tem zadnjem primeru — za stanovanja, zgrajena s sredstvi za; družbeno pomoč, bo soudeležba" seveda znatno nižja.
V	primeru, da delavec zaradi-težke materialne situacije ne bi zmogel takojšnjega plačila so-, udeležbe, lahko odbor sprejme sklep o odlogu plačila soudeležbe za največ eno leto. O prošnji za odlog razpravlja odbor ob predložitvi ustreznih dokazil utemeljitve prosilca.
Predlog razpona lastne udeležbe znaša od 5 % do 20 % nominalne vrednosti stanovanja, Odvisen pa je od povprečnega osebne-; ga dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v' SR Sloveniji, za leto 1978.
Soudeležbo mora delavec vplačati do vselitve v stanovanje. Delavcu se nato vrhe v desetih' letih po 2 % obrestni meri. Vračilo poteka v mesečnih obrokih, potrebno je opredeliti rok, v katerem od dneva vplačila soudeležbe,-zapade prvi obrok.
To je nekaj vprašanj, glede katerih se bo v prihodnjem obdobju potrebno opredeliti. Prav je, da definiramo in jasneje oprede? limo odnose med temeljnimi organizacijami, si prizadevamo zai večje .skupno reševanje in sodelovanje pri razreševanju stanovanj? skih vprašanj, ter kljub temu da bo lastna udeležba marsikoga pri? ' zadela in mu povzročila dodatno materialno obremenitev, najdemo primerno pot za oblikovanj^ in uresničevanje tega vprašanja* s čimer bomo prav tako povečali sredstva za stanovanjsko izgradnjo in reševanje stanovanjskih vprašanj še drugih prosilcev. 'J
Jasna Kosiji
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se za izkazano prijateljstvo in sodelovanje izmene Gomilar, Fabjan in Lipar najlepše zahvaljujem, Enako tudi Matičetu Koritniku za poslovilne besede.
Zahvala tudi ža, prelepa darila in šopek.
Pri nadaljnjem delu vam želim, veliko delovnih uspehov.
Henrik Brglez
Osebna zaščitna sredstva
Zadnji' člen v verigi ukrepov preprečevanja nesreč pri delu, ko z drugimi ukrepi ne uspemo odvrniti nevarnost, je uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Ker pa so pogosto ta sredstva izdelana tako, da povzročajo težave pri nošenju, ugotavljamo, da jih uporabniki odklanjajo. Res pa je, da bi se precejšnjem številu nesreč pri delu lahko izognili, če bi dosledno uporabljali ustrezna osebna zaščitna sredstva. Ta sredstva pa morajo biti izdelana v skladu s standardi. Pri izbiri moramo upoštevati vpliv osebnih zaščitnih sredstev na. delavca glede na kvaliteto materiala, obliko, oviranje pri gibanju in na uspešnost varovanja, razmere, ki narekujejo uporabo osebnih zaščitnih sredstev, da se doseže najvišja stopnja varnosti delavcev.
Osebna zaščitna sredstva varujejo pred padajočimi predmeti, udarci ob predmet, biološko-kemičnimi škodljivostimi, vlago, umazanijo, električnim tokom, hrupom itd. Glede na to, so zaščitna sredstva razdeljena v skupine, in sicer na osebna zaščitna sredstva, ki varujejo: glavo, oči, obraz, dihalne organe, roke, telo, iioge, sluh, ramena, hrbtenico, trebušne organe, pred neugodnimi atmosferskimi učinki, pred padcem z višine itd. Delavci,, ki si pri delu lahko poškodujejo glavo, morajo nositi varnostno čelado in to predvsem pri gradbenih delih, delih na višini in v globini, pri dvigovanju bremen, na gradbiščih, kjer dela več skupin na različnih višinah, itd. V naši delovni organizaciji se pogosto opravljajo tudi dela, pri katerih je težko samo z organizacijo in s tehničnimi ukrepi zagotoviti varne in zdrave pogoje dela. To so dela pri remontih steklarskih peči, dela pri večjih vzdrževalnih delih, kjer
, opravlja delo več skupin na istem prostoru in na različnih višinah. V teh primerih še moramo posluževati osebnih zaščitnih sredstev, da delavca zaščitimo, kar pa v večini primerov delavci kategorično odklanjajo. Naloga vseh predpostavljenih je, da gradbišče oziroma delovišče zavarujejo, ogradijo, s tem • onemogočijo pristop, prehod nepoklicanim, delavcu pa priskrbijo .ustrezna osebna zaščitna sredstva, nad njihovo uporabo pa izvajajo stalno kontrolo.
Če delavec zavrača uporabo teh sredstev, je dolžnost vodje, da ga z delovnega mesta odstrani in proti njemu, sproži disciplinski postopek.
Za ilustracijo poglejmo nekaj primerov nesreč, ki so se končale brez težjih poškodb zaradi uporabe čelade' ali srečnega naključja.
Pri remontu B-banje je iz podesta padel 10—15 kg težak kos železa in delavcu, ki je šel ta trenutek pod podestom, oplazil ramo. Delavec je bil brez čelade in lahko si predstavljamo, kakšen bi bil izid, če bi železo padlo delavcu na glavo. .	,
Pri remontu G-banje je delavec z glavo zadel v rob bloka. Ker ni imel čelade, si je prebil glavo in dobil lažji pretres možganov, bil pa je tudi v nezavesti.
Pri remontu iste banje pa je z višine 10 m padla polovica opeke delavcu na glavo. Ker je imel na glavi čelado, ni prišlo do fizičnih poškodb.
Iz navedenih primerov lahko ugotovimo, kakšen pomen imajo osebna zaščitna sredstva, v omenjenih primerih čelada, čeprav so v večini primerov delavcem v nadlogo.
Služba varstva pri dela
Volitve
v samoupravne organe
V skladu z določili statuta DO Steklarne Hrastnik in statutov temeljnih organizacij bomo po zaključnem računu, v mesecu februarju, izvršili, volitve' za samoupravne organe.
organov samoupravni, sporazum o združitvi v DO.
Skladno z ustavo in statutom sindikata so osnovne organizacije, .sindikata, nosilci aktivnosti pri • volitvah in pri kandidiranju. O-
Volitve delegatov, v organe u-pravljanja ureja zakon o združenem delu in statut temeljne organizacije. V delovni organizaciji določa način izvolitve skupnih
snovna'organizacija Sindikata izvaja demokratičen kandidacijski postopek, ki omogoča delavcem, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kan-
didatov za delegate v delavskih svetih in drugih organih upravljanja.
Volilno pravico ima vsak delavec, ki. je sklenil delovno razmerje. Kot delovno razmerje štejemo predvsem listo, ki se sklene za nedoločen čas in za poln ali nepoln delovni čas. Vključeni pa so tudi učenci v gospodarstvu.
Delavci v okviru DO Steklarne Hrastnik bomo neposredno volili delegate v naslednje samoupravne organe: delavski svet temeljne organizacije in delovne skupnosti, samoupravno delavsko kontrolo, odbor za razmerja iz združenega dela in kadre, komisija, za
izrekanje ukrepov, delavski svet delovne organizacije, samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije.
Neposredne volitve pomenijo, da volijo organe delavci sami, ne. pa‘ prek. drugega volilnega telesa.
Posredne volitve izvrši delavski svet v naslednje samoupravne organe: odbor za gospodarstvo in plan, odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, komisijo za inovacije in člana v odbor za poslovno politiko delovne organizacije.
V. F.
Ob izteku leta
. "V	■
ponovno
Malokrat doslej so imeli organizatorji srečanja s starejšimi občani srečo z lepim vremenom, kot je bilo to s srečanjem, konec leta 1979. Dve decembrski soboti so se Srečali, nasmejani in po svoje srečni starejši občani, na tradicionalno novoletno srečanje. Organizatorji so pripravili srečanje y delavskem domu v Hrastniku in telovadnici osnovne šole na Dolu.
Tudi ti občani so se na tem srečanju spomnjli, da se poslavljamo od desetletja in stopamo v novega, da je bilo leto, ki je za nami, posvečeno Titovim jubilejem, Zvezi komunistov, pomembnemu jubileju SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Med flavzočimi so bili tudi taki kj so se sami vključili v borbo delavskega razreda Hrastnika in se v času NOB borili za njihov in'naš lepši danes. Prav gotovo se je marsikomu vrnila misel daleč nazaj v preteklost.. Ponosni so lahko, saj so tudi sami soustvarjalci sprememb svojega kraja. Skoraj 700 izmed njih je prispevalo svoj ZA pri zadnjem referendumu, ko smo skupaj glasovali za gradnjo novega vrtca in modernizacijo cest.
Udeležencem srečanja so prisrčen program^ pripravili malčki VVZ, šolarji šole Vidka Pavliča,
RIBE NA
Amaterska gledališka skupina DPD Svoboda Dol pri Hrastniku je v mesecu decembru uprizorila Za delavce naše delovne organizacije komedijo Toneta Partljiča z naslovom Ribe na plitvini. Nastopili so mladi člani te gledališke skupine.
Občinstvo se je. imelo priložnost sprostiti in tudi nasmejati posameznim prizorom, pa tudi prijetnemu in dobremu, poteku predstave, v katero so nastopajoči vnesli' svoje navdušenje in veselje do igre. Sodelovali so Franja Pušnik, Sejad Ekič, Milojka. Mlinar, Bojan Herek, Boža Golouh, Rolando Kodrun, Janja Erman, Zoran Matešič, Sonja Juvan, Milan Plahuta, Matjaž Kobal, Aleš Volaj in Darja Štraus. Komedijo so prisotni člani našega kolektiva pospremili z navdušenim aplavzom.
..Vstopnice za predstavo so bile brezplačne, organizacijo in razdelitev kar so prevzele osnovne organizacije sindikata. Kljub temu da je bil odziv in obisk predstave
srečanje
Heroja Rajka, glasbene šole, skupaj s svojimi pedagoškimi vodji.
Ni bil glavni namen tega srečanja samo skromna obdaritev, ki smo jo organizirali, ampak tudi želja, da izkažemo pozornost našim soobčanom, da se jim zahvalimo in da izrečemo priznanje za njihovo ustvarjalno delo pri ^graditvi socializma in naših družbenih odnosov, za našo lepšo sedanjost, ki vodi v prav takšno prihodnost. Tisti, ki so živeli tako in mlajši izmed njih, gotovo ne bodo pozabili gesla: »Ni dovolj dati leta ljudskemu življenju, temveč je potrebno tem letom dati tudi življenje.«
J,	A.
PLITVINI
kar zadovoljiv, lahko kljub temu trdimo, da je bil še premajhen, kljub primerni obveščenosti in prizadevanju,-da bi omogočili posebej za našo delovno organizacijo.to predstavo. . Marsikdo ima navado kritizirati in vzdihovati, da je v Hrastniku premalo kulturnih prireditev, da razen kina ni danih dovolj možnosti za ogled raznih predstav in podobno. Ko pa se možnost pojavi, takšni najraje pomolčijo, korak pa jim obstane. Jih ni. Razveseljivo:pa je dejstvo, da je bilo med gledalci tudi precej uppkojencev, kljub temu da se nanje z vabilom -zaradi pomanjkanja časa, nismo posebej obrnili. f Želimo si, da bi bilo takšnih prdstav .ali prireditev ter podobnega sodelovanja še več, s tem, da bi bil tudi odziv med nami še večji in spodbudnejši.
Stroške predstave je poiavnala konferenca sindikata delovne, organizacije. Gledališka. skupina je s komedijo nastopila že šestkrat, uspešno so se predstavili tudi v Rimskih Toplicah in Brežicah.
IZ MESECA V MESEC
Se najbližje resnici na vprašanje, zakaj nam rekreativna dejavnost upada, so tisti, ki trdijo, da nimamo kadrov, oziroma dela voljnih. Zakaj nimamo kadrov, pa je tudi posebno vprašanje.
Preveč je tistih, ki bi hoteli v telovadnico osnovne šqle heroja Rajka na Logu. Zato je urnik se-, stavljen tako, da pride posàmez-' na delovna organizacija le en-• krat tedensko na vrsto. So pa tudi takšne, kot denimo Rudnik in Steklarna, čigar delavci imajo zagotovljen vstop v telovadnico le enkrat v 14 dneh!
O vsem, kar se dogaja na področju športa v Revirjih, lahko zveste prek valov lokalne radijske postaje Trbovlje. Redni »tedenski športni pregled«' je na sporedu vsak torek od 17. do 17.30 ure. Rekreacija ni domena le močnejšega spola, je omenila ena izmed predstavnic nežnega spola na seji skupščine TKS. »Govorite le o potrebah moških, nas pa -kar nekam zapostavljate.« Nekihudp-mušnež je pri tem brž pristavil, češ da imajo še preveč rekreacije. "
Tradicionalni »Rajkov Memorial« je imel letos prvič prizvok, medrepubliškega tekmovanja. Nasto-, pili so namreč vsi mladinski reprezentanti SR : Hrvafske in BiH, ki so dan kasneje nastopili na tradicionalnem troboju reprezen- . tanc SR Hrvatske, BiH in, Slove-. nije, ki je bil tokrat v Hrastniku.
Informativno; naj vam. zaupam,' da imamo ■ v prostorih poleg bazena, ■na Logu tudi TRIM kabinet. Če . kdo- še. ne ve, kaj- to je in kaj se v njem- počne, naj ¿pride pogledat,. vsak. dan od; tretje ure dalje.
Namiznoteniški klub Kemičar ni le ustanova za tekmovalni šport.. Svoje usluge nudi'tudi občanom, ki so pripravljeni kdaj pa kdaj-zaiti v njihove prostore in pré-; izkusiti svojo spretnost; v igri z majhno celuloidno žogico. Za tiste, ki se v teh dneh tako bojijo mraza naj dodam, da so prostori ogrevani in da vsaj zavoljo prehlada ni treba biti v skrbeh. Je več kot 18° C.
Ribištvo ni le: težaven poklic:-je tudi nadvse primerna oblika sprostitve. Skoda pri nas je le v tem, da je Sava največkrat tako Umazana, da ribiči še lagati ne morejo čisto; S tem pa vas ne mislimo odvrniti od ribolova. Nasprotno, vabimo vas. Zaradi učit-. kov pri lovljenju in še bolj pri laganju.. .
Enajstmetrovka je najstrožja kazen v nogometu in največje sodniško darilo. Nekateri naši bivši nogometaši so bili pravi mojstri za »odigrano 11-metrovko«. Posebno mesto med njimi zaseda brez' dvoma Franc Ocepek-Zézù, ki je največkrat »potegnil«, najprej sodnika, potem pa kljub »hudi poškodbi« še nasprotnega vratarja. Ni kaj, mojster povsod: na igrišču in pri delu.
Kaj počno naši bivši športniki? Si- . la različne stvari. So praktično povsod, le v športu, tam kjer bi jih najbolj potrebovali, jih ni. Analiza tega vprašanja bi dala najbrž sila zanimive podatke, pa tudi odgovore: kje in kaj je vzrok, da nimamo kadrov.
Rezultati naših športnikov v pre-teklem letu so sila različni. Medtem, ko smo nad dosežki nekaterih lahko resnično ponosni, pa je vse več, tudi tistih, za katere komaj še utegnemo slišati. Med tiste, ki so dosegli največ, sodijo vsekakor; igralci in Igralke namiznega tenisa, 'kajakaši in kanuisti, kolesarji in strelci.'
Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za naj mlaj še, to j e pionirje in mladince, bo letos V Poznanju na Poljskem. Med tistimi, ki so si vozovnico za to prvenstvo najmlajših upov namiznega tenisa že zagotovili, je tudi 12-Jetna Vesna Ojsteršek, mlajša sestra že afirmirane Andreje Ojsteršek. Zanjo strokovnjaki pravijo, da je poleg leto dni starejše Tatjane Krsnik največji up našega namiznega tenisa. Po doslej doseženih rezultatih: in še bolj igri, resnično-ni vzroka, da jim. ne . bi verjeli.
Amaterstvo, takšno kot si ga je zamislil ustanovitelj in pobudnik olimpijskih iger Francoz Pier Co-bertain, je danes-le. še oddaljen ideal, ko gre za vrhunske tekmovalne dosežke. To pa ne pomeni, da je materialna korist prisotna . povsod: in pri vseh: Še so ljudje?* ki. žrtvujejo, ne le svoj prosti čas za uspehe in razvoj ¿sredine, ker delajo, živijo, Med; te'sodi : prav gotovo tudi Drago Kozole,.
■ znan. družbeni in športm delavec:' , Za svoj e požrtvovalno delo j e bil pred dnevi odlikovan z redom dela s srebrno zvezdo.
Celili 13 ur je potekalo tekmovanje na 19. memorialu Jožeta Me-J niha-Raj ka. Štiri naslove pa. sta razdelila le dva igralca: 17-letni Hanin -Rizvanovič- iz Viteza, reprezentant BiH je' bil uspešen tako med mladinci, kot med člani, : enak podvig pa je uspel tudi domačinki Andreji Ojsteršek, ki je bila najboljša med mladinkami in članicami.
Indolentnost, neodgovornost in še kaj So glavni vzroki,' da so DŠI v zadnjih letih izgubile tako na množičnosti, kot tudi na kvaliteti. Glavni krivci so vsekakor (he) odgovorni tovariši iz delovnih Organizacij, ki so zadolženi Za šport in rekreacijo. Ti največkrat sprejetih obveznosti s strani organizatorjev-iger niti ne pregledajo, kaj šele, da bi svoje ekipe tudi pripravili in pripeljali na tekmovanja!
Je samo od enega človeka odvisno tekmovanje v Zasavski rekreacijski ligi? Najbrž ne. Res pa je, da zaradi bolezni enega samega tovariša iz podzvezne organizacije še doslej niso znane uvrstitve klubov- po prvem delu tekmo-
vanja. Jesenski del je bil končan že pred več kot dvema mesecema, lestvice po končnem delu pa klubi še niso sprejeli?!
Aforizme ali kakorkoli že hočete; imenovati te kratke zapise', je tu-; di tokrat zbral in .po .svoje zapisal ter uredil Jože Premec,
RAJKOV MEMORIAL
Pod pokroviteljstvom občinske organizacije ZZB NOV in v organizaciji NTK Kemičar je bilo 6. januarja letos v telovadnici osnovne šole na Logu že 19, tradicionalno namiznoteniško tekmovanje — »MEMORIAL HEROJA RAJKA«.
Kljub nekaterim opravičeno (Urh, Frank, Kovač) pa tudi neopravičeno (Savnik, Klinger) odsotnih, je bilo'to tekmovanje tako po številu, kot- kvaliteti nastopajočih rekordno doslej.
Več kot 150 igralk in igralčev iz 20 slovenskih klubov, poleg njih pa še kompletni mladinski vrsti SR Hrvatske in Bosne in Hercegovine, je gledalcem pripravilo izreden športni užitek.• Čeprav konkurenca, denimo' v članski -konkurenci ni ' bila najboljša, pa je v mladinskih-disciplinah presegla vsa dosedanja in bila kvalitetna daleč najboljša. Ne gre namreč prezreti dejstva, da so nastopili vsi najboljši mladi igralci iz Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, torej; iz republik, ki tako po delu, kot kvaliteti že nekaj časa prednjačijo. Vzrok s takšni kvaliteti turnirja jenedvom-no pogojevalo dejstvo,-da je-bil naslednji dan prav v Hrastniku tradicionalni tioboj mladinskih reprezentanc iz prej ■ omenjenih republik.:.
Junak 19, memoriala heroja Rajka sta bila v prvi vrsti domačina Andreja Ojsterškova in reprezentant BiH: 17-letni Farun Rizvanovič. Oba sta osvojila po dva naslova in se z zlatnimi črkami zapisala v knjigo Rajkovih' memorialov, poleg takšnih imen kot so, Edvard . Vecko, Cirila Pirc, Eva. Jeler, Miran Savnik in še bi, lahko naštevali.	‘
Poleg njiju- pa je majveč pozornosti geldalcev pritegnila 12-letn'a domačinka; mlajša od Ojsterškovih sester," Vesna. Ta sicer po stažu še mlajša pionirka, se je v konkurenci mladink uspela uvrstiti v polfinale, medtem ko je pri članicah' končala med osmerico najboljših.
Rezultati:
Mladinke polfinale: Ojsteršek A. — Ojsteršek V. 2:0, Fazlič (Foča) —i Krsnik 2:0,
Finale: Ojsteršek A. — Fazlič 2:1,
Mladinci polfinale: Rizvanovič (Vitez) — 'Krizmančic (Vinkovci) 2:0, Založnik (Kranj) — Štebih (Maribor) 1:2,
Finale: Rizvanovič — Štebih 2:0,
Članice polfinale: Ojsteršek A. i-%jKrsnik (OI) 2:0, Čadež (01) — Fazlič (Foča) 2:1,
Finale: Ojsteršek A. -v- Čadež
2:1,
Člani polfinale: Kneževič (Vinkovci) — Rizvanovič (Vitez) 0:2,
Horvat (M. S.) ---'Krizmančic (Vin«; kovči) 2:0,
Finale: Rizvanovič Horvat 2 1,
Najboljši štirje v posameznih' disciplinah so poleg pokalov preš jeli tudi praktična darila, ki so jih prispevale hrastniške delovne organizacije, med njimi predvsem TKI, Steklarna — TOZD 1, 2 in 3 in še pekatere druge DO.
Organizacija je bila tako kot vedno, ko gre za NTK Kemičar, tudi tokrat izvrstna.
Naj še dodamo, da so imeli namiznoteniški delavci iz vseh treh republik ob tej priliki tudi krajše, tovariško srečanje V obliki sfcrom-ne večerje, ki pa je izzvenela kljub dobremu razpoloženju precej delovno. Dogovarjali so se zlasti za nekatere skupne akcije, ki naj bi imele za /končni cilj nadaljni razvoj in* dvig kvalitete v omenjenih republikah.
V troboju mladinskih vrst je V, obeh, konkurencah zmagala slovenska reprezentanca in se tako re-vanžirala hrvaškim vrstnikom, ki so bili najboljši na zadnjem tro-: boju v Tuzli. Slovenske mladinke v postavi: Andreja in Vesna Ojsteršek in Tatjana Krsnik so premagale tako ekipo SRH kot BiH s 5:1.. Fantje, v postavi. Pavlič .in Janežič (Ravne) In Založnik (Kranj) pa so; ugnali, vrstnike Hrvaške.s 5:4 in BiH .s 5r2. .
Jože Premec
20 LET REVIRSKE DELAVSKE UNIVERZE
V decembru 1979 je bila v pošlo vno-stano vanj skem objektu v Hrastniku slavnostna seja fn proslava ob 20-letniei obstoja Revirske delavske univerze., Ta organizacija je sedaj temeljna organizacija v okviru Šolskega centra Trbovlje. Zbranim je na slavnostni seji spregovoril direktor RDU tov. prof.. Jože Malovrh, ki je v svojem govoru orisal prehojeno; pot in pomembno vlogo ter delo, s katerim se je delavska univerza vključila pri izobraževanju delavcev in občanov. Na seji so bila nadalje podeljena priznanja za dolgoletno delo in sodelovanje z Revirsko delavsko univerzo.
J. K.
Upokojena
Antonija Pokrivač
11.	decembra 1979 je bila invalidsko upokojena tovarišica Antonija Pokrivač, zaposlena v delovni skupnosti skupnih služb kot čistilka.:
Rodila se je 19. 6. 1927 v Čakovcu. Oče je bil .čevljar. Družina pa je bila številna, saj se je rodilo 12 otrok. Tovarišica Antonija se je zaposlila v Steklarni 2. januarja 1948, najprej kot odna-šalka, nato pa je delala pri' stiskalnici. Vso svojo delovno dobo je prebila v naši delovni ..organizaciji. Leta 1958 je zaradi zdravstvenih razlogov zapustila prejšnje delovno mesto in opravljala delo čistilke, kasneje pa je čistila tudi modele. Nekaj časa je delala tudi v vratarnici, nazadnje pa smo jo srečevali kot čistilko.sanitarij.
Že zgodaj ji je ponagajalo zdravje in ji vseskozi ni- prizana->šalo" zato si je morala iskati’ o-lajšanje v lažjem delu, ki pa ji zaradi bolezni tudi ni bilo vedno •v olajšanje. V mesecu decembru. je bila predstavljena invalidski komisiji v Ljubljani, ki je sprejela odločitev, da se tovarišico Antonijo invalidsko upokoji.
Ob njenem odhodu v pokoj želimo sodelavki, da bi ga užila še: dolgo" s- čimveč zdravja .v krogu svojih’ domačih'
Uredništvo
DSSS
Leveč Antoneta — skladiščna delavka, VojinoVič Mirjana — či§£il-ka v jedilnici
ODŠLI IZ PODJETJA V DECEMBRU
Samovoljna zapustitev delovne-organizacije:
TOZD I
Mezetovič Ismet — predstiskalec TOZD II
Bašič Asima -— kontrolor stekla, Kasumovič Senija;— kontrolor stekla, Rekanovič Emsiha — kontrolor stekla
TOZD III
: Reljič Nikolija -|| pomožna delavka : :
Sporazumna prekinitev:
TOZD I
Stojančič Dragiša — krogličar RDBO 4,5, Granat Nikola —- odva-žalec zmesi, Odžič Duško — predstiskalec-, Trža-n Marko — krogličar RDBO 4)5, Brilej Jože —- strojni steklar MDR
TOZD II
Blagotinšek Izidor — strojnik IS, Pušnik- Marjan : pomočnik; IS.
TOZD V
Jazbinšek Danilo— inštrumenta-'rec, Martinčič Franc — delavec težak, Škofič Drago -— elektrikar
ODŠLI V JLA
Štajner,Janez — odnašalec stekla TOZD I, Salobir Jože — vzdrževalec TOZD II
UPOKOJENI
Halčer Robert -v- ročni -pihalec — brigadir TOZD S Pokrivač Antonija ’-—čistilka sanitarij — DSSS —• invalidsko1 upokojena
IZKLJUČENI IZ PODJETJA Ekič Dursum —- delavec na ka-'nalu S- TOZD I
Prirastek v družini:
Odžič Duško— hči Dušica Julafič Marica — hči Irena Pust Vojko— hči Katja, _ Hribšek Jerica —■ hči Hedvika
Poročili so se:
Barič Rosana — administrator DSSS in Ramšak Bojan
Zanimalo vas bo
PRIŠLI V PODJETJE
V	NOVEMBRU
¡TOZD I:
Tomič Jovo— odnašalec stekla, Spahič Adil —- odnašalec stekla, Subi Jože —1 krogličar RDBO, Be-čirevič Zuhdija — dostava zmesi
TOZD II
Ferme Marjan — strojnik II TOZD III
Radosavljevič^ Milina ■— pomožna delavka
TOZD IV
Zagorc Valter — kovinostrugar,. Čadež Milan fes kovinostrugar
TOZD V
Lackovič Miladm — delavec težak
DSSS
Detič Janja — prevajalka
ODŠLI IZ PODJETJA
V	NOVEMBRU
Samovoljna zapustitev delovne organizacije:
TOZD I
Stojančič Dušanka- — odnašalka stekla, Budimir Ivica — odnašalec Stekla
TOZD II	^
’ Ninkovič Dragomir — pomočnik Strojnika.
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja:
TOZD I
Dolinšek Stanislav — ročni pu-, halcc, Purkart Srečko —- krogličar, Ilič Radivoj; — odvažalec -- zmesi,--Softič Ručija*-— odnašalec stekla-'
TOZD n
Džankovič Fatima — kontrolor-stekla
TOZD V
Radej Roman — elektrika, Gračner Marjan — dežurni .elektrikar ..
ODŠLI V JLA
Radič Ivo — odnašalec stekla TOZD I, Perkovič Elija- — bdhaša-lec stekla TOZD I
UPOKOJENI
Rački Viktor — vodja kontrole TOZD I
PRIŠLI V PODJETJE V DECEMBRU
TOZD I
Vavtar Istok — krogličar, Čudič Omer »ša menjalec modelov, Jerkovič Nenad — predstiskalec, Jakopič Gorazd — dostavljalec zmesi, Šišič Mehmed —- odnašalee -stekla, Leskovšek Inge —. žigosar, Ca tič Mehmed- — pobiralec črepinj
TOZD II
Aličkaj Tahir — vlagalec v gi-lon, Topič Radenko — pomočnik strojnika, Sekulič Ana — kontrolor stekla, Lukovič Saljka —- kontrolor Stekla, Milivojevič Milica — kontrolor stekla, Kellner Cveta — kontrolor stekla, Bajunovič Slobo-danka — kontrolor stekla, Radi-savljevič Radiša — vlagalec v gi-lon, Matič Toplica 1 vlagalec v gi-lon, Palalič Gorica — kontrolor' stekla
TOZD V
Janoškovič Krsta -— delavec te-žak, Kairzer Aleksander —ključavničar, Nikič Miroslav — delavec težak,,.
ZDRAVO TOVARIŠ UREDNIK!
' Oglašam se vam iz JLA," iž Mo-’ starja. Daleč od -doma -se mi je po-, rodila ideja na pesem, ki vam jo •pošiljam. Lep pozdrav od
vojaka Andreja-Knapa, v, p. 3763/4 79002 Mostar
ZDRAVO ANDREJ!,
Hvala za zelo prijetno pesmico,-ki je kljub oddaljenosti od doma polha optimizma Mislim, da jo bodo tudi naši bralci z veseljem prebrali.'Želim ti, da ti dnevi res hitro in zanimivo minevajo; 'Lepo te pozdravlja
-urednik
Hitro res mi dnevi ne teko, a bo že nekako šlo.
Ručak, večera in tako naprej * -in dan ti mine slej ko prej.
A, še nekaj mesecev odštejem jaz | in'zopet vrnem se med vas.
Saj tukaj res ni tako slabo,
- a doma bi sigurno bolje blo. Tristo in še nekaj dni,
; -od -novega leta ostane mi. November v letu osemdeset in meni jih ostane še deset.
In teh deset jih še preguram, potem pa se že domov prifuram. Kmalu mfem preteklo to ne bo, a mladost, dobra volja in vaša pisma, premagala bodo tudi to.
Članom delovnega kolektiva Steklarna Hrastnik in posebno dosedanjim sodelavkam in sodelavcem želim ob odhodu na opravljanje družbeno-politične funkcije veliko delovnjh uspehov.
Adi Zaletel
Ob boleči izgubi moža in očeta
AVGUSTA ŠKETAKO
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Posebna hvala za darovane vence in cvetje, govornikom za poslovilne besede, ter pevcem DPD Svobode II in rudarski godbi na pihala.
žalujoči: žena Gizela in sinova
\AOIKAII.\A KRIŽANKA
i Y &					0	GRAD BLI« ZU CRNE = GA KALA	IGRALKA MIRANDA	RASTLINA, KAMOR SPADAtA' FIŽOL (N GRAH	ANTON VRATUŠA	FINSKI PES--NIK IN DRA MATI K C EINO >	m	ŽLEZNA BULA.	DARE ’ ULAGA	AVGUST CESAR E C	KRAJ OB DRA'' VINJI POD HALOZAMI	GLAVNI i ŠTEVNIK	M	SOJENICA, KI PREDE /ČLOVEKU NIT ŽIV* LJENJA	VDOVA CHARLIEJA CHAPLINA	G0STNÀ POROKI
					VLAKNO TROP-ICNE AGAVE						PRIIMEK drugega AMER; PRED* SEDNIKA						ČRNA PTICA PEVKA			
				fjl	TRIZOB, g OSTI						DVANAJST KOSOV						UPLENITEV DIVJADI •			
											,1M EDEN A ROSA«						GIBANJE po zraku			
					NEKDANJI RUSKI VLADAR				NAZIV				Pisatelj CANKAR	DOLGA VRSTA						
um									SIGNUM, PEČAT					IGRALNA SREČO						
					ŠPANIJA		OBVESTILO									-.LETNI GOZDNI POSEK				
							IZRAEL.LUKA V ARABSKEM ZALIVU													
					IGRALEC CONNER«															
																ERBIJ				
																			(SUR0Vt)v POHOTNEŽ	IZOBRAZBA
!		ZAPOLNJEN PROSTOR		v						NEPROFESI« ONALEC							KARAM80L	SOMBOR		
																		BIVŠI. SLOVENSKI ALPSKI. SMUČAR		
	«2-	VOJNI ODSEK																		
										TVOREC										
																				
SANITETNI MATERIAL						GLAVNO MESTO PERUJA					ENA OD PR: VOTNJH GR» SKlH MUZ	NOBELU			LUD0LF0V0 ŠTEVILO	NOSILNA GRED				
																ZMRZAL NA DREVJU				
PREROŠKO ZNAMENJE						MAKEDONSKA POLITIČNA DELAVKA						SESTAVIL: KARLI dremel	BANKOVEC ZA STO ENOT :	GUSARJI;						
														KRAJ V POLJANSKI DOLINI						
						TEŽAK GMOTNI POLOŽAJ														
5		ŽELJKO KOZINC			SLOVENSKI NARODNI -HEROJ CPETER)							RISALNA PO' TREBŠČINA								
		internat																		
												ETIOPSKL VELJAK								
					ORANJE															
oorečmež							ZIDANICA, SHRAMBA	SOLI JODOVE KISLINE							„velika ČLOVEŠKA ŽLEZA					
															OZEK KOS BLAGA					
KRALJ ZAHODNIH gotov								STAROGR: SKI ZEM* LJEPISEC										REKA V •severni NEMČIJI	PODOBA, SLIKA	GORSKI REŠEVALNI ČOLN
								GRŠKI OTOK												
IZVIR					POŽIREK				TINE OREL	UROŠ RAK	ZAREZA V SODU					IGLASTO DREVO				
											MILAN APIH					DELAVSKI SVET				
MAKED0N* SKO KOLO			GRfiKA ČRKA	SIBIRSKI VELETOK	GLAVNO MESTO SUDANA							VISOKO* Soleč								
																				
VRSTA HRASTA					ANTIČNI VRČ Z DVEMA ROČAJEMA							TEHN0L.G0* RIV0ZAVI« SOKE PEČI					NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI			
Ob boleči izgubi
MATIJE VECKA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti. Posebna hvala godbi na pihala in pevskemu zboru Svobode IX in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	100	din
2.	nagrada	70	din
3.	—7. nagrada po 50 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA" HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 25. januarja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
. Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 12/1979 smo prejeli 44 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 80 din:' Ani Kvas,
2.	nagrada 50 din: Slavi Žveplan,
3.	—7. nagrada po 30 dih: Nada Gošler, Vili Povše, Jože Premec, Ana Premec, Ivan Bevc, upokojenec.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: DVAJSET LET IZHAJANJA, Velenjčani, ligenj, Glonar, E, Kot, opazka, Lima, alka, S. O. S., as, Vjatka, ebonit, stepa, Mount Everest, Ieper, Artakserks, O, L. K., TAM, Matra, sluh, A, Jani, G. P., čenča, Eli, spak, Kalan, Ti, Nkomo, ten, loboda, icika; elu-vij, bat; kamarila, Klapka, ulica, arimafi, Lar, A. N., Soča, maneža, GLASILA STEKLAR.
(D. K.)
Za »NAGRADNI' KVIZ ZNANJA« iz prejšnje številke smo prejeli 6 rešitev. Pravilni odgovori so':
1.	Leta 1972
2.	Junij 1950 ** 3. Foča
'4. Bosanski Petrovac
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni: .
30 din: Ervin Oplotnik . 20 din: Karl Dremel
10	din: Vikica Oplotnik
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v drugo delovno sredino ž se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD 2, posebno izmeni Gomilar — Lipar, dežurnim delavcem in svoji izmeni za izkazano pozornost, prelepa darila in šopek. Vedno me bodo spominjala na leta, ki sem jih prebil skupaj z vami.
Pri vašem nadaljnem delu vam želim obilo delovnih uspehov, tovarištva in medsebojnega razumevanja. Presenečen sem bil, zato še enkrat, prav lepa hvala za vse!
.Vili Fabjan
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se svojim sodelavcem na izmeni tov. Karla Bičaniča in vsem ostalim najiskreneje zahvaljujem za prelepo darilo in šopek, s katerim ste mi izkazali pozornost. Pri nadaljnjem delu želim vsem skupaj obilo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja ter zadovoljstva.
Robert Halzer
LARNAj « n ■
J steklar
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
■ UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — pred. sednik odbora, Jasna Kosm — odgovorni ure dni k, člani: Slavka Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelah; Pavle Bauerheim, Adi Zaletel; Anita Greben, lMili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Adi Zaletel — predsednik, člani: : Vili Petrič II, Kristina Greben, Mirko Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben.
UREDNIŠTVO: steklarna Hrastnik, Hrastnik..Izhiaja vsakega 5. v mesecu, Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno Šl. ' Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje.